St. 80.
V Trstu, v sredo 7. oktobra 1885.
TW-«ii V
m"
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
iT
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako srsds in aafcat* o po hi d n«. Cena ta lato je 6 (rId., za polu leia 3 gld., za detrt leta i gld. &0 kr. — Posamezne Številne se dobivajo nri onravniitvu in t trafikah v Trata po S kr., v Sarlol in v Ajdsvtčinl no • kr. — karoeutn, reklamacije in inaerate prejema Oprava lit va, vla Tarnata, »Nava tlsksma*.
Vai rfoii.*« ae pošiljajo Uradaiitvu . vla Tarre.it«. tNuova Ttpografiavsak moru biti frankiran. Rokopisi o-ez i>oa*mt* vrednosti ae ne vračajo. — l%*eratt (razne vrsto naznanila in poslanice) ae zaračuntjo po pogodbi - prav cen6 ; pri kratkih oglasih z drobnimi fi'Kann ee piačnl« za vsaka bfiiedo 1 kr
Državni zbor in nase težnje.
Državni zbor je komaj začel svoje delovanje in uže so slišijo oficijozni in neoficijozni glasi, kako misli mini-sterstvo strahovati večino parlamenta, češ, da ne dopusti na dan nobenih narodnih prašanj. S tem je toliko rečeno, kakor, da hoče ininisterstvo avstrijskim Slovanom Se nekoliko •časa zadržavati in skrivati ono skledo iz- katere uže davno j«»d<5 skoro vsi drugi avstrijski narodi.
Je uže mogoče, da se taka in «naka želja goji v katerih vladnih krogih^ ali kakor ni nobeden nezmotljiv prav tako smatramo mi za zmotljive tudi najviše vladne kroge in jako bi se varala vsaka vlada, katera bi Se denes mislila, da se v Avstriji more vladati brez Slovanov.
Sedanje ininisterstvo si je na svojo zastavo zapisalo geslo : vsim narodom enake pravice. Ni verjeti, da bi postalo nezvesto temu glavnemu načelu; ako bi pa kak ud tega ini-nisterstva pri vsem tem hotel delali proti temu načelu in bi mislil, da jo mogoče tudi terorizovanje sedanje državne zborske večine, ta bi se močno motil, kpjti solidarnost mej vsemi frakcijami desnice drž. zbora je denes veča, nego kedaj poprej in ta solidarnost mora imponirati tudi vsakej vladi. Brez Slovanov se torej denes v Avstriji da životariti, ali vladati ne. To tudi dobro vedo Slovani; uprav zato pa se skoro gotovo ne bodo več dali terorizovati in strašiti od nobene strani; ampak bodo rajgo Se počakali, nego da bi so popolnoma odpovedali narodnim težnjam, posebno pa natanjČ-nem izvođenju ravnopravnosti v šoli
in v uradih; oni se ne boje več n met-nih večin in drugih enakih poskušenj z terorizmom.
Kakor rečeno, ni niti mogoče misliti, da bi Taaffeja vlada hotela prezirati narodne težnje Slovanov in ko bi to hotela, podpisala bi si svojo bližnjo zadnjo uro.
Temveč pa smo prepričani, da bode ta vlada šla glede teženj Slovanov za nekoliko korakov naprej; prepričani smo, da bode tudi minister Conrad prodno bode dolgo postavljen pred alternativo, da pošteno skrbi za vpeljavo slovanskih jezikov v razno šole čisto slovanskih in se Slovani namešanih dežel, ali pa da odstopi. V tem obziru n^aebuo mi Slovenci in mej vsemi drugimi mi Primorski Slovenci in Hrvatje zahtevamo od naših poslancev, da vse poskušajo in da svojim kolegom na desnici, kakor tudi vladi natanjčno razlože našo nevarno stanje pa nujnost, da se nam tukai j pomaga in da so nam pomaga ne le zarad nas, ampak kar je za vlado naj-mcrodajnejše, tudi zarad Avstrije.
Ne bomo v tem članku govorili obširno o težnjah vsih Slovencev ; kranjski Slovenci so deloma uže dosegli svoje narodne pravice, doloma 'so pa na dobrem potu, da jih dosežejo; oni sploh ne bivajo v takej nevarnosti, kakor mi.
Ne bomo obširneje govorili o Štajerskih Slovencih, katere sicer enako j huda mora tlači, kakor nas; tudi o j Koroških Slovencih ne, katerim se še !slabše godi nogo nam; vsaj o teh Brno , uže nedavno obširno govorili, in boljše J o nj hovih potrebah morejo pač govoriti njihova lomača glasila; — ampak govorili bomo le bolj o težnjah nas Primorskih Slovanov, to je Slo-
PODLISTEK.

Indijska drama KMid^sova.
Na slovenski )ezik pivluiil dr. Karol Glaser.
(Konec.) Kralj.
0	det*-, oroslun, ki goni se, Premaga inlnd še svoje vrstnike; Tak6 -e svejim svojim strupom kača Vse svoje tovaršicu rekosi,
Saj,, mladi knez 1 lepo brani ; Ne starost, ampak rod ti daje moč. Latavia, pov j ministrom, naj se vse pripravi, kar j« potrebno, da se bo AjuŠ za kralja inazdil.
Dvornik.
Kakor, gospo«! zapoveduješ.
(Vsi i\raiujejo os lepljenje).
Kralj (v irak gledaje).
i.. ,. 0 lo? Iz jasnega n^ba Šviga blisk !
U rva Si.
Kaj vidim? Sveti N&rada prihaja? Kralj.
Gotovo Niiruda prihaja sveti: Rujavti goste kite so mu kras, In vrvica,1 ki je brez madeža Kot lunin srp, ovija uiu telć.
1	B lo vrvico, če s l«vo ramo in poj desno roko, nosijo tri višje kaste, posebno pa bruh-manoi.
vencev in Hrvatov in te težnje gorko položili na srca ne le poslancev naše ože domovine, ampak tudi drugih slovenskih in v obče slovanskih zastopnikov v drž. zboru.
Politično društvo Edinost, katero se poteza za pravice vseh Primorskih Slovanov, torej tudi istrskih Hrvatov, je precej o nastopu Taaffejevega miri isterstva leta 1819, ministerskemu predsednil <u predložilo obširno spomenico, na katerej je bilo jako natanjčno narisano žalostno stanje Primorskih Slovanov. To spomenico so slovanski poslanci iz Primorja izročili grofu Taaffeju, kateri je od svoje strani obljubil, da bode vso v spomenici nahajajoče se pritožbe in želje preiskoval in se po mogočosti na nje oziral.
Želje in terjatve v tej spomenici so bile na koncu stisnene v 10 toček blizo tega-Io zmisla: Pri podelevanju služeb toliko pri sodnijskih, kolikor pri politiških uradih naj se vlada ozira na take prosilce, kateri so popolnoma zmožni deželnih jezikov ter naj skrbi za to, da se bode v omenjenih uradih uradovalo sd slovenskimi in hrvatskimi strankami po slovensko in hrvatsko. Pri porotnih so Inijah v Trstu, v Gorici in v Rovinju naj se vpeljejo dvojni porotni kolegiji, italijanski in slovenski oziroma hrvatski.
V Trstu in Gorici naj se Slovencem preskrbe slovenske ljudske šole ; prav tako naj se osnujejo na Tržaškej in Goriškej gimnaziji slovenske in italijanske paralelke, v Pazinu pa naj se ondotno gimnazijo spremeni v popolno hrvatsko.
Ljudske šole v trž. okolici naj so vzamejo iz rok magistratu s tem, da so vpeljejo za okolico posebni krajni šolski sveti in okrajni šolski svet.
Naj se ne dovoli razširjenja mesta Trsta na škodo okolice.
Konečno se jo prosilo, da se bolje skrbi za gmotne koristi Primorskih dežel, bodisi se zidanjem železnic, bodisi po snovanju obrtnijskih šol, denarnih zavodov in gledč Trsta so je prosilo, da ne bi se poprej odstranila svobodna luka, dokler niso izvršeno vso obširne naredbe za prosta skladišča itd.	(Dalje prih.)
Obsut je z biseri prekrasnimi. Da kot drevesa čudotvornega Mladika zlata • veli se; dari Dostojne gostov prinesite zdaj. U rvali.
Tu je dar za gosta
Ndrada (nastopi). Zmaguj, ti slavni vladar srednjega sveta."
Kralj.
Pozdravljam te, častni mož. Urvaši.
Uklanjam se ti spoštljivi Nd>ada,
Živita vedno kot inož in žena nelo-Čena!
Kralj.
(Za se). Da bi se to le tako tudi zgo dilo (Glasno pro'i dečku). Pozdravi častil* ga starčka.
DeHek.
Urvafiln sin se ti spodobno uklanja.
Ndrada. Bodi zdrav š- mnčgo let. Kralj.
Sedi tu-le
(Ndrada in drugi sedejo). Ndrada.
Kralj, poslušaj nalog Vćlik-ga Indra Kralj.
Poslušam.
Ndrada.
Po svojej božjj moči uvide va Indra, da si skl- nil iti v puščavo in se tam po-menlšiti, zarad t»ga ti ukazuje — Kralj.
Kaj neki?
Politični Drecrled.
CJ
Notranje dežela.
Cesarica je 5. t. m. zjutraj ob 9. uri in 15. min. dospela v Miramare ter se brez odloga vkrcala na ladijo Miramare, ki je odplulu proti vshodu. Naj viSja gospa, kakor se govori, obIŠČe najprej otok Karf. potem Atene i nekatere grške otoke, morebiti tudi Egipt, če dopusti vreme in politične razmere.
Cesarica je bila včeraj popoludne v jLnkroini in se od tod napotila v Karf, kder ostane dva dni.~
Iiposlanske žbornice seje 2. t.m imarno še dostaviti, da je načelnik Smolka prevzel načelništvo, zahvalil se za zaupanje. Zagotovil da hode strogo neprestransk, prosil zbornico za podporo in sklenol govor s trikratnim vsklikom na cesarji, kakor vrhovnega varuha ustave in zakonov; zbornica je navdušeno odzvala. Potem je zbornica naročila načelniku, naj čestita cesarju h godu. Nato ao poslanci stavili razne predloge, mej temi predlog glede službene pragmatike uradnikov, gledć predrugačbs už tnine. Poslanec Jaques je interpeliral, ali ima vlada voljo, uradnikom, ki (spravljajo teško služijo (pri policiji, pošti, brzojavu) dovoliti popolno pokojnino už^ po 35. službenem letu. Poslanec Scharshm dt je prdiagul, naj se izvoli odsek, ki izdela disciplinarni postopek in službeno pragma-
' T. j. zemlje; nebo ali zrak je gornji svet. kar je pod zemljo je dolnji svet, vse skupaj je trailokja« trojni svet.
Ndrada.
Modrijani, ki razumejo minolost, se-dairost in prih -dnjost. napovedujejo boj j z demoni; ti boš nrab°r sobojevnik, n — odlagaj tedaj orožia. Blaga in poštena Ur-vašlea pa naj s t boj do smrti v srečnem zakonu živi.
Urvalt.
Hvala bogu, t' n mi je vzet iz srca. Kralj.
Jaz snu celo od boja odvisen. Ndrada.
Tak6 je p*av; saj on podpira tebe, In ti pa njegov si služabnik zvest. Saj solnce neti i i podpira ogenj. In ogenj solnim daje zopet moč. (V irak gledaje). HambluV priiusi vse, kar je Veliki Indra za ta slučaj odločil, Če se kraljevič za kralja mazili.
Rambhd (nastopi). Tukaj le je vse.
Ndrada. Posadi ga na kraljev stol. Ndrada {tipra^ni kadilnico nad dečkovo glavo). Bainljliil, opravi še ostale obrede.
Rambhd [stori to}. Dfček. pokloni se temu častnemu možu, očetu in mat*»ri.
(Deček se vsem poklanja). Ndrada.
Bodi srečen in blagoslovljen. Kralj.
Pomnožuj naš rod.
Urvaii.
Naj s" to izpolni, kar oč> govori. (Dva pevca ^a kulisamiJ. Prvi.
Enak je stvarniku bil modri Atri, In Atrijo pa mesec, mescu Bud ha, In Pururavas prispodablja se
Zda j Budh; svijstva naj te mibljulm Enačijo očetu, sreća pa Obilna spremljaj vedno zarod ta Drugi.
Na čelu vsem visokorodnim je Tvoj oče, ti pa odlikuj- ž se Vsigdar po trdnosti neupogljivi; Qbema zdaj blišči kraljevska čust Žarnt'j«, Ganginim enaka vodam, Tekočim tja do sinjega morji. Rambhd.
Obilo sreče ti ž-dim, prijateljica 1 Saj vidiš, da je sin maziljen za kralja, in da se ti ni treba ločiti od sina.
Urvaši.
Najina siv ča je vzajemna (prime dečka Za roko); pozdravi jo kot starejšo mater. (Deček pristopi). Kralj.
Stoj ! bližajva jej združena.
Ndrada. Mazilili so sinka Ajuša Za k-alja: to spominja me. Itak6 Je Indra Muhasena blagoslovil, Da t»i mu vojsko vodil kot junAk. Kralj.
Zelo hvaležen sem bogu Ndrada.
Kaj bi Indra mogel še več prijetnega storiti?
Kralj.
Je-li na sveti ljubSega še kaj ? Dal to nam Bog preinilostni še dAj, Da sreča, viVJnost se spojita kdaj, Na blagost dobrim n«j spojita se Nikdar več naj ne razdvojita se ! lnt> nuj vsak. ki ga t>*ži, otrese In želje vsakemu nuj izpolne se, Naj zadovoljno vsak živi in sretno, Veselje splošno živelo na večno 1
EDINOST
tiko za uradnike. — V seji 3. t. m. je poslanec Keil predlagal, a« zakon od 15. februvarja 1868glede oproščer.ja pristojbin podaljša do leta 1898, poslanec Turk vo-volitev odseka za kmetijske zadeve. Zakon zastran nabora vojakov seje v prvem čitanju izročil odseku 24 poslancev, potem se je izvolil odsf k za adreso, za legitimacij« in za prošnje. V odsek za adreso so bili izvoljeni poslane1: Grocbolsky, Javorski, Czer-kavHki, Czartoryski Smarzevski. Mandy-czevski, Rieger, R bard Glam, Zeithamer, Meznik, Trojan, Alfred Lichtenstein, L<en-bacher, Hobenwart, Giovaneli, Klač, Heil-sberg, Knotz, Menger, Plener, Sturro, Suess, Tomasczuk in DoblbofT. Potem so predlagali grof Goronini,dr. Jaques in tovariši, naj se ustanovi sodišče za Izpodbijane volitve. Poslanec Zeithainer je predlagal, naj se izvoli v imunitetni odsek 18 poslancev. Ta predlog se je sprejel. Danes je zopet seja.
V	Duhcovu na Čeikem so bili 4. t. m. prostori Češke Besede z dinamitom razrušeni, vendar se nobena druga nesreča ni pripetila. Do tega tedaj je dospelo slfpo BovraStvo, katero tako skrbno goji neka vladohlepna stranka! Taka de-janja pač ne gladijo poti do ministerskih stolov.
Hrvatski sabor je zopet letos j »ko viharen, 5. t. m- je bila daljša razprava glede izročitve kameralnih spisov ogersltfj vladi. Ban je poprijel besedo in v govoru rekel, da dvomi, da ko Hrvatje Imeli pravico hraniti le spise. Ti besede so opazicijo razlu-tile, da je začela ugovarjati, da ban ni mogel dalje govorili. Načelnik j* predlagal, naj se sedem poslaneev opozicije za 60 sej izključi; seja se je zarad velicega nemira morala zaključiti. Narodna stranka je bana domu spremila.
V	včeraŠnjej seji hrvatskega sabora je bilo več poslancev izključenih, nekateri za 30 sej, mej temi Starčevič, drugi za 60 sej. Folnegovič je predlagal, naj se v adte^i na krono zahteva, da se ban odstavi, ker se je v zadnjej seji pregrefiil zoper čast hrvatskega naroda. Ta predlog pride v prvej pri hod njej seji v raspravo.
V	ogersk tj poslan si ej zbornici < 3. t. m. odgovoril Tiaz a naSzilagyjevo interpelacijo, rekel j^,ua je bil shod v Kromerižu neposre dnji nastopek shoda v Skernevicah. V Kro merižu se nič ni sklenolo, shod je imel le značaj dvoilj:vosti za ponovitev osobnega prijateljstva. Vlada nič ne da bi se hotela katera vlada z orožjem vtikati v bolgarske zadeve. Vlade se prizadevajo za ohranitev berolinske pogodbe. Nobeden se ne bode upiral Turčiji, če se za svojo pravico poteg ne. Velevlasti so takoj ugovar-jale zoper daljše razširjenje gibanja. Predlog zastran konference poilancev je v soglasji z sultanovo željo, da velevlasti varujejo njegove pravice. Na priklopljenje Bosne in Urcegovine se ne misli. Ako bi prizadevanje bilo brezvspešno in bi v nevarnost prišli životni državni Interesi, pri-diži si vlada svobodno postopanje.
Vnanje dežele.
Srbsko skupičinoie 3. t. m. odprl kralj s prestolnim govorom, ki je bil navdušeno sprejet. Kralj pravi: Berol uska pogodba je raztrgana, enakotež.e na balkanskem poluotoku je omajano, poroštvo političnega obstoja Srbije je v nevarnosti. V tem ozbi-ljnem trenotji smatra kralj za Bvojo dolžnost, ljudske zastopnike krog sebe zbrati in narodu povedati, da moramo biti oprezni. Kakor doslej, tako želi vspešno Srbija tudi danes miril za daljše kulturno delo, ali prav zato hoče zavarovati svoje prihodnje životne interese, ki so zdaj v nevarnosti. Kralj in vlada se prizadevata, ohraniti status quo ante, ali omogočiti, da se potrebno enakoteŽje napravi v varstvo interesov raznih balkanskih narodov. Vlada s podanimi predlogami poskrbi za sredstva, ki so zdaj potrebna. Kralj se opira na domoliubje srbskega naroda in je uver-jen, da mu njegovi poslanci radovoljno naproti pridejo, s združeno močjo in božjo pomočjo se posreči, da se srbski interes1 za sedanjost in bodočnost zavarujejo.
Srbska tkupliina je bila 4. t. m.zaključena; dovolila je soglasno 25 milijonov frankov zajma, zakup samoprodaje tabaka in zakou o nastanovanji vojakov. Odgovor na adreso obialuje poskus omajanja ži votne podloge balkanskih držav. Ako bi se ho-
tela danes mejnarodna vez, kakor je be-rolinska pogodba, šiloma raztrgati, odprle bi se duri in vrata neprevidnim nastop-kom. Srbski narol tega ne more hladnokrvno gledati. Žito so se ljudski zastopniki navdušeni na kraljev klic zbrali in soglasno sprejeli vse predloge, da more vlada doseči status quo, ali tako enako-trzje, ki obstoju Srbije daje dejansko poroštvo. Narod ima slepo zaupanje na prvega srbskega kralja. •—Iz vsega, kar sena Srbskem godi, vioi se jasno, da Srbija hoče vojno, ako se združiti obe Bolgariji. Srbski kralj, kateremu je liudstvo res slepo udano, združd je pri Nišu svojo vojsko, in če vlade sklenejo združenje vshodnje Rume-lije z Bolgarijo, udari z vojsko čez mejo, da vzame staro Srbijo, katere se Srbija nkoli ni odpovedala in katero je uže šte-fanBka pogodba Srbiji priklopila. To pri-liko bi porabila ludi Grecija i napadla Macedonijo; in vsa evropska Turčija bi naglo stala v vojnem plamenu. Ali bo diplomatom mogoče obraniti mir, to je ozbiljno prašanje, ker dogodbe se hitro vrše, diplomatične razprave pa so navadno počasne. Uže zdaj se vidi, da je berolinska pogodba zastarela i da nikoli ni imela tiste podloge, na katere se postavlja trajni mir. Vse kaže, da bo treba radikalnega sredstva, če se hoče tam doli red napraviti, in to radikalno sredstvo je edino, da se Turek požene iz Evrope, dokler se to ne zgodi, ne bode mirti in reda. Če se pa velevlasti v tem prašanji zjedinijo, to je drugo prašanje, od katerega je odvisen mir in splošna evropska vojna.
A Sofije se 5. t. m. poroča, da Bkrlvoi srbski agenti, s pripomočjo srbskih mejnih uradnikov, skušajo pregovoriti bolgarske prebivalce na meji, naj primejo orožje za Srbijo. Ukazale so se ostre naredbe in naznanilo se je to hujskanje Brbsk^j vladi. V bolgarskej vojski je najlepši red in veliko zaupanje. Veliko veselje je vzbudila vest, da je ruski car bolgarsko deputacijo dobrohotno sprejel; dežela je popolnoma mirna.
Bolgarska deputacija je imela 2. t. m. v Kodanji pogovor z ruskim ministrom Giersom, potem pa odpotovala v Freden-sborg k ruskemu carju.
Ruski car je v soboto sprejel bolgarsko deputacijo, katerej je rekel, da se bode prizadeval pri vlastib, katere bo podpisale berolinsko pogodbo, vplivati na to, da se bolgarske praŠ.inje reši mirnim potem.
Na Grlkem vihar raste. S Krete se poroča, da je vest o prekuciji v vshodnjej Ru-meliji tam provzročila veliko gibanje. Vendar se bodo Kretenčaui ravnali po vzgledu Grecije. V Kaneji je bil tabor, na katerem se je sklenola adresa na velevl »ati za ohranitev berolinsk-j pjgodbs. Proti konci te adrese je rečeno, da velevlasti ue bodo mogle ubraniti združenja Krete z Gre-cijo, ako dovo'6 zjedinjenje vshodnje Ru-melije z Bolgarsko. — Gtški Časniki zahtevajo, naj vlada poviša davke, katere bo ljudstvo z: hrambo pravic helenizma rado plačevalo. — Kraljev razpis sklicuje državni zbor na 23. oktobra, v tem razpisu pravi kralj, da je sklical državni zbor zato, da sklene nujne zakone, zadevajoče velike državne interese. — Zastopniki velevlasti so priporočili kralju zmerno postopanj-, pri vsem tem pa se vse pripravlja na vojno, na mejo se neprestano poš ljajo vojad in trdi se, da kralj odpotuje v Tesalijo, da jih ogleda. 4. t. m. se je razdelilo orožje mrj macedonske prostovoljce in študente, da se izurilo v orožji. Naborne komisije so dobile ukaa, naj reaervne čete dopolnijo z možmi od 23. do 31. leta. Vojnim in mornarskim oddelkom se je dalo veliko denaija na razpolaganje. Vladin ukaz je zopet uvel posilni kurz. Nirodna banka posodi vladi dvanajst milijonov drahem v gotovini in papirnatega denarja toliko, kolikor bo vlada želela. Menjenje, da velevlasti pripoznajo združenje obeh Bolgarij, povzročuje veliko skrb in bojazen in to lahko povzroči skrajne sklepe.
Turčija zbira vojake na srbskej meji in v Macedonij1; tudi srbska vojska stoji na meji.
V Carigradu so imeli poslanci 4. t. m. prvi pog ivor o bolgarskem prašanji in poroča se, da so se zjedinili. Sklepi niso še znani, ker so se poslali velevlastim v pot1 jenje. Zadnje poročilo o tem pravi, da
se ni storil noben dejanski sklep, ampak dogovorilo le to, kako se ima govoriti s Turčijo in Bolgarijo. Nu, pri diplomatih je tudi to važna stvar.
Italijanski poslsnec na Dunaj i grof Robilant izročil je cesarju 4. t. m. pismo, s katerim je poklican v Rim, da prevzame ministerstvo zunanjih zadev.
Na Francoskem se vrše volitve ▼ državni zbor. MornarhiČna stranka zmaguj*, konečni izid pa še ni znan.
DOPISI.
Komen 27. septembra. {Trgatev. Trtna boleien. Note trtne sorte. Nov župan). Uže več let nismo imeli »lobre trgatve, h kojo bi zadovoljni bili, kajti če ni toča uničila sladkega grojzoja, k uničenju pripomogle so razne trtne bolozrn, katerim je sila težavno v okom priti. Letos se natrga nekaj več, nego druga leta, i s to sicer malenkostjo bili bt še zadovoljni, a nova trtna bolezen takozvana Peronosphova Viticola nam je ogrlila pred časom vse trte, vsled česar se ne more izdedbvati slador v grozdju. Iz tega izvira, da ho vino manje vrednosti nego druga leta. To jako nadležno bolezen provzrofiuje neka glivica, katera se labko na spol njej strani trtnega lista opazi. Ta glivica se silno naglo množi po »sporah« (svojem semenu), in stori da še čisto zeleno 1 stje trti odpada. Ce pa napadeni list na trti dalje časa ostane, Ud..j se vidijo na njem ru-jave lise. Zoper to novo boleien nemamo še gotovih pripomočkov, le toliko se iz skušnje ve, da suša jej je silno neugodna, zato smo pa lahko opazili, da so trte pod košatim drevesom, kder je manje dežja in rose aii pod streho še popolnem zelenele, mej tein ko so bile nj ti tovaršice na prostem uže čisto ogoljen*-.
V najnovejšem Času se priporoča sajenje zgodnjih trtnib sort in Bicer zato, ker njih grojzdje dozori, predno jih »pe-ronaspbora« napade. Da je ta nova teorija prava, prepričali smo se baš letos.
Pri nas so gospodarji, ki uža celo desetletje skušajo razne p nje sorte z namenom, da bi se temeljito prepričali, katere tujke bi bile za naš svet in na&e obnebje najugodnejši. Mej tridesetimi por* tami, katere so se poskušale, vredne so mnoge priporočila, In sicer, ker zgodaj začnejo roliti, dajo dobro grojzdje pa tudi obilo, in kar je še posebno dobro, vse sorte trt iz severnih dežela dozore poprej, nego jih »peronosphora« napade, kar pa ni pri domačih sortah. Će ae tej bolezni v okom ne pri ie s kakim radikalnim sredstvom, bomo prisiljeni nadomestiti vse domaČe trte s godujimi ptujimi sortami. ali pa piti »vrisku. To je menenje moje, katerega pa nikomur ne vsllujem, ampak hočem le opozoriti s tem novota-rijam nasprotne kmetovalce, ki vsako novo znajdbo, ali vpeljavo se sirahoin ali celo zaničevanjem opazujejo, držeč se svojih starih načel in navad.
Z novim vinom smo dobili &e le po petih letih novega župana. Nočem na tem mestu soditi njegovega delovanja v petih prošlih letih, pomislite le, kak krik bi nastal v nasprotnem taboru. Gospodu J. Kovačiču novoizvoljenemu Županu pa priporočam: h) spominjajte se vedno svojega slovenskega rojstva; b) pravični bodite zmiraj in povsod; c) nikar ne spozabite se, da bi bili strankarski, župan mora stiti nad strankami; ri) kedar Vam kakšna prošnja dojde od svojih občanov, ne rešujte je celo večnost; e) kadar bo kako obč. delo oddati, storite to dralhenim potem, da Vam na-sorotniki ne bodo nič»sa mogli očitati; f) nikar ne delajte svojim podložnim nepo trebnih sitnosti, če tudi je keio Vaš nasprotnik. Take nepotrebne sitnosti, ki izvirajo i z hudobije in samopašn^sti, motil-bi ljubi mir in provzročile kako prekuoijo. g) N-f bojte s<i pretenja od strani nevednih, kupljenih, zvitih in hudobnih ljudi. Butara, katero ste prevzeli, ni tako lahka, a dobra volja vse zmore. S poštenostjo in eneržjo si pridoboste srca in spoštovanje občanov ter priznavanj* višje oblasti. Da zvijačnežj, lažnjivce in hudobneže svet sovraži, to veste iz mtnohsti. E ikrat preslepiti i n s" komu zlagati |e lahko, a drugič ide težje, saj tudi pregovor pravi, da laž Ima kratke noge, a res ica je večna 1 Ostanite tedaj danim svojim bese lam zvesti, to je značajno! h) Da postave spoštujete. to znamo, lepo je, da se čislajo tudi oni, ki izvršiev posti ve nadzorujejo, a toliko ljubiti j h ne snieste, da bi se v skušnjavah dali premotiti, in da hi odli kovali naše nasprotnike, j) Za blagost občanov skrbite, kakor za svoje lastne otroke.
Končujem svoi denaŠnji spis z vskli-kom novoizvoljenemu Županu: Srečen,začetek in mnogaja leta!	Š.
IZ Kamnika, 29. septembra. —
Strašen dan je bil 2li. t. m. za naše mesto. Nekoliko minut prea T.'iro seje unel strelni prah v takozvanom »Mhchwerk«. Tu se namreč smodnik Še le suši in koje suh, zazvoni zvonec in delnici idejo, da zopet drugega notri denejo. Bilo j", kakar seui
preje omenil, nekoliko minut- pred sedmo uro, ko se začuje tak strašanski stre1r kakor da bi se bilo vse mesto podrlo. Okna so zazvenela, hiše so se stresle in raz nekojih bližnjih hiš je tudi opeka padal i. Ljudstvo j i še le vstalo in na pol oblečeno in vse bledo prihitelo na ulico ter drug druzega povpraševalo, kaj se je pripetilo. Ali h.tro ae je čul glas: smod-niŠnica se je unela. »Gori! gorili sa jie razlegalo po mestu. Plat zvona je pričelo biti po vseh cerkvah. Ljudje so pa begali sem in tja, ne vedoč kaj bi storili.
Kar naglo zakriče: ziaj se už^e velika zaloga, v kojej je nad 70000 kilg. smodnika! Nepopisljiva obupnost se nas je polotila. Uže smo videli, da je vse mesto razdejano, ker po včinku, kojega je napravilo 000 klg. Kodeč, da ostali smodnik gotovo vse mesto v zrak požene. Nekateri smo prijeli za svoje otroke ter hoteli bež iti Ž njimi na piano.
V	vsem mestu so šipe vse pobite in nekojim hišam so stropi popokali. Ognje-gasci so bili brzo z svojimi brizgalnicamf na mestu, drugi so zopet ljudstvo tolažili, naj ?e ne boji več, ker nevarnost je mt-nola.Ali presunljiv poglel bil je pred smo'inišnico. Žene dela'cev z malimi otroki v naročji po jokale in roke vile misleč, da so se jim njihovi molje ponesrečili. Vstop ni bil nikomur dovoljen. Ali kmalu pride poročilo, da ni nihče ponesrečen. Hvala Bogu! vzdibnoli smo, vsa} da ni nihče na&ih ljubih mrtev ostal. Kako da se je unelo, to t* ne ve. Ali preiskava bode gotovo radi te nesreče in takrat se morda natančno zve, kako da se je mogla ta grozna nesreča pripetiti. Razneslo je dve poslopji In okoiu vse razsulo. Zemljo je razrilo.Drevie je vse razklano in left po tleh kakor klasje, da si tudi so nekoja dreresa nad Čevelj debela. Nekoje dela stroja je neslo več sto korakov po zraku. V cerkvi sv. Primoža, ki je visoko v gorah, popokale so vse lipe. Zemlja se je stresla tako močno, da so ta pok čuli tudi na Vranskem in Gornjemgradn, če tudi sta ta dva kraja po celih pet do Šest ur oddaljena. Druga okolica mesta je mani ali več čutila, ker so tudi šipe popokale. Škode bode okoiu 20.000 gl.
V	tovarni sami je pa vse preobrneno. Postelje, omare, mize, podobe, ogledalo to< je vse polomljeno in bilo je vse skup zmetano po sobah. Zagotovljam vas, da vsakemu ta strah ostane v spominu to bojim se, da nekoji zbo'e vsled tega straha, ker ko bi vam mo*el popisati tisti treno-tek, Čudom bi se čudili, da smo še živi ostali. Take groze in tacega strahu še nismo doživeli in Bog večni nas obvaruj,, da bi se zopet kaj tacega pripetilo. Da je tu malomarnost delalcev kriva, to je gotovo, ali upamo, da se bole sedaj strogo na to pazilo, ker vedeti se mora, da to ni nesreča samo za tovarno, temuč za vse mesto, ki je v bl žini iste. Poveijništvo bi moralo strogo nadzorovati in vsako malomarnost in zanikarnost delalca kaznovati z odpustom iz službe. Tu ni tako tja v en dan delati, tu trena biti pozornim in treznim. Morda je pa tu zopet pomagalo nesrečnožg inje, ki našim delalcem tolikok' aji pa met zmotil
Ali še eno imam na srci, da ko bi slavno vodstvo smodnišnice najstrožje nadzorovalo in imelo neko skrivno stražor ki bi vse dejalce zasledovala, koji bi bil pijan enkrat od Žganja, da se mu koj< služba o i vzame. Na ta način bi se uže nekoliko temu ostudnemu pijančevanju v okom prišlo in nesreč obvarovalo. —- Naposled pa zahvalimo Boga, da nas je obvaroval veče nesreče.
Slavnemu uredništvu časopisa »Edinost*
v Trstu.
Nu podlagi tiskarne postave prosim, blagovolite ponatisniti v prinodnjej številki Vašega listu sledeče
Pojasnilo
dopisa »Iz Gradiške ob Soči, 22. septembra (v številki 70. »Eiinost-i«, 23. septembra 1885).
V	gradiškanskej kaznilnici nnbajujo sesedaj 351 jetnikov, od katerih 178 slovunske narodnohtf. Od uradnikov so rojeni Slovenci: duhovnik, učitelj, iti stružni nadzornik. Novoimenovani kontrolor je rojen v slovanskem de i u Is trii**, in pozna tako slovenski, kakor hrvvski je^ik; ravnatelj pozna tudi slovenski jezik.
OJ stražarjev zna veliki del slovenski jezik; pri imenovanji novih stražarjev ozira 8<j ni inunje tega jezika, kur je potrebno že zuvolj varnosti zavodu, da struŽur razumi, kar jetniki med seboj govor6.
Pri upravništvu kaznilnice se nahajata sedaj dva gospodu kukor pomočnu urudniKa. Dopis imenuje jih nepravilno »exoticlrju». Oba stu bila poprej uktivna Častnika; eden od njih' jo sedaj c. k. nadporoČnik v pokoju, drugi pa c k. poročnik v resetvi. Ooa sta tedaj Še danes e. k. častnika in imata še vedno pravico, častniško unif>rmo nositi.
Tudi ta dva gospoda poznata slovenski jezik.
Božja »luŽb4 in šola sta v Gradiški slovensku; in sicer šola izključivno slovtnska.
Povsem enako so razmere v kop^rskej kaznilnici.
Prosim Vas, gospod uredil.k, da pri priložnosti kaznilnico obiščete in se tako o rešil,ci tega pojasnila prepričate.
V	Trstu, 2. oktobra 1885.
Dr. Ferdinand Schrott,
c. k. dvorni svetovalec in višji državni pravdu ik.
EDINO 5 T
Domače in razne vesti.
Cesarjev god 4. t. m. se je po vseh deželah posebno slovesno praznoval, v Trstu gotovo še ne tako slovesno i navdušeno. V soboto zvečer jc banda pešnega polka Aleksander ruski svirala po mestu, spremljana od nebrojne mnoi ce, ki j* navdušeno nazdravljala cesarju, cesarskej hiši in Avstriji, vzlasti ko j« banda igrala cesarsko himno. — Zvečer je bil v krasno odlčenej dvorani Rosettl sijaj-n banket, kateri je priredila tržaška mladina in pri katerem se je navdušeno naz travljalo cesarju. Združena mladina pri tem banketu je poslala cesarju to le brzojavko: Niego-vemu c. in kr. apostolskemu veličanstvu cesarju Fran Josipu I. Pri slovesnem banketu združena tržaška mladina polaga o priliki Vašega veličanstva visocega godu pred prestol zagotovilo neomejene uda-nosti t neomahljive zvestobe. Tržaška mladina. — V nedeljo je bila pri svetem Justu slovesna sveta maša, katero je služil prošt dr. Sust, ker je mil. škof bolehen MaŠe so se udeležil: deželni namestnik baron Pretiš z uradniki deželnega na-me&tništva, vojaški poveljnik baron Kober, mornarični okrajni poveljnik kontreadm -ral baron Wiplinger, potem častniki vojaštva na suhem in po morji, načelniki civilnih in vojaških gosposk, župan dr. Bizzoni z mestnimi zastopniki, začasni načelnik trgovinske zbornice vitez Stalite, zastopniki Lloy ia in druzlh društev, kakor tudi velika množic* pobožnega ljudstva. — Na gradu se je vil cesarski prapor, vsi konzulati so razobesili svoje prapore in ladije v Jaki so potegnole na jimhore svoje prapore. — Popoludne je ve teransko društvo Šlo v Barkovlje s veteransko m liziko; po morji pa so se tja pripeljali udje društva »Austria«; sešla se je tuKaj tudi neštevilna množica druzega ljudstva, ki seje do poznega večera razveseljevalo i mej igranjem cesarske himne navdušeno nazdravljalo cesarju. Sn pozno na večer, ko so se veterani uže vrnoli v Trst, bilo je po ul cah vse živo. povso i se je razlegalo pelje i navdušeni klici na cesarja iti Avstrijo.
Cesarjev dar. Cesar je podaril iz lastnega premoženja po nevihtah poško dovanim Notranjcem 4000 gid.
Tržaški namestnik gospod baron Pretiš je včeraj obiska) mesto Piran in lam pregledal vse Šole urade, cerkve in zavode. — Obisk je bil oficijalen in so torej namestnika v Pirana sprejeli našlo-ves^n način ter so mestjani njemi na čast v društvu Cisino napravili sijaj-n banket,
Imenovanje. Profesor na državnej realki v Ljubljani, g. Andr. Senokovič, imenovan je vodjem državne gimnazije v Novem mestu.
Imenovanja In preinešče-nja. Okrajni sodnik gosp. Ferdo Stare premeščen je na launo prošnjo z Brda v Kranj in ok". sodnije pristav gosp. Juh) Poleo imenovan okr. sodnikom na Brdu. Dalje je bil n i lastno prošnjo premeščen okr. sodnije pristav gosp. Pavi Juvaučič iz Kočevj i v Ilir. Bistrico In avskultant Ernest vitez HdflFern-Saalfeld imenovan okr. sodnije pristav v Kočevjl. Okr. sodnije pristav gosp. Anton Vidic premeščen je bil na lastno prošnjo iz Logatca v Ka-inenik, okrvsodnije pristav gosp. Andr. 0>6 ek iz Črnomlja na Brdo in gospoda avskultanta Aleks. Rivnikar in Bučar imenovana okr. sodnije pristavoma, prvi za L>yatec, drugi za Črnomelj.
Občni zbor pevske zveze
bode prav u-otovo v nedeljo ob 10 uri zju t raj v prostorih del. podp. društva. Naj se g» v.ieležć vsj narodni pevci Trsta in okolice m tudi drugi rodoljubie, kateri sinatrajo za svojo dolžnost podpirati tako važao napravo.	'
Petardo so v soboto zvečer ob 8 I četrt vrgli tržiški udje »Comitato Gari-bildi« v našo tiskarno, prav v uhod in je tam strašansko počila; Škode pa n i* pravila prav malo ali nič. V nedeljo skoro ob isti uri pa so spustili enako petardo tudi pred namestniŠtvom. S tem so hoteli ti ljudje sopet protestovati proti temu, da j« Trst Še pod Avstrijo, ker spustili so bombi uprav v predvečer in večer imendana Nj. Veličanstva, kateri se je letos v Trstu in v okolici tako slovesno praznoval, kakor še nikoh. Nas ne spravite iz ravnotežja, ne Lihončiči, renegati; vaše bombe nam da-
Iejo le še veči pogum! B)ga le zato za-ivalite, da je mej nami in vami policija, drugače bi vas k malo imeli pri fraku, katerega ste še pred nedavno zamenjali za fakinsko kamižolol Tržaško ljudstvo pa, je v soboto in nedeljo demonstriralo prt d naSo tiskarno; ko je bil " soboto zvečer slovesen sprevod vojaške godbe no mestu, to ljudje tm tlsočrt Zbrani kijcai| „Evviva in Zivio« pred našo tiskarno, prav enaka se je zgodila v nedeljo zvtčer. ko so se veterani in druga patrijotična društva vračala iz Buko vije. Kaj so torej dosegli petardi8ti ?
Tržaške novosti s
Društveno. Druitto •Pro Patria« se je vstanovilo v nedelj ) in so bili voljeni v odbor ti le gospodje: H. Pregier, predsednikom, J. Lovrič denarničarjem. V. Fortu ia, tajnikom, J. Mihelič, M. Obranovlč, K. Petelin,
•T. PelasČir, J. Renčel, E. Salzinger. J. Šmuc, E. Sessa, Peter Viezzoli in Karol Wolf odbornikom. Občni zbor je Njeg. Veličanstvu cesarju telegrafično Čestital k imendanu. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da društvo šteje uže blizo 400 udov vseh treh narodnosti. — Društvo Unione Operaja je imelo v nedeljo svoj letni občni zbor, pri katerem je sopet izvolilo za nredsednika jako poštenega pa-trijota, g. Marki Ap donio, Iz letnega računa tega društva je razvidno, da je društvo imelo v lanskem letu dohodkov f. 8777-30. troŠkov pa f. 8000, društveno premoŽenje pa je znašalo koncem leta f. 3093 55.
Imenitna petkinja Patti bode pela v januvarju p. 1. v tržaškem gledišču Armonia.
Detomor. Vrtnar ljudskega vrta poleg žele/.nične post Je je našel v pondelek zjutraj v nekemu g> mu omenjenega vita mrtvo novorojeno dete zavito v namizni prtič. — Pravijo, da so uže na sle iu brezsrčne) materi.
Samomora. V morju poleg mola št. 3 v novej luki so našli včeraj truplo nekega tujega 401etnega mornarja. V?e kaže, da se je uže pred 4 ali 5 dnevi v morje vrgel. — Trgovec Ruggiero Rigo, rodoma Istri-jan je v soboto zvečer sedel v kavarni »al G>rso«. Prijatelji so ga vabili, naj z njimi igra biljard, a on je smejaje se odrekel, Č«iš, da nema Časa, ker mora odpotovati v novi svet. In res, k malo potem je Sel v postransko sobo kavarne in se tam vstrelil z revolverjem ter precej mrtev ostal.
Nesreče. Dvanajstletno dekle Ido Vi-sentini so v nedeljo povozili, revica bode najbtže zgubila obe nogi. — 27 letnega fakina Antona Krizuianč či pa so nevarno ranili v tepežu v starem mestu, kder so tepeži kaj navadnega.
Policijsko. Zaprli so nekega mesarja. ker |e jel in pil v nt-kej gostilni, pa po komunističnem načelu nič plačal. — Zapili so deklo Lenčko B.. žalibože Slovensko, zarod tatvine. — V nedeljo v noči so zaprli 2 pretepovalca, 21 postopačev in 6 ponočniU frajlic. —• Veselite se srenje na Krasu in Notranjskem, k malo Vam pridejo domu!
Pomola In popravek.Ker popravek pteblagorodnrga gospoda dvornega svetovalca dr. Scbrotla ni bil v zadnjej številki po pomoti tiskan na pravem inestu, ga danes prinesemo še enkrat iu na pravem mestu.
Stoletnica Barkovljanske crkve seje v nedeljo vršila na posebno slovesni način, več sto okoličanov in oko-ličaok iz vsib krajev Tržaške okolice in vse polno Tržaških mestjanov vdeiežilo se je ceikvene slavnosti. Cerkev je bila bogato okinčana, vas vsa v zastavah, prav tako so vihrale zastave na mnogih ladijah v malej Barkovljanskej luki. — Streljali so Barkovljanci celi dan, da se je razlegalo oaleč po tržaškem zalivu, in to k ljubu temu, da magistrat ui hotel dati dovoljenja, katerega je dala deželna vlada Popoludne je bila krasna ljudska veselica katere so se vdeležila vsa patrijotična društva TržiŠka. S kratka, veličastnejše se ni mogla izvršiti stoletnica, katero morda prihodnjič obširneje popišemo.
€•• Rtbard Dolenec, vodja na Sl.tpskej krnetijskej šoli, odšel je na poziv kranjskega deželnega odbora v Ormuž na Štajersko, da si ogleda tam dr. GerŠakov vinograd, ki je z amerikanskimi trtami nasajen, lz Ormuži pojde g. Dolenec še na Ogersko v Kotskomet, k ier uže im:<jo veliko trsovnico iz samiti amerikanskih trt. Gosp. Dolenec si to ogledal, da potem na bodočej vinarski šolej tudi tako trsovnico za kranjsko deželo priredi.
SomaJt V Sežani so zopet odprti m bode prvi tak živinski somenj v Sežani 12. t. m.
Dopolnilna volitev na Cio rldkein. Veleposestnikom Goriškim, ki bodo v 27. dan t. m. volil: jednega po slane«, priporoča društvo iSloga« gosp. dr. Antona Gregorčiča ka.ididatom. Njemu protikandidat utegne hiti knez Hoheulohe, pa upamo, da ne zmaga. Jonko se nekda odpove poslanstvu lu bode, kakor se sliši, za njegovo poslamŠKO mesto kandidiraj gospod August Jakopič, sodnik v Bolni, vri rodoljub, ki je uže pri zadnjej volitvi bil Jonkov protikand'd i».
Velika slavnost v Renčali polet; Gorice. V nedeljo so goriški Slovenci na k ij slovesen način obhajali imendan Nj. Veličanstva v Renčah poleg Gorice. Ob 3. uri popoludne je dospelo do Ovčjedrage, ki je majhna pristava komaj pol ure od Renč, kakih 15 do 20 voz, mej njimi več voz in 3 natlačeno polne žar-dinire iz Gorice; v teh so bili udje bolnega in podpornega društva Goriškega, Par sto ljudi se je iz Ovčjedrage peljalo dalje proti R-nčain. pred vasjo so vsi izstopili z voz in se lepo vredili v slovesen snrevod par zi parom. Najprej zastavu, za zastavo odbor poipornega društva s predsednikom g. dr. Gregorčičem na čelu, potem družabniki in drugo občinstvo, pri omenjenem odboru bil je tudi predsednik del, podp. društva tržaškega kot zastopnik omenjenega društva. Pri vhodu v vas je čakal občinski odbor renški z mnogim
občinstvom, godbo in zastavo, na čtlu pa sam župan renškl, visokorodnl gospod grof Strassoldo. Zastavi se prekrižati, godba začne igrati »Naprej., nad vasjo se je slovesno razlegal grom topičev, v vasi pa prijeten glas domačih zvonov, bil vam je to kaj slovesen moment. Ko uodba neha, približa se visokorodni gosp. župan predsedniku podpornega druStva in ga v lepe, slovenščini pozdravi v imenu renškega prebivalstva, ter zakliče navdušeni dobrodošli vsem udom omenjenega društva In drugim mnogim gostom.
Na najtopljejši način zahvali se predsednik, v, č. gospod dr. Gregorč.č renskemu županstvu in občinstvu za posebno slovesu sprejem, na kar se je začel slovesni sprevod pomikati v vas, najprej skoz lep slavolok v narodnih in cesarskih /astavab, potem pa po prijaznej vasi z narodnimi zastavami popolnoma odičenej v cerkev, in sicer na čelu godba, potem zastava renŠke vasi, druga goriških Slovencev, na to župan in predsednik podp. društva, starešinstvo, odbor podp. društva it t.; bila je lepa vrsta za narod in A v strijo navdušenih mož. posebno pa dosti odlične duhovščin«; učiteljev in sploh inteligence Iz skoro vseh krajev lepe vipavske doline.
Ko dospe sprovod v ceikev,bila je ta nakrat prenapolnjen«. V prezhiteilju bo bih pregrnene klopi za občinski zastop ni enej, zi odbor podpor, društva na drugei strani. V cerkvi so se pele najprej litanije, poi-ni pa zahvalna pesen. Dopadlo se je lujccm posehno občno pelje vseh vernih po vsej cerkvi, prekrasna ta navada se je namteč po goiŠkej okolici še skoro povsod ohranila. Po b« Žjej službi smo pi zopet marširali z godho in zastavami na čelu v prelepi park gosp. grofa Strassolda, kateri je gostom odprl ne le park, temuč tudi obširni grad z mnogimi vida vrednimi zanimivostmi. Pred gradom bil je na vzvišenem kraju šotor iz zebnja ves okrašen z narodnimi lu drugimi zastavami v Šotorju pa so bile slike cesarja in ce-earice. Na tem vzvišenem mestu je godla Prvaška godba pod vodstvom p. učitelja Orla in je prepevalo okolo 50 pevcev pod vodstvom istega gospoda, bili so namreč z.iruŽeni ti le zbori: pevci podp. društva Goriškega, pevski zbor iz Prvačine, zbor iz Domberga, mnogi pevci iz Rihenberga in iz Mirnega itd. Petje je b lo uže izborno inje občinstvo kaj navduševalo; prelepi glasi iu dobro vodstvo. Navdušil nas je pa še posebno slavnostni govor g. dr. GregotČiČa, ki je se simpatičnim in daleč donečiin glasom razlož i najprej pomen slavnosti, potem pa popisal cesarjevo živeuje ter stavil pridnost, zmernost, in globoki verski čut in cesarjevo prvo in naj-v*če zaupanje v Boga v vzgled zbranim. Govor je bil tako primeren lu dobro premišljen, da je v resnici napravil globok utis na občinstvo, katero je govornika večkrat pretrgalo fč živahnimi živioklej, po* sebno pase je konečni trikratni živio mogočno razlegal po dolini.
NivduŠeno je občinstvo potem sprejelo tudi Hribarjevo kantato, ki je sledila govoru, ter končala v cesarko himno. S kratka, vsa slavnost na proBtem, katere se ie vdeiežilo kakih 1500 ljudi, bila je sopet imposantni dokaz vdanosti in zvestobe slov. roda do cesarske hiše, vsa ta stvar pa je bila toliko bolj imposantna, ker č sto naravno brez vsake umetnosti pripravljena in izvršena.
V večer podali smo se v velikansko, lepo razsvitljeno dvorano grada grofov Strassoldo, tam smo imeli okusno večerjo in žtvahno zabavo; posebno nas je veselilo vsih, da smo imeli v svojej sredi tU'ii prvega našega pesnika Simona Gregor-čiču. Mej petjem raznih pevskih zborov vrš le so se napitnice. Najprej je napil predsednik podp. društva goriškega Cesarju, potem je isti napil R^nškemu županu in RenČanom sploh, na kar se je g. župan zahvalil. Napil je isti g. predsednik tudi zastopnikom Ti ž. del. podp. društvi; in Ti ž. narodnega novinarstva. V imenu imenovanega društva zahvalil se je predsednik omeu. društva, g. V. Dolenc in napil vzajemnosti goriških in Trž. nar. društev in Sloveucev splob. Napila se je potem posebno navdušena zdravica pesniku Gregorčiču, na katero je pesnik precej odgovoril v prelepej vezanej besedi, s čem je v društvu zbudil najveće navdušenje. Na-pilo se je potem tudi pevcem; mej napit-nicami pa sta se s petjem posebno odi • kovala pervaški mešan pevski zbor in pa uže od nekdaj po slovenskem svetu poznani dornberški pevski zbor; to petje bilo je kaj posebnega, pisatelj teh vrstic pa Seje iz petja in vsega prepiičal, da narodna stvar na Goriškem, še vedno ne le živi, ampak tudi vrlo napreduje.
Po končanej skupnej večerji se je začela suk tti vesela mladina in sukala se je pozno v noč. M< starši možje pa smo se vračali v lepo Gorico zadovoljni, da smo prisustvali tako krasnej in patrijotičnej veselici, kakor je bila ona v Renčah, za katere res lep izid se je v prvej vrsti zahvaliti visokorodnemu g. grofu Antonu Strassoldu in pa drugim starešinam renŠke županije, pa tudi č. duhovščini iz vipavske doline.
Ljubljanske novosti. Obsojen je bil te dni g. vitez Anton Gariboldi. zarad kazinske afere letos pri turnarski veselici na 2i ur zapora, oziroma 5 gold. denarne globe. Pol<>g kazni ima plačiti tudi sodniške stroške, prav tako! Ali j« morda mislil, da za Nemškutarje ni nobenih paragrafov! Sjiio passiti quei tempi.
Krajcarska podružnica •Narodnega lioma* v Ljubljani. Več
gospodov, ki so želeli knjižic, prašalo nas je, in to posebno v zainj-m času, kako da j m je s knjižicami postopati in doneske pobirati. Bodi jim povedano, da imajo natančen in lahko umljiv navod v ta namen na notranjih straneh plitnie vsake knjižice. Kakor že večkrat naglašano. cei način pobiranja je jako priprost in kontrola pri vsem tem jako natančna.
Tudi zadnji teden ni ostal brez vspeha. Razposlanih je tedaj 2» blizu 300 knjižic, od teh, kar je jako spodbudljivo znamenje, fkoro Četrtina z desetkrajcarskiml markami. Tudi je^ došla poddi užnici zopet noka, (šesta) knjižica s krajcarskimi murkami (št. 128j polna, in sicer, kir zasluži posebne pohvale za trudoljubivo zanimanje in pospeševi.nje naše ideje, že kot druga iz Zagorja pri Litiji (poverjenik g. M. P)
Z vese'jem zabilježimo, da se v no-v»jšem času za n:išd namene prav živo pot^zajo slovenski vseučiliščnikl in da nam je došlo od njih iz Lmuaj i zdatno naročilo.
Hvala | m. Naj jih posnemajo vsi on! narodnjaki, ki narodne denarne žitve lože v trpe, ki pa dosedi.j Še neso darovali ničesar za ta namen, ter naj pridno na« ročajo in polnijo knjiž ce. Narod slovenski bo jim gotovo hvaležen. (Denar in oglasila poš ljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku »Narodnega Doma« v Ljubljani/ Statistika balkanskih držav. Crna Gora meri 9030 štir) irskih kilometrov in ima 236 000 prebivalcev; Sruiji 18.582 štir. kilometrov iu 1.805.083 prebivalcev; Bolgarija 03972 štirjarskih knometrov iu 2.007.919 prebivalcev; vzhodna Rumelija 35.0D0 štir. kilometrov in 815.946 prebivalcev; Bolgarija z vzhoino rturnelijo združena: 99 872stir. kilometrov in 2822 865 prebivalce*; Srbija je torej polovico manjša kot Bolgarija in ima tretiino menj prebivalcev. Riimuniia ima 127.584 štir. kilometrov iu 5.370.000 prebivalcev; evropska Turčija 165 438 štir. kilometrov in 4.5 milijonov prebivalcev. Na Balkanu živi torej nad 10 milijonov Slov.mov in le kakih 5 milijonov raznih drugih narodnosti, kar kaže, da postanejo Sčasoma Slovani popolnoma gospodarji Balkana.
Stavblnskl slogi, zlasti krščanski, a»jlb razvoj In kratka zgodovina z dodatkom o zidanji In popravljanji cerkva, se
zove knjiga, katero je spisal in založil Č. g. J.Fliss spi ritual v Ljubljanskem semenišču in katera knjiga je za nas Slovence kaj prav pos-bnega. V njej razpravlja gospod pisatelj, ki je v tej stroki iz nej prvih ve£čakov v diželi, v prvem lelu predv. krščanske in klasičuesloge, v drugem delu pa krščanske sloge, romanski, gotski in renesanski slog. Mej krščanskimi slogi oziral se je pisat-lj tudi na ruske, srbske in bolgarske stavbine, pozabil pa tudi ni ožje naše domovine in našteva ki opisuje stavbene spomenike po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in na Primorskem. Čuditi se moramo g. pisatelja vztrajnosti in požrtovalnosti. da nam je ob r»vojih stroških priredil tak proizvod, ćuliti tembolj, ker mu je bilo na tem pol|i orati le< inr, stvurjati sko'-o popolnem novo nomenklaturo, ker je bilo treba mnogo truda, potov In stroškov, predno je to delo prišlo v svet. Knjiga iuia obliko albuma, 176 strani teksta, v tekstu pa 145 slik. Pri dejanih pa je še 40 tabel s 305 slikami Vsega vkupe je torej 430 slik, tako krasnih, dovršenih in poučnih, da je bode Še tako apatičen nestrokovnjak z velikim zanimanjem gledal. Slike so izdelane po lesorezih c. kr. centralne komisije za ohranitev stavbenih spomenikov, slike domačih sta v bi n pa je g. pisiteij nekoliko sam risal. Vsak, kdor vzame knjiuo v roko, bode g. pisatelju iskreno hvaležen, kajti podaje nam obširen in jedrnat pouk v dosedaj mej nami zanemarjene] striki. Knjiga se odlikuje kakor po vsebini, tako tudi po prelepej voanj'j obliki in tu li »Katoliška liskama« sm«* poleg pisatelja ponosna biti na to delo. Gena prekrasnej knjigi je 1« f.6.50 turej v primeri z delom jako nizka. Naš narod sme na ta proizvod ponosen bit!; to pa ni zadost', bratje Slovenci, zdaj pa sezajte pridno po njej. Žalimo prav o ikritosrčno, da si vsak, kdor le more, omisli krasni ta proizvod, kijti to bode okusu in omiki le v korist.
Mtssa pro defunccls. Al qia-tuor voc. inaeqnal. Aut I voce cum or-gano. Auctore I*. Hladmk.Op 2. zove se nova cerkvena skladba, tiskana pri H. Milicu v Ljubljani. Gena 50 kraje. 8 stranij.
Kolera je zadnje dni na Španskem zelo ponehala in se vsled tega ne izi ijajo več poročila, koliko Iju li na dan zboli in umre. Tudi na Italijanskem se je nekoliko i:a boljše obrnolo..
E D I N O S T
Državna lotsrijaza dobrodelne namene.
Cepar Jf ukazal, rta g« ima olpreti stavljen e v 11. državno loterijo za dobrodelne namene in določil, da se ima porabiti čisti dohodek te loterije, in sicer tri ćetr tine za ustanove vojaških uiov, in ena četrtina za otroške vrte mornarice v Pulji
Žrebanja Posojilo o i ieta 1834. Srečka Serie 3039 št.30 dolu f. 40.000 3372 Št. f. 50i'O. 1475 št. 21 f. 2000 8804 št. 47 f. 2000, 1480 st.28 f. 2000 2233 fii.t8 f. 2000 2980 št. 31 f. 2000. 1480 Si. 41 f. 1000, 1707 št. 00 f. 1 00 3193 št. 27 flor. 1000, 2822 St 28 f. 1000. 2662 št. 15 f. 1000 — Dunajsko posojilo Serie 776 št. 97 glavno dobitek. 1825 št. 26 dobi f. 20.000. 2660 6t. 31 f. 5000. Serie 46 i 790 1345 1498 1504 4686 1828 1834 2160 2651.
Posnemanja vredno. Nemški državni kancler Bismark j* ukazal, da morajo vsi Uradniki na spisih svoja imena tako pod-pisavati, da jih more vsak brati, ne pa le Rami, in je zapretil onim, ki bi se nerazločno podpisavali. Tacega ukaza bi tudi uri nas bilo zelo treba, da se odpravijo tiste čačke, katerih nobeden ne more brati, in ki dostiarat provzročujej« zapreke in sitnosti.
Koliko judov je na zemlji. Poročilo zemljepisnega društva v Marži Iji za me=ec junij podaje o številu judov te le številke* Vs'j judov na zemlji je 6,377.602, in sicer 5.407 602 v Evroni. 245.000 v Azij i. 413.000 V Af: i k300.000 v Anieiiki in 12000 v Oceaniji V Evropi jih j* : na Avstnj-ko-Ogerslum 1.643.708, na Nemškem 561 6P na Anelešk-ni 60.000- v Belgiji 3000, na Danskem 3946. na Spanj-kem 1900,
franco-kjm 70,000, na Grškem 2652 v vici 7373, v Hol indiji 81.693. v Italiji 36.289, v Luksemburgu 600, na Portugalskem 200, na Rumunskem 260.000. na Rus ;em 2.552.645, na Sib-k^m 3i92, m Švedskem in Norveškem 3000 m v evi-op-skej Turčiji 110.000. — V Aziji: na Turškem Pal-stina. flfrlj.1, Mala Az-ju, Arabiji) 150.000, v Perziji 15000, 'v ruskej Azj' 47000, na Avfgn05l<em 14000, v diji i n» Kitajskem 19000. — \T Afriki-v Alg-rijl 85000. na Marokai^k*in 100.000 v Sanari 8000, na Tuneškem 55000, na Tripolitmskem 6000, v Ahhinfji 200.000 na nr^dforji dobrp nade 1000. v E.-iptu 8000 Tako so j udje v resnici razkropljeni po vsem svetu mej vse narode.
Tržno porodil«.
Kita. — Dobra kupčija, cene trdne. — Sladkor - kupčijaslaba, tendenca nedoločena ven iar so cene tedni ŠJ^ nekoliko nazaj. — Sadje — še precej kupčije. — Olje slaba kupe'j cene sojpost .i* niže. — Pttrolje šo vp lnn na f. y i tri četrt. — Domači pridelki. — Nov lilil hkan. dohajt> ea dosti in se prodaja še precej dobro. — Žito.\— C"ne pšenice so te dni sopet poskočili — Les slana kupčija.— Seno— nobro konjsko f. 1 uo 1 40.
Borsno poročilo.
Borsa jako ralahova, kurzi nipirjev so postali u'ž , mej tem ko so valute jako iskane in so s* Napoleon iorl te »mi plače viiI• uže po f. 10*08.
Bojazen pred v jno je velika.
Dunajska Itorsa
dne 6. septembra
Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 00	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	82 »	35	•
Zlata renta......10S »	85	»
av8t. r»n»* ....	99 •	15	»
Delnice narodne banke . .	859 ■	—	»
Kreditne df'^'ce . . . .	281 »	00	•
London 10 lir sterlin . .	125 •	85	*
Napoleon......... „	_	,
C. kr. cekini............10»	10	»
100 državnih mark ...	6 »	—	»
Poslano*;.
Vest, katero so ljudje-bedaki raznesli, da sem se ustreljil a la K., je Už. Naj pa iiveic, da ravno sedaj se prav dobrega počutim. Za tako neumnost narediti, je pa še ('asa dokaj ...
Ni zdarl
Josip Dekleta Ipv.
*) Za takove članke j« uredništvo, toliko odgovorno kolikor mu dotični zakon veleva.
f'redn.
Elija Treves
izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Brcciier e Št. 13. Odprto je od 3 do 6 ure nopoluflne. Piazza Hosario š'. 3, I. nadstr.
N"a leto, ako se abonira plača le 2 for.
L»ki ljubljenec, ki se povso i prikupi, nahajajo se dandenes skoraj v v<?ak*j družini. pri ubozih in pri bogatih, R. Brand -ove švicarske krogljice, ki se odlikujejo z svojim gotovim uspehom pri želodečnin boleznih, pri hemoroidah iti. Kder so vse druge pomočke nregnab^. V*aka pristni Škatljica (dobivajoča se z t 70 k<\ v apotekah) ima na sebi nareien beli križ na rudečem polju in podpis R. Krandt-n.
Mladenič
zmožen slovenščine in nemščinp. nfkobko tudi taljanŠčine, ki je dovršil višjo giin nazjo, 7. dobrimi priporoč li, iSČe službe za pisarji, koresnond»»nta a!i domačna učitelja. Več o tem pove u eduištvo »Ed1-nosti«.	3_o
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE oooupa di tutte le operailonf di Banoa « di Camblo valute.
a) Acr.etta versamenti in conto corrente: Abbuonando 1'interesne annuo per Banconote 3'/4 °/o con preavviso di 5 giorni
4 , „ • 12
4V4 ,, a sel mesi fisso per Napoleoni
3 N °/o con preavviso di 20 giorni
f/ .......40* .
,, , „ ,3 mesi
......6 .
Godranno dell'interesse aumentato le lettere in clreol«7.iona con f» giorni di pr«iiviiao dal 6 n<>veranra a c. (juella con 18 (tinrni dal IS giorni • quellt» con $4 giorni dal !5 novembre a. c.
■ "V BAXCO orno
abbuonando II 3°/0 interesse annuo sino oualunque sonima; prelevazioni sino a borili i 'Ju.UOO a vista verso chčoue; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.	j
Contesffin nertuttli versamenti 1 fatti a qualsiasi ora d' ufticlo la valuta del 1 medesimo g tor no.
Aimiime pel proprl oor-i"entlf«tft l' incasso di Cambiali per Trieste, Vitnna e Budapest, rilascia loro assegniper aueste uit i me piat :e ed accordn loro le/acolla di domiclllare e/eIti presso la sua časna franeo d* oj^ni »pesa per cmI. bj S' incarica defl'acguisto t della tendita di effetti pubblici, valute e divise, nonchd deli' incasso d'atsegni, cambiali e coupons, verso '/•"- o di provig-gione,
c.) accorda ai suoi committenti la faeolta di depnsitare efetti Ji gualsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupons ali a scadenta.
B ez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno
Cvet zoper trganje
po d". Maliču,
Te odločno najboljše zdravilo zoper protm ter rermatizem, trganje po udih, bolečine v krili ter lirah , nteklino, itrpitele vde in hite itd , malo če se rabi, pa mine popolnem trganj**, kar dokazuje ol ilno zahval. Zahteva, naj se samo ■cvetu toper trganje po dr. Mali&u* s traven stoječim t na me rije m ; 1 stekl. 30 h r.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, h ri pa vos t, vratobol, prsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—19
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in otekline 1 stekl. 60 kr
bezgavne
Anaterinska ustna voda,
najboljša za ohranjenje zob ter zobnega mesa m takoj odpravi smradljivo sapo Iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se nže tisočkrat sijano osve-dočile pri znbasanji človeškega telesa,'gla-vobolu, otrpnenlh udih, skaZenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr; jed^n zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj se 3 poitom ne razpoiilja.
Naročila Iz dežele izvrSe ?e takoj
Lekarna Trnkozy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
3°h
La Filiale della Banca Union
Sezione Morct) s' incarica deli1 acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnale, oppure polizze di carico o Warrants.	1—2
Tržaška hranilnica
Spreiemlje denarne vloge v bankov-cih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresli na knjižice . Plačuje vsak lian od 9. do 12. ura opoiudue. Zneske do 50 gld. prav urecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedali en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, Čez 1000 gold. z o Ipovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilir.me na
tržaškem trgu po.......
Posojuje na državne papirje avstrij-sko-ogrske do 1000 ul. po . . . više zneske v tekočem računu po .............
Dai e denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.	• 52—4."j
Trst, 24. marcija 1883.
3V». 4'/A 4'1,'U
za I 7.j for.
Poziv de#.titeniu občinstvn! rKia viilnn.
IO.OOO komadov sukna /a gospod j'»en in zimo N>iicenf|i komad najdražji 6'7"» for. za popolno obleko.
buk no je različno barvno: sivo. temno-sivo. rujavo itd. takova cena vzbuja začudenje Ni torej (>ud», da se je že p-odalo, odkar obstoji moj» prodajalni.-a, neizmerno veliko blaga „, da sem v prijetnem položaji i o tako nizknj ceni prodajati blago in vts sVr*t iznenaditi.
Kompletna obleka stane najceneja for. 4 7o in najdražja for.« 75. Sukno je iz čiste votne in še enkrat toliko vredno. Sukno zadošča z:i suknjo, hlače in telovnik tudi največjemu in najmoćnejemu možu, močno ju tako, daje nosi.lebko vsak kavalir.
PojaMnilot P.adi pomanjkanja časa razposiljavali se ne morejo uzorci. Izrečemo pa javno, da vrnemo vsakemu denar, komur blago ne ugaja. Adressa:
Exportwaarenhaus «zur Austria»
w ien, OberdObling, Mariengasse 31'
v lustnej hiši.
i
Br. 502.
2—3 -
Razpis službe
stalnega učitelja III razreda i vodi telja pri ljmlakej šoli v Sv. Antonu I se slovenskim učnim jezikom.
Dohodki za to služho so ustanovljeni zakonom 3 novembra 1874 i 10 decembra 1878. „ . .. ^
Prosilci naj uložijo svoje prngnje se spisi ured pri podpisanem po svojih oblastnijah v rolu štirih tednov. C. kr. Okrajni šolski svet Koper '24 septembra 1885
Iiosiziv
Slušajte in strmite!
13.r»00 komadov
čezramnih rut,
popolnoma dovršenih, tudi za največe dame, v v*eh le mogočih aitdnih barvuh. sivih, rujavib, črnih, rudečib, modrih, belih, škotskih, turških ild. se proda zarad preselitve po for. 1. komad po j>oštnt:m povzetju odpošilja
Exportwaarenhaus <^zur Austria» Wien, Oberdčbling. Mariengasse 31.
Podpisani nnmanja p. n. občins'vu, daje odprl v ulici Barriera vecchia Št. 8.
Trgovino z dežniki
z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčn ke.	5 — 24
Giutio Grimm.
Marijaceljske
želodcčne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo tiri vseh boleznih na želodcu. Nonrecenljive do-broteje posebno vtdiv njihov pri netočnosti, slabosti želodea. ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, goreči če (rzavci^pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vaiiji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodimi, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v Ž lodcu, proti glistum, bolezni na vranbd in jetrih in tndi roti zlati žili nli ha morojdam. Cena steklenici je z nakaz mi vred samo 3o nov. G1 avnl zalog ima lekarničar »k angelju varhu*	13-52
1». Br«(ly Kremidor, Morava.
V Trslu j h pa dobito pri lekarničarju J. Sera val o blizo starega sv Antona.
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih »a dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) safllinlkom u Trstu, Via S. Lazzaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mješaii sa vodom, kavom, vinom, teom il juhom, sastavljen je iz vegetalnib so-kovah, imajućih zdravotna svojstva, te su njegovo neposredno djnlovniije pnk;izuio u žeiudcu i kod probavila-judib organab; nadalje Čisti krv izpravljajuč slabinu i tromost i pospješujuč tek. On cisti polagano, uniŠtuje gljiste ublažujući krouičke lirapavosti jeturab, slezer a, umanjujući sve malo po malo zastarjele bobsti hemoroidah.
Uzine lise likera danomice, ču va od otrovnih miazmith, proizvirudlh koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah 7itt,o j« izvrstan ln-k proti groznici i proti koleri.
Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest, što oslobadja ljude odane sr^bi i pokunj^-nosti od škodnih posliedirah, koje Čo-vjećanstvu daje veliki broj nesrečnih
Zaista iza malo dauah čovjek, koji se služi trn likerom ćuti, da mu je povraćana Životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, prolnidjenim i svie-Žim za sviki iad.	14—ti
Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice oinovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svib kavanah i rakijašnicah
VELIKA PARTMAl VELIKA PARTIJA
Laatnik drnfttvo, -KDINOST« — IzdaUlj in odgovorni urednit: VIKTOK DOLENC
ost.cin.kov sukna
(3—4 meti e), v vseh barvah za cele možke obleka, pošilja proti povzetju po 5 gld, ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala. more se zamenjati.	w
ostankov preprog
(10—12metiov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se ne bi dopadala, more Q(>—18 se zameniti.
Nova tiaKarna V. DOLENC v Trstu.