REŠEVALEC 
PA PODJETNIK 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 27. avgusta 2009 • Leto XIX, št. 35 
Té reči generalnoga konzula Draga Šiftara bi leko bile moto Porabskoga dneva, steroga je pripravila Slovenska zveza 22. augustuša na Gorenjom Seniki. Na te letošnji najvekši svetek Porabski Slovencov je prišlo kauli petsto lidi iz porabski vesnic, z drugi varašov pa vesnic na Vogrskom, s Slovenije, Nemčije, Srbije… 
»Porabje je bilau vsigdar srmaško. Porabci so si leko pomagali samo zavolo svoje vrlosti pa delavnosti. Gli zavolo srmaštva se je puno Porabcov na začetki 20. stoletja odselilo po svejti. Dosta od vas, steri ste gnes tü, pa je odišlo iskat baukši krü po cejloj Vogrskoj. Če gli ste indri najšli baukši žitek, svojoga korenja nejste pozabili (…) Vsi, steri smo eti, nas vküpdrži ena stvar, stera nam pomaga, ka se med seuv razmejmo, tau je naš domanji gezik…,« je med drügim pravo Šiftar. V domanjom geziki sta darüvala sveto mešo v cerkvi sv. Janeza Krstnika župnika Ferenc Merkli in Lojze Kozar, odranski srebrnomešnik, steri je v pridigi 
– 
zato, ka je tau leto papež oznano za leto dühovnikov 

– 
nam postavo za példo (vzor) ništrne gorenjeseničke župnike, med njimi Jožefa Košiča, Petra Kodelo 




»Če gli ste indri najšli baukši žitek, 
svojoga korenja nejste pozabili…« 



Porabski den se je začno s sveto mešo v seničkoj cerkvi 
(ta držina je dala cerkvi sedem popov), Janoša Kühara. Omejno je ešče dva župnika, Ivana Camplina, steri je kak »kaplan« slüžo vernikom na Gorenjom Seniki, pa svojoga strica Lojzeta Kozara, st., steri je biu v toj cerkvi krščen. Na konci meše sta župnika blagoslovila tablo, na šteroj so napisani vsi gorenjesenički župniki od leta 1742. Tablo so dali postaviti: fara Gorenji Senik, Slovenska zveza pa držina Šteimetz. V velkom šatori pri cerkvi – program je vodo dober znanec Porabcov, Milan Zrinski iz Beltinec – je rejč najprva dau ministri za Slovence v zamejstvi in po svejti Boštjani Žekši, steri tö ma svoje korenjé v Prekmurji. »Druži nas to,« je pravo minister, »da smo ponosni na svojo slovensko preteklost, na svojo slovensko samobitnost in smo pripravljeni tudi nekaj narediti za to. (…) V Sloveniji vlada kljub vsemu napredku neko stanje obupa. Upam, da teh ob
čutkov nimate vi tukaj v Porabju. (…) Če gledam samo Porabje, imate tukaj Slovenski kulturni in informativni center, ki ima težave, pa jih bo rešil. Šolstvo napreduje, maša je bila v slovenščini, ljudje se šolajo v Ljubljani, tako da ne vidim vzroka za obupavanje.« 
Veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret je vözdignila: »Pri utrjevanju svojega slovenstva ste imeli dolga leta velike težave. Nikoli niste bili tako blizu svoje matice, kot ste danes. Tudi po cesti je bliže, ampak predvsem je bliže, ker so razmere drugačne in ker imate podporo v naši državi, v naši vladi.« 
Potejm je predsednik Slovenske zveze prejkdau priznanja »Za Porabje«. Letos sta ga dobila župnik Lojze Kozar za tau, ka si že dugo lejt prizadeva, ka bi slovenska rejč ostala v naši cerkvaj, pa urednica Slovenskih utrinkov Ibolya Dončec, stera je že skurok dvajsti lejt vsepovsedik tam, gde se kaj med Sloven-ci godi, da bi o tom zvedeli vsi ostali. Porabski den se je nadaljevau s kulturnim programom pa plesom vse do dvej vnoči. (Več o tom v naši naslednji novinaj.) 

Marijana Sukič 
2 


Lendava: v počastitev svetega Štefana 


PRAZNIK ENOTNOSTI 
IN SPOŠTOVANJA RAZNOLIKOSTI 

Osrednja prekmurska slovesnost v počastitev svetega 
Štefana, prvega madžarskega 

k praznovanju 20. avgusta, 
dneva madžarske državnosti, 
povabil vse, ki so se priprav-



kralja, in madžarske državnosti je tudi letos bila ob cerkvi svete Katarine v Lendavi. Slavnostni govornik, predsednik sveta pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti József Kocon, je ljeni pridružiti prekmurskim Madžarom »z odprtim srcem!« In dodal, da je praznik svetega Štefana tudi »praznik enotnosti, spoštovanja drugačnosti, raznolikosti kultur in jezikov.« Predsednik krovne organizacije je poudaril, da ima Slovenija dober odnos do manjšin, tudi prekmurskih Madžarov, in zavrnil pobudo (poslanca Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča), da bi ukinili ustavno določilo, ki madžarski in italijanski narodnosti v Sloveniji zagotavlja poslanska sedeža v državnem zboru. K spomeniku svetega Štefana, ki je delo akademskega kiparja Ferenca Királya, so položili vence predstaviki slovenske države, narodnostnih organizacij in gostje iz Madžarske, med njimi dr. László Nográdi, župan Lentija in poslanec v madžarskem parlametu. Mašo v cerkvi svete Katarine je vodil dr. László Bíró, vojaški ordinarij iz Madžarske, za zaključek pa je v Gledališki in koncertni dvorani nastopila vrhunska violinistka Katica Illényi. 
Tekst in fotografija 
E. Ružič 
Gornji Petrovci 


OB PRAZNIKU OBČINE TUDI PRVI 
ROMAN ALEKSANDRA RUŽIČA 


Na svetek svetoga Štefana so prejkdali občinska priznanja 
20. augustuš je svetek sv. Štefana, prvoga vogrskoga krala, steri je – če je trbelo na silo tö – z Vaugrov kristjane napravo, da bi si leko domovanje najšli na srejdi Evrope, pa nej bi tak taminauli s te krajine kak dosta narodov pred njimi. Kralüvo je od leta 1000 do leta 1038. Mrau je 15. augustuša 1038, za sveca so ga pa razglasili 20. augustuša 1083. leta. 20. augustuš je svetek po cejlom rosagi, dapa varaška cerkev na te den ma svojo bučo (proščenje) tö. Prejšnji četrtek so se prvoga vogrskoga krala spominali pri sveti meši v varaškoj baročnoj cerkvi, po meši pa je žüpan Tibor Viniczay prejkdau občinska priznanja (városi kitüntetések) dr. Sándori Gömbösi pa Ferenci Csuki. 

Dr. Sándor Gömbös je priznanje daubo za njegvo delo pri varaški termaj (Sztg Spa & Wellnes). Sándor Gömbös je strokovnjak, steri je cejlo živlenje delo v turizmi, dosta hotelov, počitniški vasi je zozido po cejloj državi. Od začetka je bijo pauleg pri gradnji varaški term. Ferenc Csuk (Čuk) je priznanje daubo za njegvo delo na kulturnom področji. Že od mladi lejt naprej je rad piso, najprva pesmi, po tistim pa novele pa romane tö. Bijo je med ustanovitelji (alapító) varaškoga literarnoga kroga, izdau je več pesniški zbirk, zbirko novel pa romanov. Kak amaterski slikar je emo samostojni razstavi v Monoštri pa na Dolenjom Seniki, kama ga vežejo njegve korenjé tö, zatok je seničkoj cerkvi dau za dar kejp, steri krasi cerkev. Svetek se je zaključo z blagoslovitvijo nauvoga krüja, kak je tau že dugo lejt šega, en mali falaček s krüja je vsakši daubo, gda je išo vö s cerkvi. Na te den so v varaškoj cerkvi blagoslovili kopijo kipa (szobor) Blajžene Device Marije 

iz Csiksomlyó na Erdélskom. V tom kraji na Erdélskom stoji eden največji leseni kip B.D. Marije, več kak dva metra viski je. Tü je bilau prej več čüd, zatok je tau hirašnjo prauškarsko mesto. Kip tak kaže Marijo, kak če bi z njenoga tejla sončni žarki (napsugarak) svejtili, stoji na mejseci, kauli glavé pa ma dvanajset zvejzd. Varaški kip Blajžene Device Marije je ranč takšni, samo dosta menkši. 
MS 
Za 12. praznik se v občini Gornji 
Petrovci vrstijo številni dogodki 
in prireditve, med katerimi je bila 

tudi predstavitev prvega romana 
Aleksandra Ružiča Ko se niti čas 
ne premakne. Roman, ki govori 

o povojnem času na Goričkem, 
bomo podrobneje predstavili v eni 
prihodnjih številk Porabja. Zdaj 

toliko, da gre za pripoved o dokaj neprizanesljivi usodi do treh generacij družine Gaborjevih. 
Roman je izšel v zbirki Novi obrazi pri Podjetju za promocijo kulture Franc-Franc. Urednik Franci Just je na predstavitvi v kulturnem domu v Stanjevcih povedal, da je Aleksander Ružič, sicer profesor zgodovine in geografije na gornjepetrovski osnovni šoli, po vrsti deseti avtor, ki opisuje Goričko; prvi, leta 1927, je bil Matija Malešič z novelo Kruh, več romanov z goričko tematiko je napisal pokojni duhovnik Lojze Kozar, med aktualnimi avtorji pa Feri Lainšček, Milan Vincetič (tudi v najnovejši knjigi, zbirki kratkih zgodb Pobeglo morje -Vujšlo mordje), Ernest Ružič in drugi. Na izjemno dobro obiskani predstavitvi je odlomke iz romana brala Saša Štraus, v glasbenem programu pa sta sodelovala Amadeja in Emanuel Gole. 

Tekst in fotografija: E. Ružič 

Porabje, 27. avgusta 2009 

3 





Ob 100-letnici Novaka v Beltincih 

V rojstnom kraji dr. Vilka domi in o političnom stanji je proso, naj ma pošilajo iz Novaka so se ga od 12. do v Porabji leta 1956. Kauli 50 Ljubljane slovenske novine 
14. 	avgusta spomnili do-držin so tavöodpelali, pa so in slovenski katekizmuš. Novak piše, ka bi Kühari tö mogli slovenske novine pošilati v Izsákfa. Po razstavi je bila konferenca. Prvi den v kulturnom domi v Beltinci, drügi den v Ižakovci, na Otoki lübezni v lesenoj iži. Tü je nutpokazano, kakši mlini so bili inda na Muri in kak so delali in živeli »büjraši«, šteri so Müro v redi meli (szabályozták). Na konferenci so nutpokazali profesora Novaka živlenje in delo. Najoprvin se je včiu 
manji (mladinsko društvo se eške nej vrnili v rojstni za škonika slovenskoga ge-Jarice in občina Beltinci) kraj. Plebanoš Janoš Kühar zika in literature, kisnej pa ter slavisti in etnologi z ljub-je mogo oditi v Izsákfa, od eške za etnologa. Novak je ljanske univerze in etnološkega drüštva. V srejdo zvečer so na njegovoj rojstnoj iži (Panonska 42) odkrili spominsko ploščo (emléktábla), štero sta dala naredti Občina Beltinci in Slovensko etnološko društvo. V četrtek so v beltinskom gradi oprli razstavo iz Novakovih fotografij, štero so ilustrirali s predmeti iz paverske iže (postala, omara, piskrena posauda, košünta, drvenka itn.) Po razstavi »taraztraušeni« so bile kopije njegovi spisov, med njimi prvi diplomiro na ljubljanknige »Slovensko Porabje« ski univerzi kak etnolog. Po (1945). 
tistom je grato prvi asistent Med dokumen
in profesor slovenske etnoti leko štemo 
logije. Napiso je pauleg 700 
Novakovo po

razprav, knjig, recenzij. Od ročilo, šteroga 
toga 17 v madžarskom geje napiso Inšti
ziki in 36 recenzij (könyvtuti za narod
ismertetés) o madžarski nostna vpraša
knigaj. Madžarski se je navnja pri Univerzi 
čo v šauli. Prve štiri klase je v Ljubljani po 
odo v šaulo v Bogojini. (Z tistom, gda je 
materdjov in bratom so se marciuša 1956 
prejkznosili k vüjeci, plebabiu v Somboteli 
noši Baši, gda so oča mrli.) in na Gorenjom 
Sledik se je Vilko Novak spo-Siniki ob 10. 
zno z Avgustom Pavlom, s oblejtnici smrti 
šterim sta gratala kolega in Avgusta Pavla. 
prijatela. (Pavel je biu ranč V pismi piše o 
tak etnolog in slavist.) Prišaulaj, knjižni
povejdala in pisala sta si slocaj, kulturnom 
venski, med drügo bojno pa madžarski. Vilko Novak je dobro znau madžarski šteti, pisati in gučati. V novine Ethnographia je napiso zgodovino slovenske etnologije od 16. stoletja do 1955. Leta 1983 pa nutpokazo, kak so inda svejta živeli pavri v Sloveniji. Vilko Novak je dosta piso v prekmurski katoliški kalendar Stopinje, ka je znau, ka te knige pridejo v vsakšo ižo, pa v Porabje tö. Nut je pokazo prekmurske plebanoše, šteri so knige pisali v našoj rejči. Za Porabske Slovence pa se je bojo, ka na kraci vömrgemo. V Beltincaj so se profesora Novaka spomnile njegove študentke-etnologinje iz Porabja, Katarina Hirnök in Marija Kozar tö. 






Marija Kozar 

Porabje, 27. avgusta 2009 

4 





Zelena vez Evrope – kolesarjenje na vezi življenja 

Čezmejna prireditev Naturatlon 2009 pod geslom »Narava brez meja«, ki jo ob 
20. obletnici padca Železne zavese organizirata nemški Zvezni urad za varovanje narave v sodelovanju z avstrijskim Zveznim uradom za okolje, se odvija med 19. in 30. avgustom. Največje okoljsko športne prireditve se bo udeležilo 24 športnic 
in športnikov iz šestih mejnih držav (Nemčije, Avstrije, Slovaške, Slovenije, Češke in Madžarske). Prekolesarili bodo Zeleno vez Evrope (nekdanja železna zavesa), 
1.600 km dolgo pot po nekdanjem mejnem pasu, ki je ločeval vzhodno in zahodno Evropo. 
18. 
avgusta, dan pred uradnim začetkom, je v Gradu potekala uvodna etapa kolesarjev. Na tiskovni konferenci sta navzoče novinarje s programom Naturatlona seznanila predstavnika Zveznega urada za varstvo narave Uwe Riecken in Franz Ende. Naturatlon 2009 se je začel 

19. 
avgusta s startom v Sopronu, kjer je bila leta 1989 v okviru mirovne demonstracije Pan-evropski piknik prvič pretrgana železna zavesa. Znak za začetek ob 8. uri so dali prvi deželni predsednik Avstrije Walter Prior, oba ministra za okolje iz Avstrije in Madžarske, Imre Szabó in Nikolaus Berlako


vich, predsednica Zveznega urada za varstvo narave Be-ate Jessel, in vodja Urada za okolje Avstrije, Georg Rebernig. Natura-atleti bodo sledili Zeleni vezi do točke Alfa na nekdanji notranji meji Nemčije, kjer sta si v hladni vojni stala nasproti Nato in Rdeča armada. S pozdravnim sporočilom, ki poziva k ohranitvi evropske Zelene vezi, 
se bo pot nadaljevala preko mest Frankfurt in Karlsruhe do Evropskega parlamenta v Strassburgu. Slovenijo na akciji zastopata Marija Kozin in Andrej Zaman. Andrej pravi, da se Naturatlona udeležuje, ker je to za njega izziv in bo z njim drugim lahko pokazal na zdrav način življenja. Veseli pa se tudi srečanja in poznanstva z drugimi enako mislečimi udeleženci iz drugih držav. Po tiskovni konferenci se je začelo zbiranje kolesarjev pred gradom, po skupinskem fotografiranju ob 11.15 uri pa je sledil začetek vožnje okoli Tromejnika v trideželnem krajinskem parku Goričko-Raab-Őrség. Znak za začetek je dal župan občine Grad Daniel Kalamar. Kolesarjenja 47 kilometrov dolge poti se je udeležil tudi slovenski kolesarski mojster Marko Baloh. 
Nikoletta Vajda 



Mlada slikarka že 
sedmič na likovni koloniji 

Kata Karácsony je stalna udeleženka mednarodne likovne kolonije, ki se je letos v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru odvijala že osmič. Kata je letos tu že sedmič, prvič se je kolonije udeležila v 14. letu starosti, sicer takrat še ni bila uradna udeleženka. 

»Zelo mi je všeč tu, ostali umetniki so zelo prijazni z mano, zdaj me že spoštujejo kot kolegico. Prej sem bila mala punčka kot pa slikarka. Jaz jih opazujem, kako delajo, gledam tehnike in se tako tudi veliko učim.« 
Pravi, da to, kaj slika, je odvisno od njene volje, njenega razpoloženja. Najraje pa slika stvari v zvezi z naravo. Letos je naslikala pava, rekla pa je, da bo na drugi sliki, ki jo bo naslikala, tudi pav, samo z drugačnega vidika. Kata je letos končala prvi letnik Akadamije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pravi, da je zmeraj sanjala o tem, da bo nekoč postala akademska slikarka. O tem, kako se ji zdi študij v Sloveniji, je povedala: »Ni mi žal, da sem se odločila za študij v Ljubljani, ampak moram povedati, da sem malo več pričakovala v zvezi s študijem. Recimo, jaz sem mislila, da se bodo profesorji malo več ukvarjali z nami. Predmeti so mi všeč, najbolj rada imam tehnične predmete, med teoretičnimi pa anatomijo, umetnostno zgodovino in likovno tehnologijo. Tudi Ljubljano imam zelo rada, mesto ima poseben »feeling«. Ljudje so prijazni, nasploh imam občutek, da so Slovenci večinoma prijazni. Le z enim od mojih profesorjev sem imela težave, saj je nacionalist in mi je težil samo zaradi tega, ker sem tujka,« - je priznala. Kata se je že zelo lepo naučila slovenski jezik, preden je šla študirat v Ljubljano, se je v monoštrski gimnaziji učila slovenščino le eno leto. Pravi pa, da je ena stvar se pogovarjati in čisto nekaj drugega študirati v slovenščini. »Včasih zelo malo razumem na predavanjih, in se moram učiti vse iz zapiskov ali moram prebrati neko osnovno literaturo, tako da se moram resnično potruditi pri učenju. Mislim pa, da se bom tudi na to navadila in čez čas mi bo že lažje.« 
Poletja še ni konec in novo študijsko leto se začne v Ljubljani šele oktobra, zato bo Kata čas izkoristila še za počitek in izlete. S svojim fantom gre najprej na morje v Izolo, potem pa še na potep po Transilvaniji. Nato pa z novimi močmi čaka novo študijsko leto in izzive v zvezi z njim. 

Nikoletta Vajda 


Porabje, 27. avgusta 2009 

5 




Povedali so udeleženci likovne kolonije 

V osmem mesecu prirejene 8. Mednarodne likovne kolonije v Monoštru se je udeležilo osem umetnikov. Udeležba je bila 
– podobno prejšnjim skupnim bivanjem – mednarodna, poleg ustvarjalcev iz Izraela in Slovaške so bili seveda v največjem številu slikarji, grafiki in kiparji iz Slovenije in Madžarske. Slednje smo povprašali o občutkih v zvezi s kolonijo in o ustvarjalnem delu. Slikar Ferenc Kovács iz mesta Siklós, ki je od leta 1967 eno od središč madžarske umetnosti, je na 
koloniji v Monoštru sodeloval že drugič. O umetniških druženjih je povedal sledeče: »Mislim, da se osvajanje stroke ne zaključi z opravljeno visoko šolo. Zelo veliko pomagajo vsakoletne likovne kolonije. Človek lahko spozna druge umetnike in njihov način dela. Pogovori med druženjem dajejo veliko mero inspiracije, človek pridobi številne informacije o stroki, ki jih lahko kasneje uporabi. Nastajajo prijateljstva, pokažejo se človeške vrednote 
– to vse spada zraven. Največja vrednost monoštrske kolonije je, da so se vezi med umetniki precej poglobile. Vsakdo je lahko ostal to, kar je, meni je bila zelo všeč ta svoboda.« Svoja dela, ki jih je pripravil tekom kolonije, je Ferenc Kovács označil tako: »Pripravil sem prostorsko plastiko. Kadar sem prišel v Porabje, sem se sprehajal in se je v meni izoblikovalo neko sporočilo v zvezi s tem, kar me zanima in mi da misliti. Ni važno, če so dela figuralna ali nonfigurativna, sliko je treba urediti, ustvariti je treba red na površini. Zadnje čase ustvarjam namesto barvitih slik meditativna dela. 
Ugotavljam, kakšne možnosti skriva material, prestopam v prostor, da nastane igra senc in svetlobe tudi brez uporabe barv.« Slikarka Fulvia Zudič živi v manjšinskem položaju prav tako kakor Porabski Slovenci. Je namreč Italijanka v slovenskem Primorju, ustvarja v obalnem mestecu Piranu. »Ko sem dobila povabilo, sem bila presrečna, ker nisem bila nikoli v tej pokrajini. Zdi se mi lepo, da na teh kolonijah vedno srečaš nove ljudi, ki 
opravljajo podobno delo. Tako je tudi družabni del zelo pomemben za nas. Za kolonijo sem izvedela, ko je moja sestra prišla v Mursko Soboto na seminar multikulturne vzgoje. Dala je moj katalog neki kolegici iz Lendave, nato me je na kolonijo povabil Feri Gerič. (...) Slike, ki sem jih naslikala v tem tednu, so povezane s porabsko pokrajino, ki sem jo spoznala na prelepem izletu. Ko smo se pa peljali proti Budimpešti, so me horizontalne linije, zelene barve in tišina pokrajine spremljale kar vso pot. Ta zelena barva odstopa od mojih siceršnjih rumenih in modrih odtenkov. (...) Slikam ponavadi z akrilnimi barvami in to mešam s kolažem. Motive pa imam večinoma povezane z istrsko arhitekturo, zadnja moja dela pa prikazujejo soline, solna polja, na njih se vidi vodoravnost, ta horizont.« Madžarski slikar György Csuta je že petič prijel za čopič v središču Porabja. Z lendavsko galerijo je začel sodelovati leta 2004 ob priliki razstave ob vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo. Od takrat je redni gost monoštrskih kolonij. »Letos sem se na kolonijo pripravljal že doma. Ko so nas nekega popoldneva odpeljali v Andovce, sem zagledal razstavljene in razmetane sestavne dele sodov. Takoj sem dobil idejo, da bi lahko iz njih sestavil neko umetnino, ki bi prikazovala križ, razpelo. 19. leto prirejam likovne kolonije v naselju Békés, kjer dobijo umetniki vsako leto neko določeno tematiko, ki ni obvezna, je pa priporočena. Letos smo izbrali križe. Številni so ustvarili svoje umetnine na to temo. Kot organizator nisem imel preveč časa za takšno delo, ko pa sem v Andovcih zagledal razkosane sode, sem takoj vedel, da bodo iz kosov nastali odlični križi. Ti stojijo ob razpotjih, kjer se mora vsak posameznik odločiti, kam naprej. (...) Pri figuralnih tematikah me privlačijo v prvi vrsti mitološki in svetopisemski prizori. Ne prikazujem pa starih zgodb, temveč si le izposodim like in jih postavim v današnje situacije, poudarjam vsakodnevne probleme.« 
Slikar Nikolaj Beer je po rodu iz Križevcev na Goričkem, danes pa živi v Izlakah pri Trojanah, nedaleč od Ljubljane. Ta kraj je gostitelj najstarejše likovne kolonije v Sloveniji. »Letos je bila že 46. likovna kolonija pri nas. Rekel sem, da bom do petdesete še zdržal, saj sem umetniški vodja. Mislim, da je naša kolonija najstarejša tudi širše, v Srednji Evropi. (...) Zmeraj upodabljam podobne motive. Nekatere njive so v Porabju zapuščene, nekatere so zorane, široka ravnina pa mi je bila od nekdaj všeč. Prej sem slikal razpela ali koline, 
na koncu pa sem zmeraj pristal pri njivah. Vzroka ne morem razložiti, mogoče celo zemlja tako hoče. Hruške kot motiv sem naslikal zato, ker sem bil na tržnici in sem jih tam videl.« Kipar István Vanyur je prišel na enotedensko druženje iz Szigetvára. Povabljen je bil kot kipar, kljub temu pa je postal priljubljen s svojimi karikaturami, ki jih je narisal o udeležencih kolonije in sodelavcih Slovenskega doma. 
»Kiparji najbolje rišejo. Tudi sam sem se odločil za kiparstvo, da bi se naučil risati. V človeku nekaj mrgoli in je vseeno, če to pokaže na papirju ali kako drugače. Prehod med zvrstmi je sicer težek, treba je prestaviti način razmišljanja. Moji prvi dve risbi tudi nista takoj uspeli, če pa človek vadi, lahko doseže želeni izid. (...) Pri karikaturah si ustvarjalec najprej ogleda model in poskuša dojeti videno. V čem se razlikuje od povprečja, kakšni so značilni gibi modela. Prve dni na kolonijah nikoli ne rišem karikatur, ker niti ne poznam ljudi, ki jih upodabljam. 
Obraz pokaže le malo. Ob karikaturah zmeraj dodam nekaj značilnega, kakšen predmet, kar malo popestri risbo. Če smo v neki družbi, ni vseeno, kako preživimo skupni čas. Moje risbe pripomorejo k temu, da se razidemo z lepimi spomini in se tudi v prihodnosti srečujemo.« 
Z zaključnimi besedami gospoda Vanyurja lahko sklenemo tudi 8. Mednarodno likovno kolonijo v Monoštru, v upanju, da bomo naslednje leto srečali stare obraze in morda tudi spoznali kakšno novo, zanimivo osebnost. 

-dm




Porabje, 27. avgusta 2009 

6 

Žüpan, reševalec pa podjetnik 



»Dostakrat je že tau tö pomauč, če betežnika za rokau primeš« 

Gabora Ropoša na Go-vidi, ka drugi nikdar nedo majo kakšne živali, te se zato vsigdar, vejn zato, ka bijo. Majo zdravstveno pa renjom Seniki vsakši tak vidli. Nemo tau pravo, ka brigati, naj je sausedge po-tau nej taši velki pejnez, socialno zavarovanje, pa pozna kak žüpana vesi, pa se meni tau vidi, zato ka lagajo.« pa te leko delajo, gda so že te slüž se njim k penziji tö tak je grato spoznani v Po-tau ne moreš pravti, vej si • Gda enjaš v slüžbi pa vküppobrali na tau pejne-vcujzračuna. Samoupravi rabji tö. Zvün toga pa, tak pa vsigdar med betežniki. prejk praga staupiš, te ze. Menje je že tisti tö, šteri je pa zato dobro, ka te pejmislim, dosta vse ne zna-Dapa gda leko pomagaš tis-delo tam njaš ali doma ti stanovanje (lakás) dajo ob-neze, ka delavcom vöplača, mo od njega. tim, šteri so betežni ali po-zato napamet pride, če se noviti, bola sami napravijo. od rosaga skur vse nazaj »V Monoštri sam se narau-dugšaš njim žitek, te zato je kaj tašoga zgodilo? Vüpam, ka mi tö preživimo dobi. Kauli deset procentov do, v osnovno šaulo sam pa leko povejš, ka je vrejdno »Tau samo tak leko dela, tau krizo.« je, ka nam trbej plačati.« na Gorejnjom Seniki odo,« bilau. Tašoga reda se člo-če delo pozabiš, gda gore-• Če tau vse ne dojde, te si • Tau si pravo, ka mladi je pravo na začetki našo-vek leko veseli tauj slüžbi. njaš, zato ka če človek vse ešče žüpan tö. bola v vesi ostanejo, če ga pogovora mladi žüpan. Dostakrat je že tau tö velka domau odnese, te ne more »Tak sam si mislo, če že tü de mladi žüpan. Pa kak »Gda sam osnovno šaulo 
tadala staupiti. živim pa tü gratam stari, zmišlava mladi žüpan, skončo, te sam v Sombotel 
Če bi človeki te naj taša ves baude, ka ostane vsigdar na Gorejüšo se tadala včit na medi
vsigdar tau na-se meni tü vidi, gde je do-njom Seniki? cinsko srednjo šaulo. Tam 
pameti ojdlo, bro živeti. Zatau sam emo, »Domanjo kučo obnavlam, sam napravo maturo, po
te bi ma že ži-pa eške zdaj dosti planov že samo streja pa fasada tistim pa eške peto leto tö. 
tek više prišo.« mam. Zmišlavo sam o tejm sta ozajerk. Na Gorejnjom Dvej leti sam v Budimpešti 
• Kak pa tö, če mladi žüpan baude, Seniki kak je »Tanya« sam biu, gde sam odo v šaulo 
zaka ste usta-te vejn mlajša generacija küpo eden paverski ram, za reševalce (mentős). Od 
novili podjet-tö bola v vesi ostane, nedo zdaj je tam podjetje. Tak tam sam v Avstrijo üšo, pa 
je (vállalko-inan šli. Tau se že vejn zdaj škem, ka tistoga lopau vösam par lejt tam delo. Tam 
zás)? malo vidi, zato ka tü pa napravim, pa te tisto de sam te ejnjo, pa sam doma 
»Gda smo v tam se zato kuče zidajo. moja kuča. Ne zmišlavam začno delati kak reševalec. 
Avstriji dela-Samouprava (önkormány-si, ka bi vö z vesi odišo.« Za par lejt sva s kolegom 
li, mena se je zat) je dosta dela mejla pa • Leko povejmo, ka si rednapravla edno podjetje 
tam povidlo de eške mejla potejm tö, no notravtalgeni, vsigdar (vállalkozás), tau je zdaj že 
zidarsko delo dapa kak vejmo, pejnez je na tri tale moraš broditi šest lejt staro. V leti 2002 
pa sam ranč od leta do leta menje. Vaš-pa leteti. Če se ma zgoditi, sam svetnik (önkormány
nej sto domau čani so tak, ka za vsakšoga ka si malo fraj, ka te dezati képviselő) grato na 
pridti. Moj ko-je njegvi problem najprvi laš, kak počivaš? Gorejnjom Seniki, za štiri 
lega, šteri je v pa najbola važen. Ge tak »Vsikšo leto šegau mam titi lejta pa žüpan.« 
polovici last-probam organizirati, naj na letovanje (nyaralás), 
• 
Zaka si se na medicin-pomauč, če samo rokau nik podjetja, mi je telko vsepovsedik tapridemo, če tak na en keden. Istino, sko srednjo šaulo glaso? primeš betežniki.« gučo, naj probava doma tö. kositi trbej ali paut poprav-letos se je eške nej posreči-Ta so bola samo dekle še-• Zazranka gda v slüžbo Tak smo te doma napravli lati ali ka koli drugo je tau. lo. Zvün tauga po večeraj gau mele titi. deš, zato ti napamet pri-tau podjetje. Sprvoga smo Dapa tak dosti poti je, ka knjige štem ali v kino dem. »Tau je 1990. leta bilau, de, ka gnes nate čaka? samo v Avstriji delali, pa pet, šest delavcov skur ranč Dapa je tak, ka za vikend gda je ranč tak gospodar-»Nej, zato ka je vsakša situ-samo potistim smo začnili ne zandolej. Tej delavcom si enga zmislim, v auto seska kriza bila kak zdaj. acija sploj ovakša, gnaki si-na Madžarskom. Tak je te je tö dobro, ka tü v vesi leko dem pa se pelam na Blatno Stariške so pravli, naj se tuacij nega. Gestejo proto-ta firma pomalek gorras-delajo, zato ka etak več pej-jezero. Vzimi pa s padaši tau včim, zato ka dočas be-koli, kak moraš tanapravti, la.« nez prislüžijo, kak če bi na karte špilamo, je tak, ka do težniki baudejo, dočas de dapa kak pravijo, dvakrat v • Ka vse se dela v tauj socialnoj podpori bili, pa zranka.« medicince vsigdar trbelo. isto reko ne moreš staupti. firmi? vsakši den topeu obed do-Karel Holec Ge bi se ovak za električara Kelko lidi, telko fele pro-»Vse zidarsko delo, pa vse včiu. Če bi me nej gorvzeli blemov majo, pa vsakšoga farbanje znautra pa zvüna. v medicinsko šaulo, te bi ovak moraš opravlati.« Mi nauve kuče trno ne dezdaj električar biu.« • Ka je najbola üše? lamo, bola samo obnauv

• 
Za tau zato volau pa »Vejn tau, če je betežnik lamo, dapa če je mujs, te naturo tö moraš meti, spoznanec. Če ga ne po-nauvo tö zozidamo.« vsakši bi tau nej mogo znaš, te delo tanapraviš pa • Zdaj gda je ta gospodelati. gotovo, če ga poznaš, te te darska kriza, tau se pri »Zdaj štirinajsto leto sam zanima, ka je z njim. Dapa vas tö kaže, nej? tam, pa leko povejm, ka do-najüše je tau, če je žlata »Vidi se, ka lidgé nejmasta lüstva se je že obrnau-ali deca betežnik. Lagvo je jo tak pejneze. Dostakrat lo tam. Za tau se ne dojda tisto tö, gda taše starce pe-spitavajo pa predračun samo včiti, natau se naro-lamo v špitale, steri sami prosijo, dapa zidati samo 




zveza.hu 

diti moraš. Vsakši den se živejo. Tašoga reda mi mo-kasneje vcujstanejo, če drugo dogaja, človek tašo ramo kučo zaprejti, pa če vcujstanejo. Obnavlanje je 

Porabje, 27. avgusta 2009 

7 



SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi 
Kaj je leko lepšoga, kak pa videti na enom mesti dvej zalübleni sraki? Ka je leko üšoga, kak pa na enom mesti videti dvej zalübleni sraki? Prva je bole gizdava od druge, druga je bole gizdava od prve. Druga bole rašči kak prva, prva bole rašči kak druga. Prva se bole vömeče kak druga, druga se bole vömeče kak prva. Pa tak iz dneva v den, vse več pa vse bole. Pa vse bole je tak po srakasto, bole sta zalüblenivi. Sraka Črnamlaka pa tisti njeni prtepenec z nekšne druge krajine. Depa un je tö ménje doubo. Ta moška sraka ma trno čüdno šego. Na, leko povejmo, ka čüdno, leko pa povejmo, ka nej najbole čüdno. Kak tou stoj vidi. Ta velka lübezen od srake Črnemlake ga je včasi dola stavila. Gda je nej biu najbole gizdavi, gda se je nej najbole vömeto pa gda je nej najbole na glas po srakovo raščo, se je vseu na travnik. Na tom travniki je na sprtolejt raslo cejlo mourdje marjetic. Ojdo je med njimi pa je pridijavo. S kakšno se je zgučavo tö. Včasi si je med nje doj lego pa počivo od srakastoga dela. Sraka Črnamlaka je tou eden čas gledala kak nika vcejlak normalnoga. Depa pomalek njoj je začnolo 
MARJETICA 


tou delo iti na žile. V njenoj glavej njoj je začno klükati nikšen mali ftič. Té ftič njoj je klüko, klüko pa li klüko. Tak dugo je tou delo, ka je vösklüko nikšno nej najbole čedno miseu. »Vej pa té moj se je zalübo v marjetice!« si je zbrodila na glas. Pa je tou prajla eške bole na glas pa po tejm vse bole pa vse bole glasno. Pomalek so tou vedle že vse druge srake tö. Kak bi pa nej, vej pa je tak na glas raščala pa srakala, ka se je čülo eške dale od Pešte pa od Lublane. Tak ka je nej čüdno, ka je tou njenomi tö prišlo v vüje. Tak nagnouk je biu v njenom gnejzdi pa njoj naraji gučo, ka un samo njou rad ma, ka samo njou lübi. Sraka Črnamlaka pa si je nej dala valati. Un pa njoj je vse bole na glas dopovedavo, ka je zanga samo una na toum svejti. Una pa si je eške itak nej dala valati. Pomalek sta raščala eden na drugoga, ka so se postrašile vse srake. Pa so se postrašili eške lidge v domanjoj krajini pa eške zvün nje. Znouva so si brodili, ka de kakša povouden ali pa de se zemla trousila. Sto vej, kak dugo bi tou trpelo. Stou vej, kak dugo bi tou trpelo, če bi nej sraka Črnamlaka trno lagve vole prajla: »Ka pri vragej vidiš na tej marjeticaj?« Njeni se je tak nagnouk zdigno iz gnezda. Odleto je na travnik pa s svojim krepkim klünom eno vtrgno. Prineso jo je sraki Črnomlaki. »Na, prideni! Boš vidla, vpamet vzemeš, kak lepou diši. Pa tou na srejdi je kak kakši zlat.« Sraka Črnamlaka jo je gledala. Pomalek je začnola prdišati. Pa bole je gledala, bole je prdišala, bole se njoj je vidla. »Rejsan je kak kakši zlat. Pa rejsan nebeski dijš de vö iz nje. Odpüsti, ka sam se korila s teuv. Ti, ti, ti … ti moja marjetica!« Kak je tou prajla so se vse srake začnole na ves glas smedjati. Tri dni so se smedjale pa li samo smedjale. Vejn že vsikši vej, kak se zdaj zove lübezen od srake Črnemlake? Ja, od toga dneva tadale ga vse srake zovejo marjetica. Čiglij je vcejlak prava moška sraka, ga zovejo marjetica. Tak ma sraka Črnamlaka svojo marjetico te tö, gda marjetice doj ocvetejo. Na svajo pa sta tak brž tapozabila, kak bi je nigdar sploj nej bilou. 
Miki Roš 


Lüblene moje, dragi moji, pri nas doma je gé ene več. Nej, nej, žena je nej rodila. Pa moja tašča Regina, trno čedna ženska, tö nej. Depa zavolo nje nas zdaj nega pri rami pet, liki nas je po nouvom šest. Tou pa zatoga volo, ka je moja tašča Regina, trno čedna ženska, domou prinesla kokouš. Lejpo, bejlo kokouš je prinesla pa vsem doma zapovejdala: »Od gnes tadale se pri tom rami več ne küpi edno djajce nej. Zato sam prinesla tou kokouš, ka de nam nesla djajca. Trbej šparati, tou naj vsikši vej!« Ja, tak nagnouk trbej šparati, gda si je na mourdji dva kedna privauščila, ka je škela. Depa démo nazaj na našo kokouš. Edno tri dni je ojdla po dvouri pa je nej znesla edno djajce nej. 
»Tou je zavolo šoka, ka je zamenila doum,« nam je tumačila moja tašča Regina, trno čedna ženska. Na, za tri dni je dun edno šenki djajce bilou pri rami. Depa moj sin je škeu dvej pečeni djajci za večerdjo, čerka dvej küjani djajci ranč tak za večerdjo, žena pa zgraužane djajca, nej za večerdjo liki za zajtrik. »Trbej čakati eden keden pa po tistim mo meli djajca za vsikšoga, ka de je škeu gesti,« nas je dola stavila z našo volo za djajcami. Tak smo čakali eden keden, ka dun vsikši svoje djajce ali pa dvej dobi. Pa smo se nej včakali. Kak pa bi se je včakali, če pa ji je moja tašča Regina, trno čedna ženska, nej nam dala, liki je spekla nikšne pogače pa za nji vse djajce ponücala. Zatoga volo sam šou v bauto pa küpo dvajsti djajc, ka smo meli doma pravo djajcino gostüvanje. Uaaaj, kak se je groubo svadila! »Dun bi se leko malo strpeli, ka bi naša kokouš znouva djajce znesla pa bi je po tistom geli! Vej sam pa prajla, ka šparati trbej!« Pa zatoga volo, ka nam tou dun nut v glavou zabije, nas je več pri rami nej bilou šest, liki nas je zdaj že sedem. Lüblene moje, dragi moji, vörvali ali nej vörvali, zdaj se po našom dvouri vküper s kokoušjov šeta eške mali pujček. Pa tou skur v centri varaša, Sobote! »Gda zraste pa de emo zavole kile, mo meli zabadanje. Tak znouva prišparamo,« nam je tumačila njeno ekonomijo. Leko ste gvüšni v tejm, ka so klajfe začnole brž ojditi kouli naši bližnji pa dalešnji sousedov. Kak bi pa nej, vej pa vsikši leko na naš dvour vidi. Zvün toga pa je moja tašča Regina, trno čedna ženska, od svoje ekonomije, kak trbej vse doma pripouvati, gučala vsikšomi, ka go je škeu poslüšati. Pa se zatoga volo z meuv šalijo tö. Eto sam v krčmou na špricer prišo pa me je padaš pito, če mi moja tašča Regina, trno čedna ženska, dopisti piti. Pito sam ga, zakoj bi mi nej? »Zatoga volo, ka prej zdaj doma grouzdje tö posadite, ka te svojo vino delali. Samo zatoga volo, ka prišparate,« se je smedjau un pa vsi drugi, ka so bili za šankom. Doma je za obed bila nekšna ogračekova župa, po tejn pa eške dödöli pa šalata. Obed je küjala moja tašča Regina, trno čedna ženska. Radi gejmo dödöle pa takšno domanjo gesti. Depa mesou je dun mesou. Pa moj pojbič ga ranč tak rad gej kak ge. Že smo zgotouvili obed, pili smo kafej, čerka pa sin pa djabkovi sok. Samo nagnouk pa sin pita: »Baba, zdaj tak dugo mesa nemo geli, dokejč naš mali pujček ne grata velka svinja?« Nete mi vörvali, ranč od toga sam si ge tö brodo. Zato je nej čüdno, ka sam se začo smedjati kak pečeni maček. Pa vi se leko tö smedjete, ka je naše šparanje rejsan smeja vrejdno. Vi, lüblene moje, dragi moji, pa mi ostante zdravi, lejpi tö pa radi se mejte vsikši den bole. 

Miki 

Porabje, 27. avgusta 2009 


PETEK, 28.08.2009, I. SPORED TVS 
6.55 KULTURA, ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 
9.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.25 ŽOGARIJA, 9.55 DELFINOV NASMEH, KRATKI DOK. FILM, 10.10 ENAJSTA ŠOLA: RUDNIK, 10.35 JASNO IN GLASNO: ZDRAVJE, 11.35 TO BO MOJ POKLIC: ZDRAVSTVENI TEHNIK, 12.00 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.25 RAZGALJENI: ROMANO PRODI, FR. DOK. SER., 14.15 POGLED NA ... TONE KRALJ: KMEČKA SVATBA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: AKROBATSKE SPRETNOSTI, 16.25 ČAROBNO DREVO, POLJS. OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. ODD., 18.30 LOJZEK, RIS. 
18.35 
BACEK JON, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 

19.40 
EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 RAZVEDRILNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.08.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 


1.50 INFOKANAL 
PETEK, 28.08.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.50 TV PRODAJA, 12.20 UMETNI RAJ -ŠTUDENTSKI FILMI, 12.45 EVROPSKI MAGAZIN, 13.50 ČRNO BELI ČASI, 14.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 28.08.1991, 14.30 TV PRODAJA, 15.00 CIRCOM REGIONAL, 15.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 15.55 MINUTE ZA ..., 16.25 MOSTOVI - HIDAK, 17.00 SV. PRVENSTVO V VESLANJU, POLFINALE, 17.50 PRIJATELJSKA TEKMA V KOŠARKI, SLOVENIJA -BOLGARIJA, 20.00 ZÜRICH: ATLETIKA - ZLATA LIGA, 22.00 VRAŽJI FANT, AVSTRAL. NAD., 22.50 KAZINO, AM. FILM, 1.40 ZIMSKI POLJUB, NORV. FILM, 3.00 GANDŽA, AM. NAD., 3.30 INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 29.08.2009, I. SPORED TVS 
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.25 IZ POPOTNE TORBE: AKROBATSKE SPRETNOSTI, 7.45 RISANKA, 7.50 POLETNA PUSTOLOVŠČINA, RIS. FILM, 8.10 ZLATKO ZAKLADKO: ROŽNIKOV ČAJ, 
8.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.20 NA POTEP Z BABICO, DAN. FILM, 
10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 14.05 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.10 NEKEGA LEPEGA DNE, ANG. FILM, 15.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 
17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 OBISKOVALCI, FR. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 LUNA NAD PUŠČAVO, AM. FILM, 0.05 OSUMLJENI, AM. FILM, 1.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.08.1991, 2.20 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL 
SOBOTA, 29.08.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 29.08.1991, 8.05 VZPOREDNA EKONOMIJA, 9.05 POSEBNA PONUDBA, 9.25 CIRCOM REGIONAL, 9.55 MINUTE ZA ..., 10.25 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 10.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 11.30 POZNAN: SV. PRVENSTVO V VESLANJU, FINALE, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 
14.10 VEČER SPOMINOV: IZBOR MELODIJ ANSAMBLOV 40-TIH PTUJSKIH FESTIVALOV, 16.10 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 16.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: INTERBLOCK -GORICA, 19.00 ŠPORT, 20.00 ELVIS MEETS RAY, 22.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.30 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 
23.25 DRUGA GODBA 2009: CASUARINA, 0.20 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
NEDELJA, 30.08.2009, I. SPORED TVS 
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 
9.50 ŽOGARIJA, 10.20 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 RAZVEDRILNA ODDAJA, 
14.30 PRVI IN DRUGI, 14.55 NEKATERI SO ZA VROČE, AM. ČB FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 MAGNIFICO IN BELCOUNTRY QUARTET, 
18.25 
ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 

19.00 
DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, SLOV. FILM, 21.30 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 VEČERNI GOST: MILOŠKA, LADY NOTT, 


23.55 POROČILA, NEMŠ. FILM, 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 30.08.1991, 1.50 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.40 INFOKANAL 
NEDELJA, 30.08.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 SKOZI ČAS, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 30.08.1991, 7.55 POLETNI MOZAIK: LEPOTA, 8.30 29. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 
9.35 
TEDENSKI IZBOR, 9.35 MED VALOVI, 10.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 

10.35 
LJUBEZEN, VZTRAJNOST, OTROK, DOK. ODD., 11.30 SV. PRVENSTVO V VESLANJU, FINALE, 13.15 ATLETIKA -ZLATA LIGA, 15.15 TV PRODAJA, 


16.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ASTON VILA - FULHAM, 19.55 PRIJATELJSKA TEKMA V KOŠARKI, SLOVENIJA - GRČIJA, 21.45 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.35 NA UTRIP SRCA, 22.40 SOZVOČJE SVETOV: G.F. HÄNDEL, IZBOR ARIJ IN INSTRUMENTALNIH SKLADB, 23.30 JEZDECI NA DOLGE STEZE, AM. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 31.08.2009, I. SPORED TVS 
6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SMRKCI, RIS., 9.30 ANIMALIJA, RIS., 9.55 RISANKA, 10.05 AKROBATSKE SPRETNOSTI, 
10.20 ŽOGARIJA, 11.00 TRST - TIRANA, DOK. FILM, 11.50 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 13.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 
15.45 DVE KRALJIČNI, RIS., 16.10 ZAKAJ BIBE NE MOREJO SKAKAT, LUTK. NAN., 16.25 HIŠA EKSPERIMENTOV, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 GOSPOD ČAROVNIŠKI KLOBUK, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.05 

TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 21.35 NA LEPŠE, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POGOVOR Z ROMEOM CASTELLUCCIJEM, 
23.40 GLASBENI VEČER, 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.08.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 31.08.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, 12.35 TV PRODAJA, 13.05 29. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 13.40 SLOVENSKI UTRINKI, 14.10 POSEBNA PONUDBA, 
14.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.08.1991, 14.55 OSMI DAN, 15.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 PRVI IN DRUGI, 16.15 TV PRODAJA, 16.45 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 17.15 DOMBEY IN SIN, FR. SER., 18.55 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.05 LABIRINT, 
20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 20.55 ZAKAJ DEMOKRACIJA?, INDIJA, DOK. SER., 21.45 KNJIGA MENE BRIGA, 22.05 SEKS KRESNE NOČI, AM. FILM, 23.35 TEMNA STRAN MESECA: IDEOLOGIJA PROTI UMETNOSTI, DOK. FILM, 0.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 1.30 INFOKANAL 
* * * 

TOREK, 01.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 WAITAPU, MLAD. NAD., 9.35 ZAKAJ BIBE NE MOREJO SKAKAT, LUTK. NAN., 9.50 RISANKA, 10.00 HIŠA EKSPERIMENTOV, 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 11.55 VEČERNI GOST: MILOŠKA, LADY NOTT, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 UMETNOST IGRE, 
14.00 
DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 

15.45 
MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: KRAJINA BREZ, 

16.25 
ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI: PETER ROJC, ALEKSANDER ŠIFTAR, DOK. SER., 18.00 KLJUČ DO SVETLOBE, DAN. NAD., 18.25 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 


19.55 PIRAMIDA, 21.00 PLEČNIK, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KREACIONISTI IN DARVINISTI, NEMŠ. DOK. ODD., 
23.50 PRAVA IDEJA!, 0.15 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.09.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.10 INFOKANAL 
TOREK, 01.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 7.55 NAPOVEDNIKI, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 12.35 TV PRODAJA, 13.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.00 NA LEPŠE, 14.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 
14.55 ZAKAJ DEMOKRACIJA?, INDIJA, DOK. SER., 15.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.09.1991, 16.15 SLEDI, 16.45 TV PRODAJA, 17.15 MOSTOVI 
– HIDAK, 17.50 NA ZDRAVJE!, 19.00 VEČERNI GOST: SLAVKO PREGL, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 IME MI JE LIDIJA, DOK. ODD. O DUŠEVNI BOLEZNI SHIZOFRENIJI, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE, 23.10 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 0.00 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 0.15 INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 02.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.30 DVE KRALJIČNI, RIS., 9.55 ZLATKO ZAKLADKO: KRAJINA BREZ, 10.10 ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI, LUTK. PREDSTAVA, 
10.40 
SLOVENSKI VODNI KROG: TEMENICA, 11.10 KNJIGA MENE BRIGA, 

11.30 
NAŠI VRTOVI: PETER ROJC, ALEKSANDER ŠIFTAR, DOK. SER., 12.05 FABIANI: PLEČNIK, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 


– HIDAK, 15.45 FERDI, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM – FLAMENKO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 
18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 SESUTI HARRY, AM. FILM, 21.35 KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA: VSTOP V VRTEC, ŠOLO, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.09.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL 
SREDA, 02.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 13.45 TV PRODAJA, 14.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.09.1991, 14.40 PRAVA IDEJA!, 15.05 NA UTRIP SRCA: NAVIHANKA, PLES S COKLAMI, 15.10 SOZVOČJE SVETOV: G.F. HÄNDEL, IZBOR ARIJ IN INSTRUMENTALNIH SKLADB, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 MOSTOVI -HIDAK, 17.00 ČRNO BELI ČASI, 17.20 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 17.50 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.55 NA VRTU, 19.20 Z DAMJANOM, 20.00 POLETNA NOČ ELDE VILER - 50 LET NA ODRU, 22.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 22.50 GOLI PIANIST ALI MALA NOČNA GLASBA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 03.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 POD KLOBUKOM – FLAMENKO, 10.10 POLONA SEPE: TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 DVOJNO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: PLEŽUH, 16.45 ROŽNATI PANTER, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 
18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 KAJ VSE ŠE PRIDE, POGOVOR Z IRENO GRAFENAUER, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.09.1991, 0.00 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL 
ČETRTEK, 03.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.09.1991, 11.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 11.35 NA LEPŠE, 12.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 12.50 TV PRODAJA, 13.20 POLETNI MOZAIK: HIPNOZA, 13.55 IZMIR: EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI (M),SLOVENIJA - ŠPANIJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA SLAVEC, 20.00 OTVORITEV FESTIVALA MARIBOR IN SLOMŠKOVO LETO, 21.15 KO PRIDE PLIMA, FR.-BELG. FILM, 22.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.25 ZAŠČITNIKI ŽIVALI V JUŽNI AMERIKI, NIZOZ. FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične

Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.

tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600

e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 

ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 


Novine 
Gorička stranka poštenja je iz dneva v den bila vse bole velka. Tou znamenüje, ka je v njou stoupilo vse več lidi. Od prvi pet ji je zdaj mejla že sedem. Venej pri parkirišči na Žabinon parlamenti so se doubili skur vsikši den. Tam so tirali politiko pa eške vsigdar delali program stranke. Té pa je biu že trno velki, se pravi dugi. Kak pa bi naj biu ovakšen, vej pa si je vsikši den stoj kaj nouvoga vözbrodo. »Našo poštenje prosi, ka mora naš program biti rejsan dobro napisani. Samo tak mo leko delali, kak nam zapovedavle goričko poštenje,« je pravo Brnčkov Gustek pa že piso, kak de se njina stranka gor gemala za boukši domanji krüj. »Pa tou tö mora naša partija, škem prajti, stranka delati, ka ne dopisti, ka bi se od nas lagvo gučalo koulivrat po Sloveniji,« je škeu Grabašov Peter, naj se tou tö nut spiše. »Niške nam nede sramoto delo! Če mo si jo delali, mo si jo sami. Gustek, tou nut spiši!« Pa so tak malo pisali, pa so zmejs tak malo pili. Že bi skur zgotouvili za tisti den, če bi se nej zglaso Košarin Ferek. Ja trno dugo je brodo, dokejč je nej povedo tou, od koga je brodo. »Depa, kak mo tou naprajli, ka nedo od nas lagvo gučali, sam se spitavo. Tak sam se spitavo pa sam na tou pitanje dun najšo, kak tou naredimo,«je začno tumačiti. »Zatoga volo, ka nejsmo dosta nut v krčmej, ka tam ne smejmo gučati o politiki, sam se tak zgučo sam s seuv. Če smo nej nut v krčmej, ne vejmo, ka vse se godi po naši vasnicaj pa po cejlom Goričkom. Tou znamenüje, ka nemamo kontakta z našo bazo,« si je spiu posanco piva, ka je bilou vse vküper malo bole dramatično. »Zato moramo mi vsi, steri smo gé v Goričkoj stranki poštenja, vsikši teden šteti tisto, ka ov Sobočanec piše od Žabe. Vej pa vejte: Ka se v krčmi pri Žabi povej, je nikak nej grej. Tak mo vedli, ka se rejsan godi pa mo bole blüzi našoj bazi, našim lidam. Brnčkov piši tou tö!« je zgotouvo. Brčkov Gustek je napravo, kak je zapovedo. Po tejm je Košarin odišo tanut v krčmou pa prišo vö z novinami Porabje v rokaj. Začno je šteti tisto od Žabe. Samo nagnouk je na glas pravo: »Ste vedli, ka je Žaba eške edno krčmou gorzela? Pa tou nej samo krčmou, liki v Soboti cejli hotel Dijano. Dobro, ka smo tou zvedli. Brčnkov piši! Piši, ka mo z vsejm, ka poumnimo, podpejrali naše domanje biznismene. Mi mo je podpejrali politično, uni pa nas finančno, s pejnezami!« Tak se je zgoudilo, zatoga volo so čakali, ka brž kakšo pijačo dobijo. Šenki, se razmej. Depa krčmarica Žaba ji je nej čüla, ka je bila tam za šankom pa si z dvejma ženskama pripovejdala od toga, kak kaj se zori grouzdje na lugašaj. 
Miki