Poštnina platana v gotovini. V LJUBLJANT pondeljeV. 6. febrnaria 1928. Posamezna številka Din 1*—, LETO V. I -~aaa Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —. Neodvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. LVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Mae Argument z zunanjim posojilom. Med obilico resnih in neresnih argumentov, s katerimi hočejo nekateri utemeljiti potrebo vlade »združene demokracije«, spada tudi argument, da treba postaviti to vlado zaradi zunanjega posojila. Ti politični nadmodrijani namreč pravijo, da naon tujina ne more zaupati denarja, če niso v vladi tudi kmetje. Če bi ti gospodje le nekoliko prevdarili svojo trditev, bi se morda spomnili, da smo dobili prvo Blairovo posojilo v času, ko ni bilo Hrvatov v vladi. Ze iz tega bi morali spoznati, kako jalov je njihov argument. V prav posebno čudno luč pa postavlja ta »argument« demokratizem teh gospodov. Stara stvar je, da postavlja vsakdo, ki posoja denar, svoje pogoje in še bolj stara stvar je, da znajo zlasti veliki kapitalisti postavljati zelo težke zahteve, kadar posojajo denar na Balkan. Vseeno pa vendar še nikdar nismo slišali, da bi tuji kapitalisti zaradi svojega posojila diktirali sestavo vlade. Še manj pa je možno misliti, da bi se mogel najti na svetu le en pravi demokrat, ki bi pristal na to, da bi zaradi par milijonov diktiral tuji kapital, kakšna mora biti vlada v njegovi domovini. Resnično, samo naša »združena demokracija« se je mogla..poslužiti s takšnim »argumentom«. Ne glede na vse to, pa je tudi argument sam neresen. Tuji kapitalisti presojajo finančno zmožnost in kreditno sposobnost kake dežele le na podlagi konkretnih dejstev. Kakšen je državni proračun, kakšna je trgovinska bilanca, kakšna je pravna in druga sigurnost, kakšna je uprava in slično, samo to so argumenti, ki veljajo za velikega kapitalista. Samo po teh argumentih pa presoja tudi vrednost kake vlade. In če bi bil pri nas proračun aktiven in prav nič fiktiven, če bi v redu plačevali vse svoje dolgove in obveznosti, če ne bi poznali letečih dolgov, če bi bila naša uprava dobra, potem bi tujina nam rada posodila denar, pa naj bi bili v vladi sami Srbi ali pa sami prečani. Gospodarsko konsolidiranim državam posodi vsakdo denar, ker take ga lahko vrnejo. Gospodarsko nekonsolidiranimi pa nihče ne posodi, pa naj bodo na čelu tah držav še tako koncentrirane vlade demokracije. Pa tudi če bi bil »argument« naše »združene demokracije« upravičen, potem pa že celo govori proti njej. Če je že res zunanje posojilo edina rešitev za Jugoslavijo — čemur pa odločno oporekamo — in če je mogoče dobiti to posojilo, le pod pogojem vstopa Hrvatov v vlado, potem je absolutna dolžnost Radiča, da stopi v vlado in da se odzove povabilu, ki ga je prejel. Kajti v tem slučaju pada le nanj odgovornost, če nismo dobili zunajnega posojila. Ravno tako pa je absolutno jasno, da j>od takšnimi okoliščinami ne sme Radič zahtevati plačila z zahtevo, da mora še SDS v vlado. Kadar gre za splošne državne interese je politična kupčija nedopustna, že celo pa takšna, ki bi dišala po izsiljevanju. In še eno,! če nam je že tako zelo potrebno zunanje posojilo, potem ga pač ne bomo dobili na podlagi pretiranih vesti o gladu, temveč le na podlagi onih ddjstev, ki dokazujejo naš napredek. Ali pa ni pisava opozicionalnega tiska ravno obratna. Vae^tiaše zlo leži v našf upravi in dd-kler ne bOmO te zboljšali, tako dolgo jd tudi za nas vsaka konsolidacija le pesem bodočnosti. Kje pa je kakšna ga- Pašičevci edina nada »združene demokracije'1. D A VIDOVIČEV SESTANEK S TRIFKOVIČEM. Beograd, 6 .febr.* Današnji dan bo, kakor izgleda, v naši notranji politiki precej odločilen. Za danes se namreč pričakuje, da bo v narodni skupščini sprejet zakon o neposrednih davkih. Politični krogi so včeraj v glavnem proučevali situacijo in politično nastopanje posameznih parlamentarnih prvakov. Pri radikalih se posebno opaža, da grajajo nastopanje Radiča in Pribičevi-ča v narodni skupščini. Po njihovem mnenju gre vse delovanje kmečko-de-molkratske koalicije za tem, da onemogoči funkcioniranje narodne skupščine in tudi vsako delo na sprejetju zakona o neposrednih davkih. Po mnenju radikalov hočeta Radič in Pribičevič s svojimi nujnimi predlogi in resolucijami, ki jih vsak dan pred prehodom na dnevni red predlagata narodni skupščini, delati neke vrste obstrukcijo. V kmečko-demokratski koaliciji pa o tej stvari mislijo po vsem drugače. Oni smatrajo, da je sedanja narodna skupščina pred neko negotovostjo, to se pravi, da se ne ve, kako se bodo razmere razvijale. Zato tudi ni izkjlučena možnost novih volitev. Iz tega razloga misli kmečkc-demokratska koalicija in v prvi vrsti Radič in Pribičevič, da je ne-obliodno potrebno, da se še sedaj, dokler narodna skupščina še zaseda, pred-lože vladi vse tiste stvari v pretTes in rešitev, katere se morajo brez odloga rešiti in ki so po njihovem mnenju nujno potrebne. Kmečko-demokratska koalicija odklanja zato najodločneje vse obdolžitve, ki jih dvigajo proti njej radikali ni druge vladne skupine, kakor da bi bilo nje nastopanje in delovanje v narodni skupščini zlohotno. Drugače je bil včeraj najvažnejši dogodek sestanek med Ljubo Davidovičem in med bivšim predsednikom narodne skupščine Markom Trilkovičem. Ljuba Davidovič je namreč včeraj ob pol 12. dopoldne posetil Marka Trifkoviča v njegovem stanovanju, kamor se je odpeljal z avtomobilom. Ostal je pri Trifkoviču precej dolgo časa. Kakor se doznava iz povsem zanesljivega vira, se je Ljuba Davidovič posvetoval z Markom Trifko-vičem kot z najizrazitejšim pašičevcem, na katerega se je današnja vlada o priliki zadnjih volitev vrgla z vso silo in mu onemogočila vstop v narodno skupščino, ter hotel z njegovim posredovanjem priti v stih z nezadovoljnimi radikali. Milan Grol pa se je pogajal direktno z zastopniki radikal skih nezadovljnikov. Ljubo Davidoviča je posetil Miša Trifunovič. Po vsem tem se vidi, da je akcija opozicije, ki ji na neki način stoji na čelu Ljuba Davidovič, usmerjena v prav-cu, da stopi v neposredni stik z radikalnimi nezadovoljniki. če bi se demokratski klub razcepil, naj bi se onemogočilo ono ravnovesje, ki bi nastalo v vladi, če se Marinkovič loči od demokratov in ostane pri Vukičeviču. Opozicija šteje 131 organiziranih poslancev. Če uspe, da se tudi iz radikalnega kluba izloči kakih 20 do 30 poslancev, potem bi se onemogočil vsak poskus, da se Vukičevič še dalje obdrži na vladi. Poset Ljube Davidoviča pri Marku Trifkoviču je jako vzneemiril vse one kroge, ki se posebno zanimajo za to, da se ohrani sedanja vladna situacija. Različni komentarji so se širili tudi o razgovorih, ki jih je imel Aca Stanojevič z Vel jo Vukičevičem. Če sodimo po tem, kako sedaj mislijo radikalni nezadovoljniki, potem izgleda, da Aca Stanojevič nikakor ni mogel Vukičeviču toliko ugoditi, kolikor je ta od Stanojeviča zahteval. Kar se tiče vladne situacije, se smatra, da stojimo pred ostavko vlade in da se bo po ostavki poskušala sestava koncentracijske vlade. LETNA SKUPŠČINA BEOGRAJSKE INDUSTRIJSKE ZBORNICE. Beograd, 6. febr. Včeraj se je pod predsedstvom Vlade Iliča, podpredsednika industrijske zbornice, vršila letna skupščina udruženja beograjskih industrialcev. Stevan Popovič je v svojem govoru oanenjal pasivnost naše trgovinske bilance in neugodne prilike naše mlinarske in klavniške industrije. Omenil je dalje, da je morala naša kovinska industrija stopiti v inozemske kartele, da se je obdržala. Obrestna mera je še vedno visoka. Dokler se ne zniža, bo težava z industrijskimi krediti Trgovinski minister je o-bljubil določiti komisijo, ki bi imela izdelati nov zakonski načrt o industrijskih obveznicah. Dokler se to vprašanje ne reši in dokler naša industrija ne dobi ugodnejših kreditov — tako kakor jih ima v drugih državah — toliko časa bo boj za obsta- ! nek jako težak. Govornik se je bavil dalje s fiskalnimi obremenitvami in naglasil zahtevo, da se Beograd izloči iz beograjske oblasti. Dalje je postavil zahtevo, da se mora izdelati zakon o finansiranju samoupravnih teles. Ta zakon bi moral določiti maksimum davčnih doklad, ki bi jih smela pobirati samoupravna telesa. — Skrajni čas je tudi, da se začno že končno spoštovati zakonska določila in da bodo tudi privatniki deležni 50 - odstotne kvote na reparacijah. Govoreč o gospodarskem svetu pravi govornik, da sedanja uredba ni niti malo zadovoljila želja gospodarskih krogov. Zato je potrebno, da se sklene zakon o stalnem gospodarskem svetu. Omenja, da je lani v Beogradu 11 industrijskih podjetij prišlo v konkurz. Dalje je govoril še Dragiša Matejič, ki je predlagal, da se v Beogradu kupi stav-bišče, na katerem bi se zgradil industrijski dom. rancija, da bo naša uprava boljša, če vstopi Radič v vlado? Saj je Radič vendar že bil v vladi, naša uprava pa je ostala prav tako slaba, kakor je bila, če ni postala še slabša. ^isto, kar Radič in njegovi zavezniki danes obljubijajo, je še vse v oblakih in na take obljube ne da noben kapitalist niti vinarja. Kapitalist da samo na resne dokaze o dobrem gospodarstvu. Kdaj pa je take dokaze dal Radiči? Ali mač v oblastni skupščini, kjer*'je njegova stranka absoluten gde#bdaVmii'! mar s svojim gospodaričini delom uk deželi? Ali je mar vsa »združ.ena demokracija« storila za oprostitev kmeta od oderuhov le desetino tega, kar je slovenski narod že davno izvršil? Kje je kak dokaz sposobnosti? Z raznimi praznimi obljubami in še bolj praznimi gesli ne bomo nikamor prišli, najmanj pa s takšnimi sredstvi dobiti tuje posojilo. Če nima »združena demokracija« za sebe boljšega »argumenta«, kakor onega z zunanjim pošbi jilom, potem naj ker'obupa. Tako otročji argumenti''šo čelo zn jugoslovansko politiko presmešni! Amerika za prepoved podmornic. London, 6. febr. Kakor javljajo iz Wa-shingtona. je Kellog včeraj obvestil parlamentarni odbor za zunanje zadeve,.da je vlada Zedinjenih držav Severne Amerike pripravljena podpisati z vsemi svetovnimi silami pogodbo o popolni prepovedi uporabe podmornic. (Kdor ima velike bojne ladje, ta je razumljivo proti podmornicam. Op ured.) TITIJLESCU SE BO NA POVRATKU USTAVIL TUDI V BEOGRADU. Pariš, 6. febr. Rumunski zunanji nri-ster Titulescu odpotuje v torek v Berlin. Iz Berlina pa odide, kakor se zdi, takoj dalje v neko kopališče,, kjer se sestane s Stresemannom, ki se tudi pripravlja, da danes ali jutri odpotuje iz Berlina. — Titulescu za sedaj ne bo šel v London, temveč bo takoj po sestanku s Stresemannom odpotoval v Beograd. Ni pa izključeno, da se med potoma ne oglasi še v Pragi. Na vprašanje novinarjev, ali je njegova pot v Beograd morebiti v zvezi z ureditvijo italijansko-jugoslovenskih od-nošajev, je Titulescu izjavil, da Rumu-nija ne more prevzeti naše ulogo posredovalca. Vendar pa bo on storil vse, da se razmerje med Rimom in Beogradom zboljša. Mi Rumuni, je dejal Titulescu, želimo, da se doseže sporazum med našimi prijatelji. NEMČIJA SKLEPA TRGOVINSKE POGODBE. Beorlin, 6. febr. Po izjavi g. Strese-manna se bodo nemško-ruska trgovinska pogajanja pričela prihodnji teden. Sovjetsko Rusijo bosta zastopala delegata Schleifer in Kaufmana. — Prihodnji teden se bodo nadaljevala tudi nem-ško-poJjska pogajanja za trgovinsko pogodbo. TEŽAVNA ARETACIJA KOMUNISTIČNEGA TAJNIKA V PARIZU. Pariš, 6. febr. V Parizu so zaprli tajnika komunistične stranke Gaillarda, ki je bil zaradi širjenja komunistične propagande v vojski obsojen na štiri mesece zapora. V tajništvo komunistične stranke so prišli štirje policijski častniki in hoteli aretirati Gaillarda. Toda kakih 100 delavcev je preprečilo aretacijo in izgnalo' policijske organe iz. prostorov stranke. Poklicana je bila na pomoč četa 20 oboroženih stražnikov. Toda neki komunist je policijo prevari! s tem, da je izjavil, da je on Gaillard. šele na policiji, so ugotovili prevaro. Nato je policija vnovič vdrla v prostore komunistične stranke, zbila vrata in našla Gaillarda v nekem skrivališču. Komunistična stranka je vladi poslala protest proti tej baje protizakoniti aretaciji. JUTRI BO SLOVESEN POGREB HAIGA Padis, 6. febr. Iz Edinburga javljajo, da so v noči od predvčerajšnjim na včeraj dospeli tja posmrtni ostanki generala Haiga. Slovesen pogreb bo v torek. ZAGREBŠKE TEKME. Zagreb, 6. febr. Včeraj se je odigrala tekma med Concordio in Gradjauskim, ki se je končala z rezultatom 3:2. Tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva. BEOGRAJSKE TEKME Beograd, 6. febr. Včeraj se je odi^ra-W prvo kolo pomladanskih’ prvensifonih tekem. Igral je BSK (Beegrtt^fcf športni klub) z Edinstvom in zrnate! ’* Ruski kmeti« močnejši od sovjetov. Katastrofalen padec pridelkov je prisilil sovjete, da so morali temeljito revidirati svoje postopanje do kmetskega prebivalstva. Hoteli so prisiliti kmeta, da dobavlja svoe pridelke na pol zastonj v mesto, a danes morajo priznati, da to ne gre. Kmet noče delati zastonj, temveč hoče za svoje pošteno delo tudi pošteno plačilo. In ker plačila ni bilo, je zmanjšal produkcijo in s tem so šli po vodi vsi sovjetski računi, da bi z izvozom kmetskih pridelkov omogočili dvig ruske industrije. Kmet, ko pelje svoje pridelke v mesto, hoče izvršiti dvoje opravil. Prodati hoče svoje pridelke in z izkupičkom kupiti stvari, ki jih potrebuje. Vsa trgovina v Rusi i pa je državna in zato bi rok ral i čna, da je vseskozi neekonomična. Vsi izdelki so razdeljeni v razne vrste in skupine, nihče pa s« ne briga, da bi izdelki prišli na trg, kjer ji a ljudje zahtevajo. Tudi je tem birokratom vseeno, ali prodajo svoje blago ali ne, ker oni imajo svojo fiksno plačo in izgubo plača država. Zato »o se dogajale naravnost neverjetne stvari in ravno te dni odkrivajo sovjetski listi vse napake zbirokratizirane trgovine. Tako je prišel v januarju kmet v sovjetsko trgovino in tu mu niso mogli ponuditi nič drugega ko — slamnike. Na vasi so pošiljali cele zaloge pudra in kozmetičnih sredstev, kmet pa je potreboval blago za obleko. Vsakdanja stvar je tudi, da dobe kmetje pozimi letno, poleti pa zimsko blago. Polog tega pa se je v sovjetskih trgovinah na debelo kradto in sleparilo. Vse to je seveda kmeta ogorčilo dn ravno tako sovjetske novinarje, ki so končno izprevideli, da kmetu pod takimi razmerami pač ne preostane nič drugega, ko da zmanjša svoio produkcijo. Zato so se začeli po vsej Rusiji procesi proti brezvestnim uradnikom v sovjetskih trgovinah in nekateri posebno veliki grešniki so bili celo ustreljeni (Novikov in drugi.) Istočasno pa so se pričeli tudi procesi proti pri- vatnim trgovcem zaradi špekulacije. Ti trgovci so bili povečini oni, ki so kot edini omogočali, da splo i še ni v Rusiji zamrla vsa trgovina. Ravno zato pa so bili viden dokaz, na je trgovina po komunističnih načelih nemogoča in da je kapitalističen način edino mogoč sistem v gospodarstvu. Ker so bili dobri trgovci, zato so morali diskreditirati sovjetski sistem in zaradi tega svojega »greha« so bili tudi obsojeni. Tako so bili obsojeni trgovci, ker so plačali kmetu višjo ceno, kakor pa je bila predpisana in po kateri ni hotel noben kmet nič prodati. Drug trgovec je bil obsojen, ker je dal kmetu za njegove obleke celo obleko', do-čim je dobil v sovjetski trgovini raztrgano. Ker je s tem diskreditiral (!) sovjetsko trgovino, je bil obsojen na tri leta ječe in izgubo vsega imetja. Sovjetska trgovina, ki pa je kmeta z raztrgano obleko osleparila, je bila seveda brez krivde. Vsi ti procesi pa niso prav nič pomagali, ker zbirokratizirana trgovina ni mogla uspevati, procesi proti privatnim trgovcem pa so samo zmanjšali trgovino in je kmet še manj pridelkov pripeljal na trg. Sovjetska vlada je tako bila prisiljena, da vso svojo trgovino temeljito izpremeni. Morala je pred kmeti odnehati. In tako imajo sovjeti po zadnjih vesteh namero, da ustanove popolnoma avtonomen oddelek, ki bo nakupoval v tujini manufakturo in druge izdelke ter jih prodajal kmetom po lastni ceni. Na čelu tega oddelka bo Sokolnikov. Ce se ta vest potrdi, potem se more govoriti o drugi veliki zmagi kmeta nad komunizmom. Prva zmaga je bila, da je kmet tudi lastnik zemlje, ki jo obdeluje, druga pa bo sedaj, ko bo kmet dobil za Svoje pridelke ono ceno, ki jo zahteva. Ne bo več kmet samo zastonj oddajal svoje pridelke v mesto, temveč dobival bo za nje cene izdelke iz tujine. Vas je močnejša od mesta, agrarizem nad socializmom. Politične vesti. — Položaj ostal nejasen. Splošno se je on-čakovailo, da bo glasovanje v demokratskem klubu hipoma razčistilo situacijo. To upanje pa se je popolnoma izjalovilo in danes je 9i-tuadija bolj nejasna, kakor je bila. Nihče ne ve, ali se bo demokraitiaki klub razbil ali ne in mesto da bi slišali o veliki borbenosti g^ Dav ido vida, je la čisto utihnil. V skupščini pa doživljamo to presenetljivo sliko, da glasujejo Marinkovičev! pristaši celotno za vlado, dočim se del Davidovičevih demokratov odteguje glasovanju in ima vlada v skupščini stalno večino. Zato je naravno, da vlada tudi še ni storila opoziciji tega veselja, da bi odstopila. Zakaj pa bi to tudi storila, ko pa ima v skupščini večino. — Od napovedi gospoda Radiča pa se tudi ena ne uresniči. Muslimani, mesto da bi ubogali Radiča in odšli v »Združeno demokracijo«, izjavljajo, da ostanejo v viadi Marinkovičevi demokrati enako nočejo o »Združeni demokraciji« niti slišati in minister Kiumanudii je izjavil, da vladni demokrati ne bodo glasovali samo za davčni zakon, temveč utdi za proračun. S tem bi bil obstoj vlade zasiguran do komca marca. Drugo vprašanje p« je, če bo vzdržala tako dolgo dobo izidi »Združena demokracija«. — Demokratski «nmistri so damdsšjomiraii, a bo še nadalje ministri, ker ni bila njihova ostavka od drugega ustavnega faktorja sprejeta. In da ostavka res ni bili potrebna, je takoj priznala tudi Skupščina, ko je izglasovala davčni sekan in dala vladi večino. — In končno nočejo niti pašičevci delati .politike za »Združeno demokracijo«. Izjavili so sicer, da bodo takoj nastopiti, ko sproži Davidovič puško, toda Davidovič je izprožil, pašičevci ,pa Se vedno glasujejo za vlado. Ni čuda, da g. Radič že godrnja. Toda tudi postopanje pafiičevcev je racuonlpvo, kajti g. Davidovič je gprožil svojo puško tako nerodno, da je izgubil večino v demokratski zajedniod in da Ima samo še večino v demokratskem kliubu. Slabi streli pa ne mečejo vlad! In tako je 8 taikim krikom napovedana večina »Združene demokracije« že zdrknila od 170 na 140 on vse kaže, da bo zdrknila še na ISO dn morda še nižje. — In tako je ostalo za enkrat v resnici vse pri starem in gospodje od »Združene demokracije« se bodo morali še nadalje združevati. — Seja vodgtva demokratske zajednice. V soboto je bila seja vodstva demokratske zajednice, ki so se je udeležili Davidovič, Marinkovič, Spaho, Hrasnica ter tajniki Hadži-hadič, dr. Angjelinovič in dr. Šumenkovič. Na sestanku se je skušalo doseči sporazum med Davidovičem in Marinkovičem glede nadalj-nega obstoja koalicijske vlade g. Vukičeviča. Do sporazuma pa ni prišlo, ker je ni hotel odnehati g. Davidovič. 0 seji je bil izdan ta komunike: Na današnjem sestanku predsta-viteljev demokratske zajednice je bil dosežen sporazum o nadaljnem postopanju pri reševanju posameznih vprašanj. V vprašanjih, v katerih bi kluba zavzela posebno stališče, ima vsak klub pravico o' raniti svoje stališče. V ostalih vprašanjih se bo vedno dosegel predhoden sporazum, če se gre pred sku-r n aluD li ra pred vsak klub posebej. — Po tem komunikeju se splošno sodi, da ob-s oji demokratska zajednica samo še formalno. . =. Sobotna seja skupščine. Opozicija, ki se 9ilno hvali s svojim navdušenjem za parlamentarizem, smtara v zadnjem času za svejo glavno nalogo, da z raznimi nujnimi predlogi onemogoča resno delo parlamenta. Tako je tudi v soboto vložil St. Radič nujen predlog, da se razveljavijo vsi stari cesarski patenti in da se napravi konec nasilnostim nekaterih žandarjev. Je sicer res, da bi bil že skrajni čas, če bi izginili razni »Priigelpaten-ti« in bi se nehala nas ih a žandarjev, toda enako je res, da bi St. Radič mnogo bolje storil, če bi vse te nujne predloge vložil ko je bil aktiven minister, mesto da Bedaj uganja s torni predlogi obstrukcijo. — Radič je v svojem predlogu zahteval, da bo za poslovanje žandarmerije pristojna le redna sodišča in da izda notranji minister uredbo, da ne smejo veliki župani nikogar kaznovati po cesarskih patentih. Nato je Radič utemeljeval svoj predlog ter pri tem tako oetro napadal vlado, da je prišlo do hrupnih nemi- rov. Seja je morala biti celo prekinjena. Za Radičem sta govorila še poslanca Klarič in Kostič, nakar je odgovarjal minister Radovič. Obljublja, da bo vse navedene slučaje nasilnosti upravnih organov preiskal in prosi vse poslance, da mu vsak tak slučaj javijo. Cesarskih patentov pa ni mogoče kar tako odpraviti, temveč je zato potreben poseben zakon. Vlada nikakor noče, da se sodi po avstrijskih zakonih, toda opozicija ovira delo parlamenta, da ne pride do novega kazenskega zakona. Odklanja zato nujnost. Radoniča je Radič opetovano prekinjal z medklici in mu očital, da laže in da ga bo vrgel iz skupščine. Predno je prišla skupščina na glasovanje, je kaznoval predsednik dr. Perič Radiča za njegove neparlamentarne izraze, ki so tem bolj neoprostljivi, ker jih je izrekel šef velike stranke, pismen ukor. Dr. Perič samo obžaluje, da ne more Radiča težje kaznovati. Nato je skupščina z glasovi radikalov, klerikalcev muslimanov in pristašev Marinkoviča odbila nujnost. Tako je vlada zopet dobila večino in »združena demokracija« nov poraz. Vsakemu svoje 1 = Konferenca med Vukičevičem in Aco Stanojevičem, voditeljem pašičevcev, je bila v soboto. Oba radikalna voditelja sta v prvi vrsti razpravljala o kongresu radikalne stranke. Sklenjeno je bilo, da glavni odbor čim preje pripravi material za sklicanje kongresa in za spremembo pravil. Na konferenci je bilo govora tudi o politični situaciji. Gotovo je, da bodo radikali v skupščini nastopili kot celota in da ne more biti niti govora o tem, da bi se del radikalov pridružil opoziciji. V državni politiki je radikalni klub edinstven, dasi obstoje glede notranjih strankarskih zadev nesoglasja. = Nestalni gospod Radič. Narodni poslanec Gjura Jankovič, kd je bil pri Radiču, da se pogaja z njim o vstopu v vlado, je dal o poteku pogajanj zelo zanimivo izjavo, iz katere objavljamo najbolj značilne stvari. Jankovič pravi, da objavlja potek pogajanj samo zato, ker je Radič čisto napačno poročal o teh pogajanjih. Jankovič je ponudil Radiču samo vstop HSS v vlado in je takoj dejal, da ne more priti v vlado kot šef seljačke demokracije, ker pomeni ta prečansko fronto. Nato je dejal Radič, da se bo premislil do torka, ko pride v Beograd. Zaprosil je Jankoviča, da ga tedaj obišče in mu sporoči, kdaj ga more sprejeti Vukičevič. Po Jankoviču pa je dal Radič sporočiti Vukičeviču, da načelno ne odklanja vstopa v vlado in da vsled osebnih vprašanj (Pribičeviča) ne misli odbiti sodelovanja, ki je potrebno iz državnih in narodnih interesov. Vseeno pa mora do torka o tem obvestiti Pribičeviča. Radič je dalje naglasil, da za vstop v vlado ne stavlja nobenih posebnih zahtev, ker sprejema v celoti program, kaikor je bil naveden v znanem Vukičevičevem spremnem pismu kralju. Pri tej priliki je dejal Radič, da nenavadno ceni Veljo Vukičeviča vsled prizadevanja, da drži besedo, ki jo je dal narodu in kralju glede izvedbe državnega programa. Vidi tudi, kako ga ovira oni del demokratov, ki (jih smatra za bankokrate. Radič je dalje pristavil, da je vedno govoril svojim prijateljem, da je edino radikalna stranka seljačka stranka v Srbiji in da se more zanesti na njo narod in kralj. Razliko med radikalno in demokratsko stranko je označil Radič tako-le: v radikalni stranki so ljudje, s katerimi ee ne bi nikdar mogel sporazumeli, pač pa z radikalno stranko kot celoto. V demokratski stranki pa so ljudje, s katerimi bi se mogel apoirazumeti, nikdar pa ne z demokratsko stranko kot celoto. Nadalje je dejal Radič, da je čisto pogrešeno mnenje nekatere demokratske gospode, — veste, koga mislim, je dejal (Veljkoviča in njegovo skupino, op. ured.) — ki misli, da smo še v fevdalni dobi, ko so bili kralji odvisni od posameznih velikašev in bi sedaj hoteli voditi to politiko tudi napram kralju. Jankovič zaključuje svoje poročilo, da je imel utis, da je hotel Radič s tem vplivati na Vukičeviča, da razcepi demokratsko stranko, ker bi on ne hotel sodelovati s celo demokratsko stranko. — Morebiti bo g. Radič te Jankovičeve besede zanikal, ali kaj že ni vse dementiral g. Stjepan Radič in kdaj ve človek, kdaj njegov demanti tudi d rial Na vsak način pa ima g. St. Radič čisto posebne pojme o doslednosti in še o marsičem. = Sestanek Brianda in Titnleseu-a. V soboto je imel Titulescu dolg sestanek z Bfi-andom. V prvi vrsti je bilo na sestanku govora o akci;i držav Male anhmte zaradi mo-noštrske afere. Sestanek je bil zlasti pomemben zato, ker je dospel Titulescu v Pariz po oputovanih sestankih z Mussolinijem. Na sestanku z Briandom je govoril Titulescu tudi 0 večjem posojilu, ki ga naj dala Francija Romuniji. — Iz Pariza odide Titulescu v Cannes, kjer se sestane s Stresemannom. Na tem sestanku bo govor o vseh vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Romunije. =: Zasilen sporazum v centrumu. V nedeljo je 'bila seja glavnega odbora cemfmuana, da se doseže sporazum med Marxomi in voditelji strokovnih organizacij. V svojem govoru je skušal popraviti dr. Maxx slab utis svoje prve izjave, da ni centrum nobena republikanska stranka s tem, da je konstafti-ral, da centrum zagovarja sedanjo usiavo in državno obliko. Po mnogih govorih je bilo končno mogoče odpraviti glavna nesoglasja, toda dosežen sporazum.je treba smatrati le kot zasilen. To dokazuje tudi resolucija, ki se kljub svoji dolžini ne dotika nobenega političnega vprašanja, temveč samo povdairja potrebo enotnosti stranke. Pač pa se demonstrativno povdarja socialna osnovna misel centruma, kar naj bo koncesija za delavsko krilo. Značilno je, da resolucija sicer odobrava politiko vodstva cen-truma, da pa ne izreka zaupnioe Marxu, kakor se je to vedno zgodilo. =: Resni nemiri v Indiji. V petek je dospela v Bombay angleška ustavna komisija, ki jo vodi liberalec Simon. Indijci so odločno proti tej komisiji, ker vidijo v njej samo poizkus utrditve angleškega gospodetva nad Indijo. Indijci ne priznavajo angleškemu parlamentu pravice, da sklepa o indijski ustavi, temveč to pravico ima le svobodno izvoljen irski parlament. Zato so pozdravili prihod angleške ustavne komisije z velikimi, demonstracijami, ki so dobile ponekod nad vse resen značaj. Obenem pa so tudi razvili največjo akcijo za bojkot angleškega blaga. Zadnja poročila o vseh teh protiangleških akcijah pravijo: V Kalkuti stavkajo pristaniški delavci in tu je prišlo celo do barikadnih bojev. V Madrasu je prišlo do krvavih bojev. V Kalkuti vozijo po ulicah oklopni avtomobili. Kljub temu je prišlo na več straneh do spopadov. V Madrasu je streljala policija na demonstrante. V Bombayu je bilo več trgovin demoliranih, ker' niso bile zaprte v protest proti prihodu angleške komisije. Slične vesti prihajajo tudi iz drugih mest Indije. Tristo-milijonski indijski narod zahteva vedno odločnejše svojo svobodo. Kratke vesti. Afganski kralj odpotuje dne 27. t. m. iz Pariza v Berlin. Kafandaris, vodja liberalne stranke je dobil mandat za sestavo nove grške vlade. Romunija je zaprosila intervencijo Anglije v aktuelnih vprašanjih vzhodne Evrope, kakor to trde angleški politčni krogi. Organizacije SD8 prestopajo v radikalno stranko. Krajevne organizacije SDS v vaseh Getina, Zloselo in Murter v šibeniški okolici so prestopile v NRS, ker se ne strinjajo z najnovejšo politiko Pribičeviča. Grška vojska se je po veeteh iz Aten uprla. Francoska okupacijska armada v Porenju bo po izjavi Pertinaxa znižana zopet za 10.000 mol Baron Margutti, bivši adjutant cesarja Franca Jožefa se je vpisal v dunajski fascio in postal fašist. Kakšne materielne skrbi so napotile barona v fascio, je neznano, j Litovska ministra Schilling (za pravosod- 1 je) in Midem (za finance) sta demisionirala, ker ni hotel izvesti Woldemaras rekonstrukcije kabineta. PRISPEVAJTE V FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI, NARODNI DOM - P. C. R. LJUBLJANA, ŠT. 10.535. Ivan Hribar: 24 MOJI SPOMINI. Od 1858. do 1910. leto. Meseca junija, ko je videlo, da pošiljam redno prvega vsacega meseca pobotnice za plačo in da sč ni izpolnilo dr. Tomaovo prerokovanje, vprašalo me je ravnateljstvo, kako je z zdravjem in ko sem mu potrdil, da se mi boljša, naročilo mi je, naj stopim v pisarno pri generalnem zastopu v Ljubljani. To se je zgodilo in ostal sem tamkaj do septembra 1873. Generalni zastop je takrat vodil, ker je Jan Ladislav Ceroy prestopil k medtem ustanovljeni banki »Sloveniji«, Josip Kristan. A posel nd mogel nikamor naprej; zato je generalno ravnateljstvo sklenilo v začetku leta 1874. premestiti generalni zastop v Tret, kjer je dobilo jako uglednega občespoštova-nega in do skrajnosti poštenega Frana Andreja P1 e š 61 a za glavnega zastopnika. Tudi jaz sem želel priti v Trst; toda generalno ravnateljstvo poklicalo me je meseca septembra v Prago, odondot pa me je preti komou leta 1673. poslalo h generalnemu zastopu v Brno, kjer od leta 1870. nd bilo nobenega pravega 'knjigovodstva, z naročilom, naj ondi knjigovodstvo vreddm. Talco sem na svojo žalost mesto v Trst moral potovati v Brno. Nalogo, ki mi je bila poverjena, rešil sem v petih mesecih popolnoma po voljno in sem bil nafte meseca aprila 1874. imenovan za knjigovodjo k tokrat nanovo ustanovljenemu generalnemu zastopu laza mojega bivanja v Pragi bi bilo še omeniti, da sem imel neprenehoma domotožje. Tistokrat so Prago obdajale takoimenovane »gradbe«, t, j. široko trdnjavsko ozidje, vrh katerega so bila napravljena lepa pota in zasajeni ob njih drevoredi. Zgodilo se je. mnogokrat po leti, da sem zjutraj, ko se je začelo daniti, takoj od knjig šel na izprehod na te gradbe, s katerih sem hrepeneče in s solzami v očeh gledal proti jugu, kjer je ležala moja draga domovina. Praško bivanje zapustilo je v moji duši neizbrisne utiske. Iz slik v »Svčtozoru« in v »Kvčtech« poznal sem »zlato matičko« dokaj dobre Še predno sem jo videl. Ko sem dopotoval vanjo, vleklo me je seveda v ulice, ki so mi bile po teh slikah znane. Ob delavnikih sem imel pač malo časa. Zato sem pa izkoriščal tem bolj nedelje in praznike. Cez kaka dva meseca sem bil v Pragi že kakor doma. Pač je med takratno in sedanjo Prago velik razloček; vendar je bilo življenje v njej že takrat vse drugače živahno, ko v naši Ljubljani. Velemesto sicer Praga še ni bila; a njeno vrvenje se je jelo že izmikati iz ozkih kolesnic pro-vdncijalizma ter se usmerjati po velemestnem tempu. Kar je name posebno uplivalo, je bila pa okolnoet, da sem iz ljubljanske nemškutarije prišel v čisto slovansko sredino, v kateri je rodoljubnega navdušenja vse kar kipelo. Dejal sem si, da bode tudi Ljubljano treba prebuditi k podobnemu življenju in jel sem se bliže zanimati za delo čeških rodoljubov, ka so iz nekdaj ravno tako ponemškutarjene češke prestolnice znali napraviti narobno zavedno mesto. Saj se je že takrat meglo opariti, da se »Praga, caput regndc, »motreno pripravlja, da zopet prevzame vlogo, katero je tekom ceMIh stoletij igrala v zgodovini češkega naroda. Zdelo se .mi je, ko da sem prišel semkaj v šolo. Slovencu sicer nimamo tako slavne zgodovine, kakor naši čepu braitje; mi nismo v potek zgodovinskih dogodkov nikdar posegali z enako ali vsaj s približno podobno močjo; a v nečem sem videl, da imamo podobno usodo in tudi podobno poslanje za bodočnost. Oboji smo prišli v območje zapadne kulture, oboji v prilično enake gospodarske razmere. Nas Slovence diči, kakor brate Cehe veselje in volja do dela; oboji smo pod istimi političnimi prilikami. Zato smo si v boju za narodnostne pravice naravnost zavezniki in je potreba, da smo si tega vedno avestni. Blagroval sem torej usodo, ki mi je naklonila v Pragi šolo za moje kasnejše udejstvovanje in sledil sem pazno vsemu, kar sem videl tacega, da bi mi moglo pri mojem bodočem delu biti vzor. > Sicer je pa čisto svojeobrazna lepota Prage učinkovala z magično silo name. Po celo uro eem včasih stal na Františkovem nčbžežf ter se naslajal ob gran-dijoznem in resnično neprispodobljivem pogledu na kraljevske Hradčane. Saj se najdejo lepši in večji vladarski rezadenčni dvorci; a tacega, ki bi po svoji legi tako mogočno in harmonično upltval, bi težko bilo iskati. Koliko in kako slavne zgodovine je šlo mimo teh v tako raznih dobah in po tako raznih vidikih sezidanih poslopij, ki tvorijo občudovanja vredno hi izredno slikovito celoto 1 Kakošen, dostojen spomenik državotvornosti češkega naroda je ta kraljevska rezidenca! ~ _ ' rn.ii. ralhritoMHI Dnevne vesti. — Odlikovanje. Profesor medicsinske fakultete beograjske univerze dr. Matija Ambrožič je odlikovan z redom siv. Save III. stopnje. — 1» agrarnoreformnih krogov se nam poroča. L) asi ravno se je agrarna reforma že prošnja leta prav počasi izvajala, se je začutil m im ul o spomlad naenkrat zastoj v delovanju agrarnih uradov, ki si ga interesenti nismo zamogli razložiti. Sele v zadnjean Sasu, leo so hodile nekake komisije po uradih in med raznimi interesenti je prodrlo na dan, da so bile vložene z raznih strani težke ob- : tožbe, ki so se vse izkazale kot neresnične. | Le hvalevredno je, da so pristojne oblasti j pdiivzele takoj primerne korake, da se na- j pravi kovec temu nenormalnemu stanju, ki je ; nastalo v minulem letu. Politika, kakor tudi j osebno obračunavanje, ne spada v urade, j Pričakujemo, da se bo postopalo strogo po ‘ zakonu, da ne bodo osebni upiivi in zveze 7. raznimi ministrskimi pomočniki odločeva- j 15 in da ne bodo izginili razni tozadevni spi- , si, ki so bili poslani v Beograd. V korist jav- , nemu uradu kakor tudi splošnosti je, da se ; vse pospeši in tudi one pritegne na odgovornost, 'ki bi skisali vso zadevo zavleči ali celo iz sveta spraviti. S tem hi se vsaj zopet dvignil ugled, predvsem pa zaupanje v javni urad ter vsaj dedoma odstranilo nerazpolože-nje med obema prizadetima mtereairanima -Strankama. Tudi Slovencem, ka so svetovno anani po svoji potrpežljivosti, zna ista enkrat minuti. — Državoslovni izpiti na ljubljanski uni-ror*i. Predsedstvo izpraševalne komisije za državoslovni državni izpit v Ljubljani razglaša: Absolventi juridične fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit pred letošnjimi velikonočnimi prazniki morajo vložiti svoje prošnje vsaj do 20. marca t. 1., oni ki hočejo napraviti ta izpit v II. semestru letošnjega šolskega leta morajo to javiti vsaj do 15. maja t. 1. — Prijave sprejema rsak torek od pol 12. do 12. ure podpisani predsednik in sicer v palači vel. župana pritličje, soba št. 1, vhod z Erjavčeve ceste 13. Za orožnike, ki za mesec januar im februar niso prejeli pokojnine, je odobril ministrski svet naknadni kredit 2,000.000 Din. Zaostale pokojnine se izplačajo taikcuj, čim otvori notranji minister kredit, kar se zgodi, kot poročajo, že prihodnje dni. — Glasbena Matica. Na rednem občnem zboru 23. januarja t. i. voljeni odbor se je konstituiral kakor sledi: dr. Vladimir Ravnihar, predsednik, dr. Janko Žirovnik, podpredsednik, prof. Anton Lovše, tajnik, dr. Pran Černe, blagajnik, Anton Lajovic, šolski nadzornik, dr. Karlin, arhivar, prof. Sasa Santel, dr. Rupel, Stanko Premrl, Ferdo Jnvanec, dr. Vladimir Kreč, odborniki, Matej Hubad, virilist. V odboru sta po dva zastopnika pevskega zbora in orkestralnega društva ter zastopniki Filharmonične družbe, v Ljubljani kot podružnice Glasbene Matice. — Nova lekarna t Radečah pri Zidanem mostu. Mag. pharm. Milanu Hočevarju iz Maribora je bila podeljena koncesija za lekarno v Radečah pri Zidanem moetu. — Mestni inutej v Ptuju. Ptujska mestna občina namerava kupiti tamkajšnjo dominikansko vojašnico. V vojašnici bo nameščen mestni muzej. — Počasno uradovanje. Cerkveno sodišče v Sarajevu je poslalo pred dvema letoma ministru ver neko pritožbo. Ministrstvo je rabilo za rešitev celi dve leti. — Trgovska pomorska akademija ▼ Dubrovniku. Eksekutor oporoke ge. Marije Rn-fačeve v Dubrovniku, dr. Kolin je odpovedal rujete prostore v poslopjih, ki so namenjena v oporoki za bodočo .pomorsko akademijo. S tem je pričel izvrševati določila opo-j-oke glede ustanovitve akademije. — Tujski promet r Dalmaciji. Meseca januarja je prispelo v Split 2074 tujcev. Od teh jih je bilo 1833 iz naše držarve, 65 iiz Stalije, 54 iz Avstrije, 39 iz Nemčije, 17 iz Čeboslovaške, 11 iz Madjarske, 11 iz Rusije, 5 iz Poljske, 5 iz Amerike, 3 iz Anglije, 11 pa iz raznih drugih držav. — Hipi jenski domovi v Bosni Rockefellerjema fundacija je dovolila kredit 20 milijonov dolarjev za higijenske domove v Banjaluki, Mostarju, Travniku in Plevlju. Poslopja so že dograjena. — Razpisano je mesto rečnega mojstra kot dnevničarja v Krškem. Prošnje je vložki do dne 15. februarja pri velikem župa-au ljubljanske oblasti. Plača obstoji iz mesečne nagrade 1000 Din, dnevnic in povra-ed»a#odoe antte »oper tuberkulo*o. Na programu so aaahnita *aaaa*vena predavaetfa. — Razširjenje telefonskega prometa med Anglijo in Maajarsko. S 1. t. m. 6e je tale-fonsAi pramen med Anglijo in Madjansko znamo razširil. Doeriim je bila zvezana doslej z Anglijo samo Budimpešta, se je aveza-l-o sedaj z Anglijo tudi več drugih mest. — Zračni »vagon-restaurant«. Nemška »Luft-Hansa« namerava omogočiti pasažir-jein zračnega prometa, da bodo imeli med vožnjo na razpolago tople jedi. Podrobnosti urediruve »zračne kuninjet še niso znane. — Zenska volilna pravica v Južni Afriki. Iz Londona poročajo: Južnoameriški parlament je sprejel v drugem čitanju zakonski predlog o uredbi ženske votline pravice. Po zakonskem načrtu bi imele volilno pravico tudi žene črncev. Kot se pa doznava, se je izjavila delavska stranka za to, da bi se podedila volilna pravica samo belim ženskam. — Velika letalska nesreča na Španskem. Iz Madrida poročajo: Francosko letalo, ki je vzdrževalo zračno zvezo med Perpignanom in Rabatom v Maroku je ponesrečilo. Eksplodiral je motor, nakar je strmoglavilo letalo na zemljo. Stirji (potniki so mrtvi, pilot pa '■težko ranjen. — Snežni meteži v Odesi. Kot poročajo iz Moskve, je počival te dni na odeških ulicah 'in v odeaki luki vsled nenavadno hudih snežnih metežev ves promet. VsJed teže enega se je udrla pri številnih hišah streha. Večina brzojavnih drogov je porušenih. Ra-diopostaja v odeški luki je prejela od več silrani od ladij, ki jih je presenetilo neurje na morju, klice na pomoč. — Samomorilna epidemjia v Varšavi. V četrtek se je pripetilo v Varšavi nič manj kot pet samomorov in dva poskušena samomora. Med drugim se je ustrelil neki letalski nadporočnik vpričo svojega predpostavljenega majorja, ki ga je ukoril radi njegovega lahkomiselnega življenja. Razven omenjenih samomorov se je pripetijo ta dan v Varšavi pet težkih avtomobilskih nesreč, pri katerih je bilo osem oseb težko poškodovanih. — Samomor brata in sestre radi nesrečne ljubezni. Iz Dunaja poročajo: Te dni so našli v nekem hotelu v Hemailsu mladega moža in mlado dekle mrtva, zastrupljena s svetilnim plinom. Preiskava je ugotovila, da gre za brata in sestro, 24 letnega Josefa in 20 letno Rozo Valek, ki sta bila drug v drugega zaljuhljena ter izvršila radi te nesrečne ljubezni samomor. — Svetopisemske nadloge v Palestini. V Palestini je bil lansko leto potres. Potresu je sledila suša, sedaj pa grozi deželi invazija kobilic. Kobilice so okupirale že egiptovsko-sudansko mejo ter so se pojavile v velikih množinah v severni Siriji. Vlada je podvzela obširne obrambne mere. Med drugjm ie bil ustanovljen mednaroden biro za obrambo proti kobilicam. Konference v Damasku so se udeležili delegati iz Turčije, Izaka, Sirije, Palestine in Egipta. — Atentat ljubosumne žene. Jelena Ugren v Osijeku je živela dalje časa v skupnem gospodinjstvu z nekim Mato Vukasovičem. Nedavno jo je možakar zapustil. Ko ga je srečate Jelena te dni na ulici, mu je vrgla v obraz pest paprike ter ga 8 tem lahko telesno poškodovala. — Maščevanje madjarske krasotice. V Sol-noku se vrši te dni kazenska obravnajva zoper Btelko Kotles, izredno krasotico, kj ie ustrelila na ulici svojega bivšega ljubimca dr. Ibrana BraveiTja. Braver jo je namreč, očitajoč ji, da ima razmerje z nekim mlinarjem, zapustil. Etelka ga je nato prosila, da naj ji da denar, da odide v kak drug kraj, kjer je ne ipomajo. Braver ji je odgovoril: »Idi na luno.« To je deklico tako razljutiio, da je .potegnila revolver ter Biraiverja pri priči ustrelila. Po dejanju je .pobegnila. Med begom je obstrelila dva zasledovalca. K obravnavi je povabljenih 50 prič. — Katalog praške razstave slovenskega modernega slikarstva iz 1. 1927, ima sedaj v zalogi Narodna galerija v Liubljani in oddaja izvod za lastno ceno 20 Din, na kar opozarjamo vse interesente. Ljubljana. 1— Redna javna seja ljubljanskega občinskega sveta bo v torek, dne 7. februarja 1988 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Določitev in volitev posameznih odsekov (§ 55 obč. reda) ter upravnega odbora Mestne hranilnice. 4. Samostojni predlogi obč. odbornika g. Alojzija Lombarja glede raznih naprav v 9p. SišIkS. 5. Saniostotai predlog obč. odbornikov Miklošiča in Likarja v zadevi podaljšanja veljavnosti stanovanjskega zakona preko 1. maja 1928. 6. Samostojni predlog obč. odbornika dr. Lukana glede nabave modemih aparatov za prijavo požarja. 1— Šestdesetletni jubilej ge. Franje Tavčarjeve. Ob šestdesetletnici voditeljice slovenskega ženstva, častne dvorne dame gospe Franje Tavčarjeve se vrše v Ljubljani razne svečane prireditve. Njih spored je sledeči: Na predvečer rojstnega dne, 7. t. m. ob pol 20. priredi Zveza pevskih društev jubilantki podoknico. Naslednjega dne ob 11. dopoldne se poklonijo slavljenki deputacije ljub-Panskih in vnanjih društev in korporacij. Pripravljalni odbor prosi, da pošljejo društva po dva do tri zastopnike. Zvečer ob 20. uri se vrši v veliki dvorani Kazine na čast jubilantki častni večer. Sodelujejo vojaška godba, kvartet matičarjev, operni pevki ga. Pavla Lovšetova in gdč. Vera Majdičeva ter ga. N. Nebenltlhrerjeva. Vmes govori zastopnikov društev, in korporacij. Proslave se udeleži (udi več odposlank ženskih organizacij la Beograda in Zagreba. * 4— Vrtnarsko predavanje. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljubljani priredi — kakor običajno vaak torek - tudi dne Trt* bruarja t L predavnje. Predaval bo g. prot. inž. Jeglič o »dalijah«, in sicer v prostoru mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu. Pričetek predavanja točno ob 20. uri. Vabijo se člani in vsi ljubitelji vrtnarstva. 1— Gromij trgovcev v Ljubljani in za okolico opozarja točilce opojnih pijač, da ee prične pobiranje oblastne doklade k državni trošarini na opojne pijače z dnem 1. februarjem 1928. — Načelstvo. 1— Požar. Včeraj ob 12.30 je izbruhnil v sušilnici mizarskega mojstra Repšeta v Tesarski ulici ogenj, ki so ga pa domači udu-šili, še predno je prihitela na lice mesta požarna bramba. Zgorelo je samo par desk. Škode je par sto dinarjev. 1— Večerni tečaj na gospodinjski šoli »Mladike« za mestne uslužbenke in žene mestnih uslužbencev se začne dne 8. t .m. ob 5. uri popoldne. Ker se vršita vapored-no kar dva tečaja, vsak po tri večere tedensko, lahko sprejmemo še 6 reflektantinj. Priglasiti se je v pondeljak ali torek v »Mladiki*. ,1— Občni zbor realčnega podpornega društva v Ljubljani se bo vršil v petek, dne 10. feruarja t. 1. ob tričetrt na 5 v zborovalnioi tukajšnje realke. 1— Pevski zbor slovenskega učiteljstva izvaja na svojem ponedeljkovem koncertu razne slovenske modeme pesmi in sicer: Adamič: Vragova nevesta, Škerjanc: Kmeti-ške pesmi 1, 2, in 5, Adamič: Viola. Dalje Lajovčeve Žalostne, Častitljive in Vesele kolednike ter Žabe. V ženskem zboru s četve-roročnim spremljevanjem klavirja se izvajata Ravni kova Zimska pesem in Kmetiška. Temu sledi Lajovičev zbor Zlato v Blatni vasi ter Adamičeve Svatovske Belokranjske narodne pesmi. Koncert se vrši pod vodstvom dirigenta Srečka Kumarja, sodelujejo pa v Belokranjskih narodnih pesmih operni ipev^c Julij Betetto, ženske zbore pa spremljata na klavirju konservatorista Pavel Šivic in Marjan Lipovšek. Občinstvo opozarjamo, da se dobiva tako v predprodaji kakor tudi pred koncertom tiskano besedilo petih zborov. Začetek koncerta točno ob 20. uri, predprodaja v Matični knjigami. Francoski časopisi pišejo o velikem umetniku, virtuozu na čelu Casparu Cassadou, da je v pravem triumfu koncertiral po vseh glavnih mestih Evrope. Povsod je dosegel oni veliki uspeh, ki ga po svoji globoko občuteni igri in naravnost kolosalni tehniki ,v resnici zasluži. Njegov aigra je tesno spojena z dušo, ki čuti to, kar nam glasba najlepšega podaja. V njegovem temperamentu pa je tudi, da nam poda vesele in glboko-občutene skladbe z isto bravuro. Umetnica Mendellsohn, ki spremlja čelista na klavirju, sledi popolnoma veliki umetnosti čelista ter ga podpira z vsem svojim umetniškim znanjem. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. Opozarjamo, da je začetek izjemoma ob 7. uri, ker mora umetnik še isti večer nadaljevati svOjo pot na Holandsko. 1— Sopranistka Jelka Stamatovič iz Beograda koncertira v Ljubljani v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Na sporedu ima izključno le samospeve iz francoske literature. Dne 1. mairca pa koncertira slovenska pianistka gdč. Jadviga Poženelova na samostojnem klavirskem koncertu. 1— Juriš na berače, ljubljanska policija, M kot znano, običajno nima prilike boriti ae z nevarnimi ljudmi, se je spravila v aadnjnmn času zopet enkrat z veliko energijo nad berače. V petek je aranžirala velik lov. Aretiranih je bilo 10 beračev in beračic. — Z ozirom na slavnoznano socialno aknbstvo v naši državi mnogi razsodni ljudje s preganjanjem beračev in striktnim Izvajanjem zakona ne soglašajo, tenvveč so mnenja, da je rigorozno poslovanje napram res delomrznim subjektom, specielno pa napram kriminalnim tipom gotovo umestno, da je pa v drugih slučajih deplasirano. Na pretirane pritožbe iz krogov občinstva v nekaterih listov pa bi bilo odgovoriti: Zakaj se spotikaš nad beračem? Nikdo te ne sili, da bd mu moral dati prebito pano, če je pa predranež, mu daš mesto miloščine lahko tudi broo. Maribor. n>— Konee mariborske opere. Maribor je bil edino oblasitno središče, ki je še ohranilo svojo opero, ki je ravno letos še najbolje uspevala. Novi državni proračun pa jo je sedaj koučnoveljavno upropastil in gledališko vodstvo je bilo primorano s 1. aprilom odpovedati pogodbo vsem opernim solistom. V bodoče ostaneta samo drama in opereta. m— Maribor pleše. Predpustni čas je pospešil tempo »cer v zadnjem času precej zaspanega Maribora. Maribor pleše. Pieše na društvenih in privatnih, patrijotsikih, dobrodelnih in športnih prireditvah. Toda letošnja sezona zdaieka ne dosega prejšnjih. Gospodarska in sodjaina kriza je posegla tudi v predpustno veselje. Letos bo mnogo manj prireditev kakor profila lerta in še te, kot kaže, ne bodo obiskane tako kot so bdle nekoč. To se čuti tudi po kavarnah in gostilnah, ki so čudno prazne celo Ob začetku meseca. Samo gledališče je letos posečano boljše kalcor prejšnja leta. m— Nova raasvetljava ulic. Mestno električno podjetje nadaljuje z novo boljšo razsvetljavo ulic in trgov. Po napeljavi moderne razsvetljave po Aleksandrovi cesta, Slovenski ulici in Glavnem trgu, sta prišla sedaj na vrsto Grajski trg in Vetrinjska ulica. TRBOVELJSKI RDEČI KRIŽ. D rušit vo Rdečega Križa za Trbovlje in okolico je imelo svej občni zbor v nedeljo, dne 28. januarja 1928. Izvolilo se je sledeče predsedstvo: predsednik Karl Omerza, učitelj; I. podpredsednik dr. Hugo Baumgarten, rud. zdravnik; 11. podpredsednik Jakob Gasparič, župnih in duh. svetnik; tajnik Tone Kuhar, učitelj; blagajničarka gdt. Miši WindL»cher, učiteljica; skladiftčar Matija Čeme, Obč. des-inlektor — vsi v TrbovNah. Nadzorstvo: Gu- ^ — - to Društvo je imelo v letu 1927 »talnih 5, rednih 60 in podpornih 240 članov, skupaj 805. Društvo je razdelilo v tem letu 8850 Din podpore poiplavljencem in izposlovalo brezobrestna .posojila po plazovju prizadetim posestnikom. Nadalje je preskrbelo popiavljen-cem 13 vagonov splitskega cementa po polovični ceni. Priredilo je 2 samaritanska tečaja, ki sta se izborno obnesla. Sodelovalo je pri akciji ferijaloe kolonije revnih rudarskih otrok v Aleksandrovcu. Razdelilo je trboveljskim siromakom 1250 Din podpore. Nadalje pripravlja okrepčevaLišče ob morju za bolehne trboveljske občane in rešilne stanice v trboveljski občini. Trboveljčani pristopajte k odličnemu, člo-vekoljubnemu društvu, ki ravno sedaj nabira člane po dolini. Isto velja tudi za Hrastni- ŽENA OB MOŽU. Včeraj dopoldne je na prošnjo Splošnega ženskega društva predaval v vseučiliški dvorani viseučiliški docent dr. Metod, Dolenc 0 veleaa«nimm temi »Žena ob možu«, pravnozgodovinske Slike zakonskih zvez od pračloveka do današnjih časov. Uvodoma je podal dr. Dolenc namen svoje razprave. Mi se moramo in hočemo iz praivne zgodovine poučiti, kaHoo je nastala institucija trajne vezi med možem in ženo, ki jo danes imenujemo zakon (srbohrv. 'brak, n. Ehe), kako se je razvijala, ko še ni bila zakon v današnjem krščanskem pomenu besede in kako se je tedaj postopalo, če je bilo kakšno dejanje moža ali žene v protislovju s svrho njene trajne vezi, Tako bo torej naša naloga, da se bomo vspo-redno, hkrati zanimali za osnovno' idejno misel trajne vezi med možem in ženo in pa tudi za preprečavanje kršitev dolžnosti obeh spolov, ki so iz take vezi izvirale. Pristavili hi še, da (pojmujemo v obče zakon (Ibrak) kot zakonito trajno zvezo dveh Slovekov različnega spola v nasprotju a he-tarizmon (svobodno ljubeznijo) ali s pro-midkiviteto (poljubno menjavanje spolnega druga), kjer take zakonito urejene zveze ni, daisi so lahko vsi drugi momenti podana. Vmes med tema dvema ekstremoma pa leži ves tisti boj za zakonitost trajne zveze med možem in ženo, ki se je moral izvoje-■vati, da je dobil institut etični in gospodarski pomen, ki ga ima danes. Nato je napravil dr. Dolenc glede izraza zaikon (brak) nekaj jezikoslovnih pripomb, nakar je nadaljeval predavanje in sicer o pračloveku. Mi se hočemo pri razmotrivanriu o pračloveku povsem naslanjati na dela Josefa Kohlerja, Wilhelma Wundta in deloma tudi Julija Tandlerja. Ti avtorji pa so krpali zopet iz del etnologov kot Mac Lennana, Fra-zerja, Baldwina Spencerja, Gillena in dr., ki so raziskovali na licu mesta sevemoavstral-ske in severnoameriške rodove, ki še nimajo vere v posmrtno življenje in pri katerih so življenje in običaji še na tako primitivni stopnji človeštva, d? n. pr. njihov številčni sistem ne presega Števila 4. Iz razmer, ki vladajo v teh tako nizko stoječih rodovih, se sklepa retrospektivno na neko približno sliko pračloveka. Seveda ®e je bilo treba posluževati tudi zapisov najstarejših že pisanih virov in pa starih bajk. Nadalje se je pečal predavatelj z otenioo ali ropom neveste, razložil je pomen tako-zvanih predpisov totemisti&ie eksogamdje, poliandrije (mnogomoštvo in poligamije (mnogoženstvo). Po Wundtovih raziskavah je bila prvotna oblika načina ženitb mono-gamija (enoženstvo); vsled pomanjkanja žensk pa se je razvila Oblika poliandrija. Sledila je poliandrija s hkrati obstoječo poligamijo, kar je značilo skupinske ženitbe. To pomeni uvedbo veleznačilnega sistema glavne soproge in stranskih soprog, pa tudi glavnega soproga poleg stranskih 'soprogov, kar pa nikakor ni promnskivirteta ali 1 poljubna mešanica spolnih odnošajev med člani teh avez. Predavatelj ®e je nadalje bavdl podrobnejše s predkrščanskim onijentom, t. j. Kineod, Bafoilonai in Asirci. Nadaljeval bo serijo svojih velezanimivih predavanj najbrže drugo nedeljo, kar se bo pravočasno objavilo v ljubljanskih dnevnikih. Književnost »LJUBLJANSKI ZVON<. Vsebina zvezka za mesec januar: Pozdrav Otonu Župančiču. Ivan Albreht: Čez sto let. Mladi dnevi. Jože Pahor: Seriniasdma. (Dalje prih.). Anton Novačan: Celjska Kronika: Herman Celjski. Igo Gruden: Iz knjige »Manja«. Rudolf Kolarič: Miklošič Franc. (Dalje prih.). Fran EUer: Doma. — O kresu osemnajstega. F. Sologub: Slajše ko strup. Kaplo Kocjančič: Sooijalni motiv v Zupančičevem pesniškem delu. Književna poročila: Leonid Pitamic: Država (Joso Jurkovič). — Slove-načka (B. Borko). — Ovetko Golar: Ntjirva ao-ri (Pavel Karlin). — Jakšdč G.: Evnro odanje jsie dopolnjeno, prevod pa j« napravil g. IM**- zdravnik dr. J. Kunc. Pisec pravi, da je napisal to knjigo, ker se je prepričal, da je naše ljudstvo o najnavadnejših vprašanjih prve pomoči liri živini vseskozi nepoučeno, da so ljudje v takih primerih brez vsakih pripomočkov in da se v skrbi za živino lotevajo popolnoma brezmiselnih in celo škodljivih sredstev. Bogata vsebina 128 strani obsegajoče knjige, ki je opremljena z 93 zelo poučnimi slikami, pojasnjuje v kratkih odstavkih sestavo živalskega života, našteva katera zdravila so potrebna za prvo pomoč in kako se jih uporablja ter živini daje. Nadalje popisuje kako se ravna z raznimi ranami ter kaj storiti v raznih slučajih nagle obolelosti. Naslovi: Poškodovanje rogov, Poškodba kopita in okovanje, Prišč med parklji, Opekline, Strela, Zlom kosti, Zvitje, Izpad porodnice in maternice, Izpad danke, Vnetje vimena, Driska, Kolika, Napenjanje, Solnčarica, Nevarnost zadušitve, Zastrupi tj e, Ozebljenje, Postopanje s popkom novorojenih živali, Nalezljive bolezni itd. že sami dovolj povedo, da se knjiga peča z vsemi onimi slučaji, v katerih bi vsak lastnik živine moral vedeti kaj mu je storiti, da se obvaruje škode. Lepo in koristno knjigo vsem interesentom prav nujno' priporočamo. Naroči se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54, ali pa pri Podružr niči Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13, velja 34 dinarjev, poštnina p« 2.50 Din. Gospodarstvo. LICENCOVANJE BIKOV V MARIBORSKI OBLASTI. Ker je licencovanje bikov najvažnejši oblastveni posel na polju povzdige živinoreje, je treba zanj zainteresirati tudi širšo javnost. Namen licencovanja je sledeči: Iz celotnega števila bikov se od berejo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnico Ln s tem dovoljenje, da jih smejo vporabljati za splošne plemenske svr’ e prati primerni odškodnini. Pripuščanjo neliceticovanih bikov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10—250 dinarjev. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad 1 leto starega bika v pregled in morebitno licenciranje. Da se olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za obče blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. Ob priliki licencovanja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. Največje važnosti je licencovanje bikov tudi za vsa občinska predstcjjništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licenciranih bikov. Štajerski govedorejski zakon z dne 17. aprila 1896 določa v tem oziru sledeče: »Ako nc zadostuje v občini broj spuščal-nih bikov, katere imajo »asebniki v splošno vporabo, dolžna je ista, da skrbi za nabavo i vzdrževanja še potrebnih bikov.« Ker se bo v tem pogledu strogo postopalo, bodo imele občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za naknadno licenciranje takih občinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čimveč zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80—100 krav najmanj po enega. Licencovanja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavi okrajni odbor, odnosno srezki poglavar. Ta spored se objavi po vseh občinah. X Pomladanski semenj na Lipskem. Pomladanske (prireditve lipskega velesejma se vršijo cd 4. do 14. marca 1928 in sicer vzoren i semenj od 4. do 10. marca, latinični in gradbeni semenj cd 4. do 14. imarca, tekstilni, čeviljarski iin kožni semenj pa od 4. do 7. marca. X II. semenj za semena v Lvovu se vrši cd 2. do 5. februarja 1928. X Mednarodni semenj v Poznanju. V Poznanju (Poljska) se vrši VIII. mednarodni vzorčni semenj cd 29. aprila do 6. maja 1928. Pogoje in prijavnice za razstavljavce dobijo iinieiresenui v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. To in ono. ZAKON MED BRATOM IN SE8TR0. Kedavno se je odigrala v Podoli na Poljskem tragedija, kakršne piše samo življenje-Siromašni organist Kozkvvf.ki se je poročil leta 1900 proti volji vseh svojcev z zelo lepo. toda pravtako bedno siroto. Zakon je bil zelo .srečen. Rodil se je sin, nato pa še hčerka. Pri porodu hčerke je mati umrla. Iz žalosti radi izgube svoje ljubljene ženke £e je izselil Kozlovski v Brazilijo. Hčerko je vzel seboj, sina pa je pustil pri sestri svoje žene. Ko je bil star mladi Kozlovski 20 let, je odpotoval v južno Ameriko, da bi poiskal svojega očeta. Tam je izvedel, da mu je oče umrl, sestra pa izginila brez sledu. Našel je službo pri bogatem trgovcu, tam se je seznanil z mladim dekletom, ki je bilo pravtako kot cn v službi pri trgovcu. Mlada človeka sta so drug v drugega zaljubila. Slično ime Kozlovski je njiju vzajemno simpatijo še povečalo in kmalu sta postala mež in žena. Ko sta si prihranila nekoliko denarja, sta se vrnila v domovino, v rojstni kraj Kozlovskega v Podoli. Ko sta se sestala s teto Kozlovskega, je starka takoj sumila, da je poročil Kozlovski svojo lastno sestro. Obvestila je o tem duhovnika, ki je kmalu ugotovil, da je bila sumnja upravičena. Zakon je bil progla-| šen neveljavnim, nakar se je mlada žena za-j strupila. Ko je njen brat — bivši zakonski ! mož, izvedel, da je mrtva, je skočil v ribnik i in utonil. Charlie Chaplin. Skoraj eno leto je Charlie delal pri izvrševanju yp rizoritve tega lilma. Prišel je slednjič trenutek, ko je moral odpotovati v sneženo govorje, da snima pokrajinske slike. Sklenil je, da vzame v najem ozemlje severno od Summita na meji Kalifornije in Nevade. Vlak je odpeljal iz Lea Angelesa preko Sacramenta v Summit Charlieja in njegov glavni stan, v katerem je bil razen Henryja Benmana, Eddyja Lutherlanda in drugih moških sodelovalcev tudi bogati gledališki posestnik Lid Grauman. Edine ženske, ki so šle z ekspedicijo so bile: Charliejeva mati, mlada dama, ki je bila njegova osebna tajnica in mlada igralka imenovana Lita Grey. Ta je imela tedaj šestnajst let ter je bila začetnica. Charlie ji je mislil dati glavno vlogo ter jo napraviti za veliko umetnico, kot je bil to storil z Edno Purviance, kajti takoj je bil opazil, da tiči v njej velik igralski talent. V Sacramentu so se ustavili za kratek čas. Tam je bil Eddi Lutherland naročil neki agenturi, naj najame petsto delavcev, potepuhov in pustolovcev Za plačo pet dolarjev na dan in hrano so se ti ljudje odpeljali s posebnim vlakom v Summit, da tvorijo tam človeško karavano iskalcev zlata, žalostno tropo izvržka človeškega redu, kot jih je Alaska videla okoli leta 1898. Na potu je bilo zelo prijetno. Charlie je bil Židane volje in se je obnašal vprav prešerno. Ko je v Sacramentu došla množica radovednežev zahtevala, da se ji pokaže slavni Charlie Chaplin, si je napravil ta veliko za- bavo s tem, da je ljudem predstavil svojega prijatelja Graumana kot Chaplina, kateri mu je v resnici nekoliko podoben. Ko je naslednji dan Charlie prišel na najeto zemljišče v Summitu, je bilo kljub velikim težkočam že vse pripravljeno za sni-manje. Figuranti so dobili povelje, naj pridejo. In prišla je tropa nepopisnih tipov vseh starosti in vseh vrst. Ko pa so ti reveži zapazili Charlieja, ki so ga poznali iz kina, v njegovem polcilindru in velikih čevljih, so navdušeno dvignili svoje umazane čepice in pokrivala ter ga pozdravili z glasnim: »Halok Charlie se je v saneh odpeljal v glavni stan ter se ustavil na pobočju griča pri. snemalcih, ter od tu potom megafona dajal povelja karavani, ki se je kot kača vlekla v dolini preko snežnih poljan. Naenkrat se je pa Charlie sam pomešal med to množico, pripog-njen pod težo svoje cule in svojega orodja, predstavljajoč tako Revščino, ki jo žene naprej Pohlep in Upanje. Treba je bilo neprestano klicati množici teh najetih revežev, naj ne gledajo Chaplina, njegovih sodrugov in snimalnih strojev, temveč naj imajo pogled uprt edinole na vrh hriba, ki je bil pred njimi in preko katerega jih je pot peljala v obljubljeno deželo zlata. Deset, če ne dvanajstkrat so morali znova začeti plezanje po pobočju hriba, dokler se Chaplinu ni zdelo, da je slednjič dosegel to, kar je hotel. Tedaj pa je pozabil na imnišljeoo dramo, iv 'kaiieri je živel za nekag ur in obrnil pogled na svojo letpo in svežo partnerico, SiJto GTey, kii se miu je prisrčno smehljala iz svojega debelega kožuha. Ker je naslednje dneve začelo sclnce precej toplo sijati ter so se Tadi tega 'baiii, da se >bo sneg stopil, se je Charlie z mnzLičmo 'naglico žttril pri delu v hudem so ličnem sijaju, ki je na daljnih snežnih poljanah kar jemal vid. Edino večeri so bili dolgi v neudclbnam majhnem hotelu, kjer se .je dremralo štirideset ciseb družbe, toda Charlie je bil dobre volje An se je iabomo zabaval z Salto Grey. Slednjič so bili zadnji prizori posneto in družba se je vmiila nazaj v Hollyvood. T>u so C jariiejevi scrtnudiaika pripravila zadnje scenerije za izvršitev še nekaterih prizorov. Čakali so «aano, da ipride njiih gospodar ter igra, Teda čakali so dolgo, kajti medtem se je nekaj zgodilo, kar one, iki so videli prizore v Suimmifcu ni presenetilo: Sita Grey je namreč postala gospa Chaplin. Toda to je stvar, ki jo bomo obravnavali v drugem poglavju. Ko Charlie zopet stopil v svoj studio, je sniinal prizore, v katerih nastopa Georgia. Ker pa ni hotel, da igra to vlogo njegova soproga, je za to angažiral drugo 'igralko, Georgio Halle, ki je ravno petom tega filma dosegla svetovni slove« in bila nato sprejeta v družbo Paramount pod uprav sijajnimi pogoji- . .. Prva predstava >Lova za zlatom« julija 1925 v »Egyiptiain Theatnut Sida Graumana v Hollyvoodu je bilo zmagoslavje, kakoršno Chaplin še ni dosegel. Ko so ga vprašali, kateri prizor mu v tem filmu najbolj ugaja, je odgovoril, da oni, kjer pride Georgia v salon ter z žalostnim očesom išče izvoljenca svojega srca ter si Charlie predstavlja, da ti pogledi in to iskanje velja njenvu, potem pa zapazi, da je usmerjeno čisto nekam drugam ... Ubogi Chaplin, ki je označil ta simbolični prizor nerazumevanja dveh duš za najlepfie-ga v filmu se je po čudnem naključju usode ravno tedaj zamotal v bolestno nesporazum-ljenje, namreč v svoj zakon s Sito Grey. Dogodki njegovega rodbinskega življenja so kmalu zakasnili udejstvitev novih načrtov. Kakor vedno, kadar je končal kaikšen film, je okleval med raznimi načrti. Nekaj časa je mislil na Napoleona. Slavna pariška pevka in igralka Racjuel Meller naj bi bila njegova partnerica. Toda Chaplin je spoznal, da ne more Napoleona predstavljati tako, kot hi ga moral, in je ta načrt opustil. MiisKl je nato predstavljata v filmu Jezusa. Bil je ravnokar prečita! knjigo o Jezusovem življenju, ki jo je napisal Italijan Papini. Chaplin je dolgo premišljeval o tem predmetu. Ali bi bil v stanu (predstavljati Jezuse, katerega >po njegovem mnenju nobeno slavnostno delo in nobena gledališka igra ni pravilno predstavila. Chaplin popisuje Jorausa na sledeči način: Človek zelo izrazite socialne vljudnosti, ki mu pa prav nič ne manjka humorja. On ni-ikakor ni .pobožna, žalostna in Jesena oseb-nest’ pač pa tisti človek, ki so ga najmanj razumeli na svetu .. .< (Dalje prih.) Fran MEDIC naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Ivice, Minke, Franja, Fanži, Joža in Dragice tužno vest, da nas je naša nepozabna žena, mati, babica in prababica, gospa Marijana Medic roj. Klemen danes, dne 4. t. m., po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s Svetotajstvi za umirajoče za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice se vrši v pondeljek, dne 6. februarja 1928 ob pol 4. uri popoldne od doma žalosti, Zrinjskega cesta 5, na pokopališče k Sv. Križu. TISKURNA MERKUR = Trg.-ind d. d. v Ljubljani = se priporoča m tisk vsakovrstnih tiskovin za t go*ce in urade. V Ljubljani, dne 4. februarja 1928, Brez posebnega obvestila. MALI OGLASI Z* vsako besedo s« plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. šivilja, dobro izurjena, išče slu* }. Gre šivali tudi na ■dom. — Naslov v uprav: lista. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi nalfineiii in nalokusneiSI namizni kis iz vinskega kisa. SaMavaJte poaudbe. ki Telefon »tov. 33S9. TahrtlCno In hlgllenlCno najntoderneje urejena klsarna v jugostavljl. it l^tMJaa^, DOMNU sesta it. M. nadstr. Carinsko posredniški in Spedicijski bureaufc^ »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brsoiavkam: „OROM“. Tolafon 3494 Podrutnice: Maribor, Jesenice, Rakek Obavlja vsa v to stroko spadaJoCe pošlo aajkltrej« la ped fculaatalml pogoji. Zastopniki druifco spalnih vos S.O.B. sa ekspresa« politiko. Mmiktr. - Inserati v Narodnem dnevnik«! 00 Drva - Čebin Wollova l/II. - Telet. 2050. Oglašajte ▼ Narodnem Dnevnik n. Proda se srebrna, starinska moška verižica in ura, primerna za narodno nošo. — Natančneje se iave v upravi lista. X J* 6 ► & C O k* Hf) e -o o u « Z t - Za ttabanto Aslf*t «~*c. V.t *