Ajdovščina / September 2002 / številka 4 / 7500 izvodov / cena 0 sit Dragi trgači našega Latnika! Bogato je tokrat obrodil. Vse se zdi, da mu je avgustovski počitek dobro del, čeprav je vendarle bilo za žarek ali dva premalo sonca. Mu je pa morebiti izdatna moča dala pravo razmerje med sladkostmi dopusta in aromami zoreče jeseni in, upamo, spletla v buke bogatega socvetja. Posledic peronospore in gnilobe v naši septembrski beri ni bilo opaziti, tako da lahko govorimo o rekordni letini, zato bomo morali del izvrstnega pridelka postaviti k zidu, v gospodarjev kot, kjer hranimo najboljše za slučajne bolj kisle letine. Tako delajo umni pridelovalci. In teh v Vrtovčevih, Nartejevih, Lokarjevih, Pilonovih, Černigojevih, Črnilogarjevih, Nardinovih, ....brajdah ne manjka. Posebej smo se posvetili vsemu, kar se je pomembnega in odmevnega v teh trgatvenih dneh zvrstilo mimo dišečih muškatov, zlatih rebul, plemenitih zelenov, žametnih barber in skrivnostnih pinel. Prihajajo bolj pritlehni predvolilni in volilni časi. Vsekakor bodo s svojimi odmevi ošvrknili tudi naše pastelno rumeno rdeče in v soncu žareče »štrijece«. Ko nam bo listje odpadlo, se bomo pripravljali na zimski oddih v omamnih dolgih večerih, ko nam bo igrala burja in nam svetile hladne zvezde z neba. Pritajili se bomo, živi, vedno pripravljeni na novo pomlad. Ivan Mermolja Colska dišečka je dozorela novo šolo Župan odpira Mali most pod budnim nadzorom Tudi s V K ■ ■ ■ štirimi konji se daleč pride Vipavska furenga na furmanskem prazniku v Postojni dobila prvo nagrado Huda ura nad Ajdovščino O hudem dežju in poplavi v Ajdovščini in okolici, 4. julija letos, smo že pisali in objavili fotografije posledic. Tu vidite fotografijo Huda ura nad Ajdovščino, ki jo je posnel Stane Bačar, 4. julija 2002 ob 12.20 uri, z južne strani vipavskega letališča. Kmalu zatem se je nad Ajdovščino začel močan naliv, ki je povzročil toliko nevšečnosti. Učitelji in učenci so si oddahnili Učenci v en glas: »Super, mega ...« Učenci in učitelji tamkajšnje šole so po odisejadi selitev in improvizacij pouka vendarle dočakali Veliki dan - odprtje nove, prostorne, sodobne šole, ki si je zaradi svoje barvitosti prislužila še vzdevek ‘Mavrica.’ Na 20. septembra dan, dopoldne, se je prostrano šolsko dvorišče hitro zapolnilo z domačini in gosti, ki zlepa ne bodo pozabili prisrčne proslave. Trakec za spomin... Prenovljena in razširjena šolska stavba je predvidena za okoli 200 otrok v devetih oddelkih (devetletka!) s pripadajočimi specialnimi učilnicami. Da bi pridobili ustrezne zunanje šolske površine, je bilo treba porušiti dve zgradbi - nekdanji kulturni dom ter stanovanjsko hišo. Gradbeno obrtniška in instalacijska dela so veljala 370 milijonov tolarjev, še 56 milijonov je nanesla oprema. Od 426 milijonov tolarjev vredne naložbe je Občina Ajdovščina v proračunu zagotovila 319 milijonov tolarjev, ostalo pa je prispevalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Obstoječi objekt osnovne šole je nadzidan za dve etaži - za nadstropje in mansardo. Prizidek je dolg 48 in širok 10 m, ima klet, pritličje in mansardo. Površine prostorov po adaptaciji in dozidavi šole so kar za 1399 m2 večje in obsegajo 9 matičnih učilnic, 3 specialne učilnice, knjižnico z multimedijsko učilnico, 12 kabinetov, zbornico, upravo, sanitarije, garderobe ter ostale pomožne prostore. Vse učilnice so sodobno opremljene, razen računalniške učilnice, ki bo celotno opremo dobila do konca leta. V pritličju je kuhinja s pomožnimi prostori, ki so neposredno povezani z večnamenskim prostorom - jedilnico in predprostorom v kleti, ki je predviden tudi za potrebe krajevne skupnosti. Tudi telovadnico bo lahko uporabljala krajevna skupnost, seveda pa bo prvenstveno namenjena šolski telesni vzgoji. Toda telovadnica pride na vrsto kasneje, do konca šolskega leta. Zgradili jo bodo pod cesto Col - Podkraj in bo s šolo povezana s podzemnim hodnikom, ki bo nudil varen pre- in mladostno, delujejo tudi barve, v katere je arhitekt odel zunanjost šole. »Če bo učenec hotel narisati šolo, takšno kot je v resnici, bo moral imeti v peresnici ducat različnih barvic,« je še dodal Slamič. Prvotna šolska zgradba je bila zgrajena leta 1914, v letu 1985 je bila prezidana in dozidana, vendar Pouk leta 1880... hod učencev do obeh objektov. Urejena bodo tudi postajališča na obeh straneh cestišča za šolske avtobuse. Že sedaj je urejena tudi cesta ob šoli z dodatnimi parkirnimi mesti za učitelje in starše. Dvorišče je dovolj prostrano, da se bodo učenci na njem varno igrali, lahko pa bo služilo tudi različnim prireditvam - ognjeni krst je imenitno prestalo. Po besedah delovodje Jurija Koritnika je gradnja potekala brez večjih zapletov, v skladu s pričakovanji oziroma roki. Domačini so z zanimanjem spremljali potek gradnje, saj šola leži sredi naselja. Kot dodaja Koritnik, se šele zdaj prav vidi, kako lepa in velika je nova šola. Da bodo imeli Colčani najlepšo šolo v državi, je že pred dobrim letom obljubil arhitekt Vladimir Slamič. In najbrž je bilo med veliko množico ob ogledu šole le malo takšnih, ki mu niso pritrdili. Svojevrstno, vendar živahno je premogla samo pet ustreznih učilnic, skupna površina šole je znašala 866 m2. Zametki šolstva na Colu sicer segajo poldrugo stoletje nazaj in to zgodovino so na slovesnosti ob odprtju odigrali kar učenci sami. Izvirno in duhovito so z lepljenko značilnosti različnih obdobij navdušili prisotne. Noše, recitacije, pesmi šolskega zbora, pa tudi slike na steni stiliziranega razreda, so pomagale pričarati zgodovino in izvabljale spomine - Francu Jožefu sta sledila Vittorio Emanuele in Duce, tudi razpelo se je umaknilo, ko sta zavladala Tito in Kardelj, da bi se vse skupaj končalo s sliko Prešerna. In kot da bi se tudi slavnostni govorci od učencev nalezli domiselnosti, so v nagovore vpletali zanimive prispodobe. Ravnatelju Ivanu Irglu (glej klepet pod latnikom, na strani 6) je z zanosnim govorom sledil župan Marjan Poljšak. Ministrica za šolstvo dr. Lucija Čok je na začetku govora spomnila na svojega rojaka od Slokarjev Ed-munda Čibeja, ki je na planoti zasejal seme znanja, in zbranim položila na srce, da se nam z znanjem tudi danes Evrope ni treba bati, še posebej, ker burja bistri misli in ker se z višine dlje vidi. Da so gradbinci ob ‘likofih’, kljub zadovoljstvu nad opravljenim, tudi nekako otožni, saj se morajo podati v lov za novimi posli, je zbranim zaupal Dušan Črnigoj, generalni direktor Primorja, ki je šolo zgradilo točno v letu dni. Tudi pomožni škof dr. Jurij Bizjak, si po blagoslovu hiše učenosti ni mogel kaj, da ne bi nasmejal občinstva: »Če je že prejšnja, majhna šola, dala Colu škofa, kaj bo prišlo ven šele iz sedanje velike šole?!« Ob velikem dogodku je šola izdala tudi obsežno knjigo, v kateri je zajetih 20 let šolskega glasila Javorov list. »Semenje Javorovo« je zorelo in dozorelo ob vzpodbudah in pod budnim očesom učitelja slovenskega jezika Franca Černigoja, knjigo pa so podelili zaslužnim, daje Col šolo končno dobil, med njimi tudi dr. Francu Korenu, predsedniku gradbenega odbora. Doktor Koren pa ne zna prisluhniti samo težavam drugih, pač pa tudi svoji duši in enega od njegovih pesniških izlivov o domačem kraju je uglasbil eolski rojak skladatelj Jože Trošt. Njegov brat Ivan, legendarni hišnik eolske šole, jo je s svojimi možmi in fanti iz domačega zbora Razpotje tudi predstavil občinstvu. No seveda, nekje proti koncu pestrega programa je napočil tudi osrednji hipec slovesnosti, rezanje traku. Govorcem se je pri tem opravilu pridružil še učitelj z najdaljšim stažem na šoli, Franc Odar. Besedilo in slike Edo Pelicon ...inpouk leta 1950 »Semenje javorovo« Vsem krajanom Sanabora, Bele, Višenj, Podkraja, Trševja, Hrušice, Vodic, Kanjega Dola, Javornika, Mrzlega Loga, Malega Polja, Križne Gore, Gozda, Žagoliča, Orešja ter Cola: , V šolskem letu 1978/79 je izšla prva številka našega Javorovega lista. V njej je takratni ravnatelj, Vojko Stegovec, med drugim zapisal: »Če se bo zagnanost, ki je bila prisotna ob pripravi prve številke, nadaljevala, sem prepričan, da bomo izdali še veliko kvalitetnih Javorovih listov.« Zdaj se piše že šolsko leto 2002/03. Iz vseh številk 20-ih letnikov Javorovega lista je po večletnih prizadevanjih nastala knjiga SEMENJE JAVOROVO, na katero sta lahko šola ter ves šolski okoliš ponosna. V njej bomo poleg utripa časa ter šole našli del kulturne in duhovne dediščine vseh krajev, od koder hodijo učenci v šolo na Col. Nekatera raziskovanja pa so segla tudi čez meje našega šolskega okoliša. Zato naša knjiga ni le knjiga za danes. Prepričan sem, da jo bodo z veseljem prebirali tudi bodoči rodovi. Srečno naključje je hotelo, daje knjiga izšla prav zdaj, ko odpiramo na Colu novo šolo. Kot bi se neko obdobje simbolično zaključevalo in se začenjalo novo. Pravzaprav ni kaj dodati. Mogoče le to, da se bo velika večina krajanov iz našega šolskega okoliša v knjigi tako ali drugače našla. Zato je knjiga res naša. Ravnatelj Ivan Irgl Mlekarji vidijo izhod iz tunela Vipavska mlekarna ima perspektivo! Čeprav se je še pred nekaj meseci slišalo, da gre vipavski mlekarni slabo, predvsem zaradi splošno slabega položaja mlekarstva pri nas, so si v tem času precej opomogli. Prodaja njihovih izdelkov je v letošnjem letu za 20 odstokov večja kot v enakem obdobju lani. Na račun tega pa so večji tudi odkupi mleka, do konca leta ga nameravajo porabiti 15 milijonov litrov, kar je največ v zgodovini mlekarne. Razmeroma malo ga dobijo z Vipavske, vozijo ga s Postonjskega, Idrijskega, Vrhnike, od julija dalje Pa celo iz Bohinja. Mlekarno nameravajo do konca leta posodobiti z novo linijo za pripravo skute. 45 odstokov potrebnih sredstev so v Agroindu pridobili s prijavo na razpis iz Evropskega programa Sapard. Proizvodnja skute se bo z novo linijo podvojila. Za dosego proizvodnih zmogljivosti pa nameravajo V Vipavski mlekarni delo organizirati v izmenah, zato bodo zaposlili nekaj novih delavcev. Nanoški sir je vendarle dobil zaščito geografskega porekla. Agroind si za to prizadeva že več let in je sir že leta 1999 zaščitil na Uradu za intelektualno lastnino, kar pa ni zadostovalo. Tako je zaščito potrdilo v ta namen ustanovljeno Gospodarsko interesno združenje podjetja in pridelovalcev, Nanoški sir pa je prvi slovenski mlečni proizvod z geografskim poreklom in posebej nadzorovano kakovostjo. Trenutno ga izdelujejo le v vipavski mlekarni, z upoštevanjem strogih meril, tako pri območju, kot tudi pri kakovosti pridelave mleka in krme, pa ga bodo lahko izdelovali tudi drugi. Mlekarni gre torej dobro in če so še v začetku leta razmišljali o povezovanju, ker so se zdeli premajhni za samostojno pot v časih velikih korakov do Evrope, se dandanes kar dobro znajdejo, čeprav je subvencij in pomoči vedno manj, konkurenca na trgu pa temu primerno hujša. Sanda Hain Primorje po evre v Italijo Z ajdovske železniške postaje je pred dnevi odpeljal tovorni vlak, naložen z betonskimi elementi za industrijsko halo. Stala bo v Italiji, blizu Vicenze, za elemente pa so v Primorjevi tovarni GOBI v Ajdovščini vgradili kar 1500 ton betona. Prvi hali se bosta kasneje pridružila še dve nekoliko večja objekta, v skupni vrednosti pol milijona evrov. To je tretji večji izvoz v Italijo v zadnjem času, po izdelavi pročelja letališke zgradbe v Benetkah, in dobavi 25 tisoč kubičnih metrov betona v obliki skoraj 15 tisoč segmentov za oblogo predora pri Bellunu. Za 2,8 kilometra dolg predor Monte Zuc-co, ki so ga nedavno že predali namenu, je obloge v obliki satovja iz Ajdovščine odpeljalo v Italijo kar 70 vlakovnih kompozicij s po 16 vagoni, povprečno po dva vlaka na teden. Prav dobre izkušnje s prevozom elementov za predor po železniških tirih so pripomogle, da so za prevoz montažne hale v Italijo ponovno izbrali vlak. __________________________________________________________________ep Delničarji Primorja ponovno zadovoljni Redna letna skupščina delničarjev Primorja je na avgustovskem zasedanju na dvorcu Zemono sprejela predlog uprave in nadzornega sveta, da se 154.832.400 tolarjev od 956 milijonov tolarjev bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend, torej bodo upravičenci prejeli po 180 SIT bruto na delnico. O preostalem bilančnem dobičku v višini 880 milijonov tolarjev bodo delničarji odločali v prihodnjih letih. Skupščina je podelila razrešnico upravi in članom nadzornega sveta družbe Primorje d.d. za poslovno leto 2001, s čimer je potrdila delo uprave in nadzornega sveta. Dividende v višini 180 tolarjev bruto na delnico so za 3 % večje od lanskih, kar je v skladu z dolgoročno politiko stabilnih dividend ter usmerjanja dela dobička v financiranje razvoja poslovnega sistema Primorje. Sicer pa je Primorje d.d. v letu 2001 ustvarilo 166.968.941 SIT dobička, kar je nekaj manj kot leto poprej, vendar je, glede na lanske, gradbeništvu izrazito nenaklonjene pogoje gospodarjenja, vsekakor soliden rezultat. Nacionalni program izgradnje avtocest v Sloveniji se namreč ni uresničeval tako, kot je bilo načrtovano in se je zato vrednost opravljenih del v gradbeništvu v Sloveniji realno znižala za 9 %, v mesecu avgustu in septembru pa kar za 25 %. Nekoliko ugodnejša so bila gibanja v visoki gradnji, vrednost opravljenih del v visoki gradnji seje na ravni Slovenije lani okrepila za 7 % in sicer na račun druge polovice leta. Vrednost del v nestanovanjski visoki gradnji (poslovne, industrijske, trgovske, šolske stavbe...) je bila približno enaka kot leto poprej. Tako je Primorje plan visokih gradenj preseglo za 24 % (posledica večjega obsega gradenj za trg, kar pa veže večja finančna sredstva), pri nizkih je za 10 % zaostalo za načrti, skupno je bila torej proizvodnja 9 % nad planirano. Investitorjem je Primorje predalo 124 objektov v skupni vrednosti 18,5 milijard SIT, na koncu leta pa je ostalo na zalogi še za 15 milijard nedokončanih pogojenih del. Skupna realizacija Primorja je v letu 2001 znašala skoraj 35 milijard tolarjev. V tekočem letu pričakujejo postopno okrepitev v gradnji infrastrukture in večjo dinamiko pri gradnji stanovanj, s čimer naj bi realizacija presegla 40 milijard tolarjev. Strategija Primorja in ostalih družb skupine Primorje ostaja ohranitev mesta vodilnega gradbenega koncerna v Sloveniji in izkoriščanje sinergijskih učinkov povezanih družb ter uspešno in učinkovito osvajanje novih trgov v domovini kot tudi v tujini, zlasti na trgih bivše Jugoslavije in na tržiščih Evrope. Edo Pelicon Predsednik skupščine delničarjev Primorja Leonardo F. Peklar in generalni direktor Dušan Črnigoj, (foto Foto GO) Na mladih svet stoji Zoran Podgornik iz Črnič ima 35 let. Je lastnik in direktor gradbenega podjetja GT Podgornik. Osnovno šolo je končal v Dobravljah, srednjo tehnično pa na gradbeni šoli v Ajdovščini. Prve delovne izkušnje sije nabral na SGP Primorje, kjer je kot pripravnik, obračunski tehnik in vodja objektov visokih gradenj, delal pet let in pol. Gospod Zoran, zakaj ste ustanovili svoje podjetje ? Najprej moram povedati, da sem bil z delom na Primorju zadovoljen. Organizacija dela, strokovnost, izkušnje pri izvedbi gradbenih del so bili na Primorju na zavidljivi višini. Najbolj pa me je motilo nadurno delo in delo na terenu, daleč od doma. Z ustanovitvijo svojega podjetja pa sem odpravil to težavo. Z odpravo te težave pa ste gotovo pridobili druge... Gotovo. Odgovornost do svojih zaposlenih delavcev, iskanje dela, finančne obveznosti, spoštovanje zakonov v gradbeništvu ipd. so težave, ki sem jih prevzel in pridobil. Vendar so to težave, ki se jih da z dobrim delom in dobro organizacijo dela odpraviti. No, in kakšna je vaša organizacijska struktura ? Po desetih letih delovanja podjetja smo dosegli nekakšen kadrovski optimum, kar pomeni, da imamo poleg treh operativnih gradbenih skupin, v katerih je skupno 20 delavcev ter kalkulant, ki izdeluje po- nudbe, in namestnik direktorja, ki je delovodja ene od skupin. Tu sem seveda še jaz. Koordiniram delo vseh. Ob tem bi poudaril, da smo vsi zaposleni v podjetju domačini iz okoliških krajev. Nič nimam proti tujcem in zaposlovanju manjkajoče tuje delovne sile, vendar ocenjujem, da ima oblikovanje »domačih« delovnih skupin izrazite prednosti: skupina je stalna, vsi se poznajo med seboj, tako da je delo bolj usklajeno, kot domači zidarji bolje poznamo zakonitosti gradnje v naših krajih, navsezadnje je delavec z osemurnim delavnikom, pripadajočim dopustom ipd bolj zadovoljen delavec, kar se gotovo odraža na kvaliteti izvedenih del. Katera so torej gradbena dela, ki jih lahko izvedete ? Do končane III. gradbene faze lahko zgradimo individualne hiše, razne prizidke, poslovne objekte, proizvodne hale, skladišča. V zadnjem času pospešeno izvajamo prenovo streh, za kar smo pridobili tudi »Znak kakovosti v graditeljstvu za obnovo kritin na objektih kulturne in naravne dediščine«. Tako smo obnovili ostrešja na cerkvah na Ravnah, v Dobravljah, Stari mlin v Steskah, grad v Velikih Žabljah... Podjetje GT PODGORNIK je tudi nosilec projekta »Obrtna cona Črniče«. Kako poteka izvedba projekta ? V Črničah smo pred leti odkupili stavbno zemljišče, ki smo ga po pridobitvi lokacijskega dovoljenja komunalno opremili, kar pomeni da je danes na vseh petih parcelah urejen cestni dostop, voda, elektrika, telefon. Verjetno je bližina do avtocestnega priključka ter predvsem kratek čas od nakupa parcele do izgradnje in vselitve v prizvodno ali skladiščno halo botrovalo dejstvu, da imamo danes na razpolago samo še eno enoto za nakup. Gre za parcelo velikosti cca 2000 m2. Ob tem bi še posebej izrazil zahvalo upravni enoti in občini Ajdovščina, ki so pri urejanju dokumentacije oz. pri izdaji gradbenega dovoljenja, navkljub prislovični počasnosti birokracije, pravzaprav zadovoljivo hitri in ustrežljivi. Gospod Podgornik, naštejte lastnosti, ki naj bi jih po Vašem mnenju imel uspešen podjetnik - gradbinec ! Strokovnost, človeški odnos do delavcev, resnost do kupca, poznavanje finančnih zakonitosti in zakonodaje. Predvsem pa poznavanje svoje lastne cene oz. svojih stroškov. Gospod Zoran, pogovor bova zaključila s sloganom Vašega podjetja. Prav? Prav. JE DREVO, KAMEN, GLINA, VODA... IN JE PODOBA HIŠE - DOMA... VMES JE DELO LJUDI IN ENO SAMO VESELJE. Mitja Tripkovič V materinskem domu nove dejavnosti Upokojenci nič kaj »penzionistično« Popoldan na cesti DU Ajdovščina - Vipava brez počitka Nekaj mesecev po odprtju Materinskega doma na Cesti je tam zaživel Ustvarjalnosti in zagnanosti za delo članom DU Ajdovščina - Vipava ne manjka. Komisije in vodstvo dru- tudi program pomoči otrokom “POPOLDAN NA CESTI”. V poletnem štva poskrbimo, da naši člani preživijo čim lepše urice na izletih, na kulturnih prireditvah in športnih času smo organizirali enotedenski tabor, letos smo bili v Dolah pri Go- tekmovanjih, doviču, ki se ga je udeležilo 38 otrok. Z oktobrom se bo začela že druga sezona popoldanskih animacij, ki so namenjene vsem otrokom, ki želijo koristno porabiti svoj prosti čas ali potrebujejo učno pomoč. V preteklem šolskem letu je program potekal enkrat tedensko, ob sredah, letos pa bomo program razširili na dva dni v tednu, saj je zanimanja veliko. Program poteka v sodelovanju z Osnovno šolo Dobravlje in Osnovno šolo Danila Lokarja iz Ajdovščine ter Škofijsko gimnazijo in Srednjo šolo Veno Pilon, od koder prihajajo naši prostovoljci. Podpora prihaja tudi z Občine Ajdovščina in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V preteklem šolskem letu je bilo v program vključenih enajst prosto- voljcev in enajst otrok iz bližnje okolice. Vodita ga Tanja Žorž in Katarina Deotto pod mentorstvom Bogdana Žorža. Če želite v zvezi s programom več informacij se oglasite na Cesti v DOMU KARITAS ali pokličite na tel: 364 79 64. K sodelovanju pa vabimo tudi prostovoljce, ki jih zanima delo z otroki, imajo radi družabne in športne igre ter so svoje znanje pripravljeni delili z drugimi. Zelo bomo veseli tudi vsakega prispevka, saj brez finančne podpore težko izvajamo program. Prispevke zbiramo na transakcijski račun Škofijske karitas Koper št: 24500-9004155438, s pripisom za “Popoldan na Cesti”. Tanja Žorž V Tihi dolini na Predmeji, znani po smučarskih skokih in tradicionalni kravji ruleti, smo v avgustu pripravili prijazen piknik. Želeli smo preživeti sproščen dan na svežem gorskem zraku in v prijetnem okolju, žal pa nas je ves dan spremljal dež. Marsikatero zagato je rešil g.Roman s harmoniko, družabne igre: tekmovanje v pikadu, balinanju in briškoli. Zmagovalci so dobili simbolične nagrade, predvsem pa navijaško in prijetno vzdušje. Veliko število naših članov se odloča za enodnevne izlete v Bohinj. Naša blagajničarka ga.Metka jih je vodila kar tri sobote zaporedoma. Z avtobusom smo se peljali do Nove Gorice, naprej pa z vlakom čez znameniti Solkanski most, po Soški dolini in Baški grapi skozi nepreštevne predore. Najdaljši je dolg 6327 metrov. Nekateri med nami so z vlakom potovali po več kot 30 letih. Kmalu je Bohinj zasijal v vsej svoji lepoti. Privoščili smo si nepozabno vožnjo po Bohinjskem jezeru, si ogledali slap Savice, kar je bilo še posebno doživetje, z vzponom po stopnicah in pogledom na mogočni slap ter mrzlo prho vodnih kapljic. Obstoječi prostori, v katere bo poseglo dvigalo, bodo maksimalno izkoriščeni, tako da bodo omogočali boljše pogoje koriščenja zdravstvenih storitev pacientom specialističnih ambulant, kjer so pogoji dela trenutno neprimerni. Z ureditvijo preostalih prostorov po izvedbi dvigala bo omogočena tudi uvedba ortopanskega slikanja zob, ki ga pacientom v našem zavodu zaradi neustreznih prostorskih razmer doslej nismo mogli ponuditi,« je dodala direktorica ZD Ajdovščina Boža Ferfolja. “Nova lekarna bo vsekakor velika pridobitev za občino Ajdovščina in njene prebivalce. Prvič zato, ker bo zraven zdravstvenega doma in bo s tem našim strankam zelo olajšan dostop do zdravil.Drugič, ker bo lekarna večja in izdelana po novih standardih, ki jih zahteva zakono-daja.Tretjič, imeli bomo tudi ločen prostor za svetovanje, kjer bomo strankam po želji dajali praktične nasvete,« Je ob podpisu pogodbe povedala direktorica Lekarne Ajdovščina, mag. Alojzija Furlan. »Družba Primorje je v ajdovski občini zgradila večino objektov družbenega standarda. Ponosni smo, da bomo lahko nadaljevali z gradnjo zdravstvenega doma, ki bo končno zaokrožila ponudbo zdravstvenih storitev. Primorje je bilo namreč že pobudnik ideje po združitvi zdravstvenih dejavnosti v Ajdovščini na enem mestu, saj je odkupilo stavbo na Idrijski cesti, kjer so bile prej specialistične ambulante in v zameno dogradilo Zdravstveni dom. Primorje je s tem razrešilo lastno prostorsko stisko in zaokrožilo upravni kompleks, prav tako so bili boljših pogojev deležni pacienti in zdravstveno osebje,« je v imenu izvajalca izjavil njegov generalni direktor Dušan Črnigoj. Edo Pelicon Nepozaben je bil enodnevni sep-temberski izlet v Doberdob, kjer nas je sprejel predsednik njihovega društva in nam razkazal kraj. Ogledali smo si največje vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. V Bazovici smo počastili spomin na 4 slovenske junake, ki so 1930 leta kot žrtve fašističnega režima padli po t.i. Tržaškem procesu. Vstopili smo tudi v dvorec Miramar, si ga z zanimanjem ogledali in po večerji v hotelu Delfin zaplesali ob živi glasbi. Letos so po petih letih dogodek ponovno obeležili s proslavo, na kateri se je zbralo veliko ljudi. Nekateri od njih se še spominjajo krutega dogodka, o katerem je govoril tudi slavnostni govornik proslave, ajdovski župan Marjan Poljšak. Tudi njegova družina je ena tistih, ki se po požigu ni vrnila domov. Dogodek je navezal na današnje izkoriščanje človeka s strani velikih sistemov, imperijev in globalizacij, v katerih se človeškost izgublja. Borčevske organizacije je na proslavi zastopal Alojz Soban predsednik Območnega odbora Zveze borcev Ajdovščina - Vipava, ki je skupaj s predsednikom Krajevne skupnosti Markom Stibiljem položil venec pred spo- V naslednjem mesecu pripravljamo še srečanje^ z Osnovno šolo Brje, Osnovno šolo Otlica, obiskali bomo Dom starejših občanov in se poveselili z zlatoporočenci. Jelka Vrčon RADIO N<~VA 94,8 Mhz menik padlim pod vasjo. Nastopal je cerkveni pevski zbor in ušanska mladina, ki je prevzela velik del organizacije proslave; prijazen kulturni program, katerega rdeča nit so bile Ustje nekoč in danes, poskrbeli pa so tudi za srečelov, kasneje, na družabnem srečanju. Čeprav so na Ustjah morali zaradi dežja proslavo za teden dni premakniti, in se je »šušljalo« to in ono, seje na koncu vse lepo izteklo. Složnost in pripravljenost sodelovanja so nenazadnje pokazale domače gospodinje, ki so obiskovalcem postregle z zares odličnim, doma pripravljenim pecivom. Sanda Hain Lekarna se seli v Zdravstveni dom Na sedežu ajdovske občine so 18. septembra podpisali pogodbo o gradnji prizidka za razširitev Zdravstvenega doma Ajdovščina, gradnjo dvigala in nove lekarne. Investitorji so Občina Ajdovščina, Lekarna Ajdovščina in Zdravstveni dom Ajdovščina. Projekte je izdelalo podjetje Arhikon iz Ajdovščine, na razpisu pa je bilo za izvajalca del izbrano ajdovsko Primorje. doživelo prezidave, je ob podpisu pogodbe razložila zasnovo projekta arhitektka Nada Gomilšek Curk. Glede na velike probleme s kanalizacijo, ki se že vsa leta pojavljajo na tem delu mesta (povodnji ob velikih nalivih in naraslem Hublju), bo potrebno med gradnjo še enkrat preveriti vse obstoječe kanalizacijske meteorne in fekalne kolektorje ter ugotoviti najprimernejšo ureditev kanalizacijskega omrežja in priključkov vse do Fructala. Vrednost del cenijo na 320 milijonov tolarjev. »Ob odprtju in po odprtju prizidka k Zdravstvenemu domu Ajdovščina poleti 1998 je pohvalo te investicije izrinila kritika, da v Zdravstvenem domu ni dvigala. Manjkajoče dvigalo je bilo ena glavnih tem v predvolilni kampanji lokalnih volitev 1998. Pomembnost dvigala v zdravstvenem domu je očitna in nesporna. Potrebujejo ga invalidi, pa tudi vsak bolan ali zdrav obiskovalec, ki gre težko ali pa ne more po stopnicah v zgornje prostore,« je dejal župan Marjan Poljšak: »Ureditev dvigala in izgradnja prizidka za lekarno ter ambulant za otroke in mladino sta prva od obeh faz, ki sta po idejnem projektu predvideni za dokončno rešitev prostorskih potreb javne zdravstvene službe na območju občin Ajdovščina in Vipava. Prizidek k zdravstvenemu domu bodo zgradili na severni in zahodni strani že prizidanega novega dela in bo mejil na "hotel Pigal. Prizidek bo imel tri etaže. V pritličju in prvem nadstropju bo lekarna, v drugem nadstropju pa ambulanta za otroke in mladino. S prezidavo bo zdravstveni dom pridobil še razširjene in posodobljene prostore za rentgen, urejene prostore za medicino dela in medicinsko fiziologijo, za specialistične ambulante, prestavljene prostore za patronažno službo, nove garderobe, večji večnamenski prostor, primernejši glavni vhod ter povečano število parkirišč v območju zdravstvenega doma. Dvigalo bo s svojo prostorsko umeščenostjo omogočalo dostop do vseh etaž in medetaž celotnega zdravstvenega doma. Lekarna bo dostopna tudi iz zdravstvenega doma. Z novim prizidikom bodo v treh etažah pridobili skoraj tisoč kvadratnih metrov novih površin, 418 m2 obstoječega doma pa bo Na Ustjah so počastili spomin na požig pred 60 leti Iz sloge naj ogenj gori! Ustje se od ostalih vipavskih vasi ločijo predvsem po zunanji podobi, kar je posledica okupatorjevega požiga vasi pred 60-imi leti, 8. avgusta 1942. Italijanski vojaki so si za dosego svojih ciljev izmislili in tudi izpeljali okruten načrt. Ogenj so premagale le tri hiše v vasi: cerkev, župnišče in šola. Pobili so nedolžne talce, moške pa odpeljali v zapor. Nekateri se niso več vrnili, drugi so prišli šele po nekaj letih in počasi zgradili novo vas. Pobuda za ustanovitev neformalne skupine za pomoč duševnim bolnikom Tudi iz letošnje letine zna nastati vinski šampion Forum staršev Opozorili bi radi na probleme ljudi, ki imajo težave z duševnimi motnjami in živijo med nami. To je bolezen, ki ne poseže le v zdravje posameznika, temveč v njegovo celotno življenje. Duševne motnje so epidemija, ki ogroža zdravstvene in socialne sisteme povsod po svetu in se ji tudi v našem okolju ne moremo izogniti. Število ambulantnih psihiatričnih pregledov raste, prav tako se povečuje število sprejemov na bolnišnično zdravljenje. Raziskovalci opozarjajo, da obstaja blizu 30 % pregledov pri splošnem zdravniku zaradi duševnih motenj. Število invalidskih upokojitev prve kategorije dosega skoraj 25% vseh invalidskih upokojitev. Poraba antipsihotičnih zdravil je že na drugem mestu. Po oceni WHO okoli 400 milijonov ljudi trpi zaradi duševnih, nevroloških motenj ter psiholoških težav. Pet od desetih bolezni, ki povzročajo najhujše prizadetosti je psihiatričnih: depresija, odvisnost, shizofrenija... To so le nekateri izmed kazalcev zdravstvenega stanja, ki opozarjajo na naraščanje števila duševnih motenj. Zelo pomembno je, da primarna formalna mreža tako zdravstva (zdravnik, specialist, patronaža...), kot socialnega varstva (center za socialno delo, domovi upokojencev...) delujejo povezano od začetka obravnave bolnika, med hospitalizacijo, kot tudi po vrnitvi v domače okolje. Sekundarna formalna mreža kot so dnevni centri, bivanjske skupnosti, centri za usposabljanje, invalidska in socialna podjetja zapolnjujejo praznine v ponudbi. Ta mreža preko koncesije in programov izvaja storitve javne službe, ki so v zakonodaji že opredeljene in sicer kot osebna pomoč, pomoč družini na domu, institucionalno varstvo, zaposlitev. V Sloveniji obstaja Svet nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja, ki združuje nevladne in neprofitne organizacije in društva. V približno desetih letih delovanja so te organizacije ustvarile lastne programe dela, ki strokovno pokrivajo specifične dejavnosti s področja duševnega zdravja. V naši občini problemi ljudi z duševnimi motnjami niso zanemarljivi. Kaj več od obiskov psihiatrične ambulante, hospitalizacije v psihiatrični bolnici oz. namestitve v posebni socialno varstveni zavod že ne moremo ponuditi, razen, če imajo te osebe v domačem okolju dovolj podpore, da jim omogoča še druge oblike rehabilitacije. V Centrau za socialno delo zaenkrat nimajo samostojnega programa, namenjenega tem ljudem, čeprav bi v Ajdovščini nujno potrebovali dnevni bivalni center. V Sloveniji jih uspešno deluje kar nekaj, nam najbližji je ŠENT Nova Gorica, ki pa je zaradi narave bolezni našim občanorii težje dostopen. Pred dnevi so v občini Komen usposobili za delovanje dva objekta in sicer dnevni center ter bivanjsko skupnost. Na pobudo posameznikov se v Ajdovščini ustanavlja iniciativni odbor za odprtje dnevnega centra. Pozivamo vse starše, svojce, skrbnike obolelih, strokovno javnost in ljudi dobre volje, da se nam pridružijo, da s skupnimi močmi uresničimo idejo o Dnevnem centru. O problemu je potrebno javno spregovoriti, premagati je treba predsodke in tabuje, ki so povezani z duševnimi boleznimi in omogočiti bolnim in njihovim svojcem ustrezno pomoč. Ljudje, ki niso izkusili duševne bolezni od blizu so v zadregi in prestrašeni, ravno tako kot oseba, ki se ji bolezen zgodi. Pometanje težav pod preprogo ni ustrezna rešitev. Da bi podporna mreža na lokalni ravni uspešno zaživela, namerava iniciativni odbor v kratkem v Ajdovščini organizirati okroglo mizo, kjer bi s problematiko duševnih obolenj seznanil čim širšo laično, strokovno in politično javnost. Podporna mreža bi se neformalno oblikovala v Forumu staršev, saj pomoč, usposabljanje in izobraževanje potrebujejo tako bolniki, kot starši, svojci in skrbniki. Tudi ŠENT iz Nove Gorice je pripravljen pomagati pri prvih korakih ustanavljanja podporne mreže. Mojmir Potrata Vse zainteresirane občane vabimo, da v Zdravstvenem domu Ajdovščina v Psihiatrični ambulanti povprašajo po gradivu ali pa tja naslovijo svoja vprašanja kontaktni osebi g. Tatjani Velikonja. Kontaktni naslov: Zdravstveni dom Ajdovščina, Iniciativni odbor, g. Tatjana Velikonja, Tovarniška 3, tek: 05 369 31 02, 5270 Ajdovščina, e-pošta: zdrajd@siol.net 0 tem, kako gre Agroindovi kleti ...predvsem se veselijo šampionskega naslova iz radgonskega sejma, ki bo še pridodal k dobri prodaji vin. S prodajo so zadovoljni, saj se je v letošnjem letu povečala za 35 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povečala seje tudi prodaja na tujih trgih, kar, kot je na tiskovni konferenci povedal direktor Agroin-da, Joško Ambrožič, gre pripisati predvsem dejstvu, da je država stimulacije na liter izvoženega vina nadomestila s promocijskimi dejavnostmi in trženjem v tujini. Zaradi povečanih stroškov proizvodnje je končni obračun poslovanja Agroindove kleti na pozitivni ničli. V zadnjih nekaj mesecih je Agro-ind Vipava 1894 postregel tržišču z dvema novima serijama vin. Asortima so razširili z odkupom 4 blagovnih znamk Slovenijavina, laški rizling in merlot v buteljkah in litrskih steklenicah. Zahtevnejšemu potrošniku, predvsem gostincem, pa je namenjena manjša serija domačih vin starejšega letnika, pod imenom »couvee prestige«. Gre za dve zvrsti, belo, letnik 1994, kije rahlo barikirano in združuje avtohtoni sorti pinelo in zelen, z dodatkom sauvignona in chardonnaya ter rdečo, letnik 1989, mešanico merlota in caber-net sauvignona. Letošnja letina grozdja je po količini za dobrih 20 odstokov manjša, po vsebnosti sladkorja pa se lahko primerja z lansko. Kljub obilnemu dežju poleti, so sončni septemberski dnevi naredili svoje. Vina tega letnika bodo primerna za daljše zorenje, rdeče za arhivo, belo za barikiranje; pa tudi za posebne tehnološke predelave, kot so iz sušenega grozdja ali pozne trgatve. In načrti: prodreti z lastnimi blagovnimi znamkami v tujini, še preden evropska konkurenca prodre k nam. Sanda Hain CENTER FAMA -- .... . ... SUPERMARKET i FAiVVA tel.: 05 367 13 35 'T; - -- ' Z ? '-V- N • :• v | : ■ RIC;ER3JR v3piec
  • z Ajdovščine in Društvo vipavskih vinogradnikov in vinarjev organizirala ocenjevanje domačih vin. Zgornjevipavski vinarji so na ocenjevanje prinesli 60 vin, 38 belih in 22 rdečih sort. Petčlansko uradno degustacijsko komisijo iz KGZ Nova Gorica so sestavljali predsednik Miran Vodopivec in člani Mirjana Košuta, Hilarij Kosta, Ivan Muhič in Monika Kosmač. Zelo so bili zadovoljni s kakovostjo ocenjenih vin, saj so jih skoraj polovico ocenili z vrhunsko oceno. Med belimi vini so izstopali sauvignoni, med rdečimi pa merloti in cabernet sauvignoni. Najvišji oceni sta prejela agroindov pikolit, letnik 97, in cabernet sauvignon letnik 2000, ki ga je pridelal Avgust Šramel iz Vipave. Izpostaviti velja tudi eno redkih avtohtonih vipavskih sort, ki je na ocenjevanju prejela Listino odličnosti, to je pinela iz kleti znanega domačega vinarja, Franca Andloviča iz Gradišča pri Vipavi. Letošnja trgatev je potekala hitro in brez zapletov, kljub neprera-čunljivim vremenskim in bolezenskim vplivom na dozorevanje grozdja. Temu so botrovale tudi novosti, kot je možnost najave prevzema, dežurni telefon in pa sprotno dogovarjanje o poteku trgatve med od 1. septembra dalje združeno Vipavsko zadrugo in Agroindom. Prevzetega je bilo 570 ton grozdja, kar je za 30 odstokov manj od načrtovane količine. Zato pa je letina kvalitetnejša, sladkorji so v povprečju višji, kisline pa optimalne. Največji izpad se je pokazal pri belih sortah, še posebno pri malvaziji. Nekateri kmetje so se pritoževali, da Zadruga nima izdelanih cenikov. Vendar pa so bili še pred začetkom trgatve zadružniki obveščeni, da bo cena letošnjega grozdja v povprečju višja za stopnjo inflacije. Dokončna cena bo sestavljena v prvem oktobrskem tednu, po vsej verjetnosti pa bo zaradi izredne kvalitete večja še za kakšen dodatni tolarček. Sanda Hain Ocenjevanje vin na Ustjah Dobra kapljica Na šmarni dan je potekalo že deseto tradicionalno srečanje vinogradnikov z ocenjevanjem vin. Vsako leto se dobijo v drugi kleti, letos jih je gostil Vidmarjev hram na Ustjah. Srečanje so popestrili vipavski folkloristi, njihov član je tudi gospodar Marjan Vidmar. Posebno mesto med svojimi podaniki je zasedala letošnja vinska kraljica Tjaša Koroša, ki se bo prav kmalu, za Martinovo morala posloviti od svoje kronice. Tjaša je bila tudi med ocenjevalci tokratnega vinskega izbora. Domači vinarji so na pokušino prinesli 40 vzorcev, kar 14 od njih pa je pobilo oceno vrhunsko vino. Na vinski prestol so postavili cabernet sauvignon Avgusta Šramla iz Vipave, ista sorta Jožeta Lična iz Brij je bila posrebrena, bron pa je pripadel rumenemu muškatu Rajka Andloviča z Gradišča pri Vipavi. Tudi letos je pokale za najboljšo kapljico izdelal zdomec Ivan Rehar. sh Vipavski furmani so na Furmanskem prazniku v Postojni dobili prvo nagrado Veliko priznanje društvu Doli iz Lokavca in Goriškemu muzeju Društvo Doli praznuje 10-to obletnico od ustanovitve, čeprav se fantje neuradno dobivajo še dve leti več. Goriški muzej ima letos 50-let, furenga, ki je potovala na Furmanski praznik v Postojno, pa je bila točno trideseta. Začelo se je aprila 1991, ko je Društvo Doli s pomočjo strokovnjakov iz Goriškega muzeja pripravilo prvo furengo iz Trnovskega gozda. Leto kasneje je društvo pomagalo muzeju ob postavitvi razstave Vozovi in sledovi v ajdovskem Kulturnem domu. Razstava je kasneje gostovala še v Postojni, Škofji Loki in na Dobrovem. V depojih Goriškega muzeja pa je do danes zbranih 40 vozov. Najbolj odmevna je bila furenga iz leta 1994, ki je z dvema vozovoma prepotovala 120 kilometrov dolgo pot iz Vipavske doline do Ljubljane. Letošnja nagrada pa je veliko priznanje, tako za Društvo Doli, kot za Goriški muzej in ne nazadnje tudi za vipavski Agroind, ki vseskozi podpira tovrstno ohranjanje tradicije. Turistično društvo Postojna si je že več let prizadevalo, da bi praznik furmanov obiskala tudi furmani iz naše doline. Seveda pa je takšna pot povezana z dobro organizacijo in velikimi stroški, saj so med glavnimi akterji dogodka tudi živali, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo. Agroind je idejo podprl, fantje pa so se lotili dela. Sestavili so program za dva dni in za okoli 80 kilometrov poti. Prvi dan je štiri-vprega (približno 12 metrov dolga kompozicija!) prepotovala vasi po zgornji Vipavski dolini, drugi dan, kije bil zaradi slabega vremena prestavljen za teden dni, pa se je voz, naložen z vinom, izpred vipavske kleti odpravil v Postojno. Med okoli 40 sodelujočimi vozovi so Vipavci edini prišli s štirivprego, skoraj edini prepotovali pot od doma do cilja, voz z vinom pa je bil eden redkih še ohranjenih pravih furmanskih vozov. Datiran je v leto 1874 in je last furmanske družine Zgaga iz Petrovega Brda. Uporabljali so ga za prevoz vina na relaciji Ljubljana - Trst, o čemer pričajo originalni carinski žigi iz časa kraljevine Jugoslavije. Vozil je prav do zatona furmanstva, saj so ga uporabljali tudi pri gradnji »Trans-alpinske« železnice (danes Soške) za prevoz pragov. Za ocenjevanje pa je pomembna originalnost furenge v celoti, torej tudi oprema in nastop, za kar so zaslužni furmani. Prav do zadnjega sta svoje znanje in bogate izkušnje mlajšim članom Društva Doli razdajala nepozabna Vilibald Soban in Filip Golob. Evgev Stiblij in Franc Kodelja ju kot novodobna ekipa uspešno zamenjujeta. Društvo sodeluje na marsikateri prireditvi in posoja vozove okoliškim konjarjem. Želelo pa bi si več sodelovanja pri turistični promociji Vipavske doline. Ideje imajo, možnosti tudi. Furmane bi lahko vklopili kot dodatno atraktivno ponudbo gostilničarjev, turističnih kmetij in podobno. Lahko so razstava v živo, kjer si lahko obiskovalci sami pogledajo, kako je včasih teklo življenje, ali pa alternativa sodobnemu načinu prevažanja. Sanda Hain AVTOMARK Trgovina z avtodeli Župančičeva 1 d, Ajdovščina tel.: 05 368 14 50 - Rezervni deli in potrošni materij al za os. vozila vsen znamk - Prtljažniki in transportni kovčki THtJLE --------^--■f