Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXVI. - Štev. 29 (1311)
Gorica - četrtek, 18. julija 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Po konferenci v Trstu M^Mlia MflMCI I BIMIHll V TRtll
Mednarodna konferenca o narodnih Manjšinah v Trstu je za nami. Konferenca je bila na primerni znanstveni višini, demokratična in odprta. Vsakdo je smel Povedati svoje misli, orisati svoje poglede v času, ki mu je bil odmerjen. Ob tako Pomembnem mednarodnem srečanju, ki 3® bilo prvo te vrste v Italiji, bi radi Poudarili nekaj dejstev.
Hočeš, nočeš, na konferenci si imel vtis, da prevladujejo govorniki marksistične in sPloh laične usmerjenosti. Posebno dobro s° se pripravili Jugoslovani. Na kongres so poslali številna poročila in veliko število govornikov. Prikazali so pestro problematiko narodnih manjšin v njih državi ta načela, kako to problematiko rešujejo. Priznati je treba, da so reševanje odnosov •Med številnimi narodi in narodnostmi v Jugoslaviji pogumno zastavili in jih tudi uspešno rešujejo. Konflikti ostajajo, toda taiajo forume, da jih rešujejo. Seveda ni s tem rečeno, da ni v Jugoslaviji drugih Manjšin, ki so zatirane. Mislimo pri tem ideološke manjšine in verske skupnosti. Toda to je drugačen problem.
Tudi v Švici vprašanje odnosov med na-r°di ugodno rešujejo. Govornik iz Švice pokazal, kako tam rešujejo odnose med štirimi narodi, ki sestavljajo švicarsko zvezo. Dejal je, da so njih narodi s takim reševanjem zadovoljni. S tem je Švica izpričala, da niso samo v socialističnih sistemih možnosti, da se najde ustrezna rešitev odnosom med različnimi narodi v državi, temveč da so enake možnosti tudi v demokratičnih državah zapadnega tipa. Potrebno je le, da pokažejo potrebno ra-*Utnevanje za enakopravnost do vseh svojih državljanov.
Poleg pozitivnih zgledov so pa prišli na konferenci na dan številni drugi, kjer so Orodne in jezikovne manjšine povsem Pfezirane in zapostavljene, včasih enostav-1,0 utajene. To je primer Francije in Špa-^3e, ki svojih narodnostnih manjšin ne Priznavata. Francija je celo poslala na konferenco svoj protest, ker je vedela, da ''odo nastopili zastopniki Bretoncev, Ok-ritancev in Baskov. Pa tudi marsikje drug-^ se izpričuje dejstvo, da so narodne in likovne manjšine kakor sirote brez star-*ev in brez sorodnikov.
po naši sodbi je bilo negativno tudi dej-s*Vo, da je na tržaški konferenci bila od-s°tna Cerkev, namreč uradna in poluradna Cerkev. Ker problem narodnih in jezikovih manjšin ni samo politični in socialni Pfoblem, temveč tudi moralni, bi morala tudi Cerkev povedati in pojasniti svoja stališča, saj trdi o sebi, da »živi v seda-nfc*n svetu«. Toda iz nobene od štirih ia*nteresiranih škofij (Trsi, Gorica, Videm, Celovec) ni bilo nikogar, ki bi spregovoril * imenu Cerkve. Kljub temu je bila Cer-ev do neke mere prisotna, toda kot ne-^tivna sila, ker so se nekateri govorniki Staknili tudi zadržanja Cerkve do narod-t,il' manjšin v času fašizma in nacizma ‘er zastavili tudi nekaj sodobnih proble-'l0v v odnosu do jezikovnih manjšin zno-'aj Cerkve (msgr. Placereanl iz Vidma, “uš«n Jakomin iz Trsta, Kazimir Humar < Gorice). Mnenja smo, da bi morala trža-a konferenca biti tudi za višje cerkveno °dstvo vzpodbuda, da posvetijo večjo |)°Zornost pravičnemu reševanju odnosov ^ed verniki različnih narodnosti znotraj erkve same v vseh obmejnih škofijah. Posebno pa je nas zamejske Slovence J^delo zadržanje avstrijskih nemških ds‘opnikov na tržaški konferenci. Nasto-, ° je več, toda vsi so bili ubrani na noto, namreč da je v avstrijski re-^h|ikl glede narodnih manjšin že vse
tesJeno in rešcn°; če kaJ nl še P°vsem
6 e»o, so krive objektivne težave ne pa “ma"Jkanje dobre volje pri vladi. V po-* tem njihovim trditvam smo po radiu da je ravno tiste dni avstrijska Seda*ka stranka vložila pri vladnem pred-llvn>ku Kretskem zahtevo, da se mora C* '^*c*tJe slovenske manjšine na Ko-eni- Vse je torej lepo urejeno in re-
^tt’ Sam° manJšlno ie ,reba prej pre"
Tako hinavsko reševanje manjšinske problematike je tržaška konferenca odločno obsodila. Saj ni bilo nobenega govornika, ki bi kakršnokoli štetje manjšine zagovarjal, pač pa so številni vsako preštevanje manjšin odločno zavrnili in obsodili. Pravice državljanov ne slonijo na njih številu, temveč na dejstvu, da so ljudje. Kot taki imajo svoje naravne in neodsvojljive pravice, med temi tudi pravico do ohranjevanja in razvoja lastne narodnosti.
Kot člani slovenske skupnosti v Italiji smo na tržaški konferenci imeli prijetno zavest, da smo lahko vsi, tudi zastopniki beneških Slovencev, svobodno in neovirano iznesli svoje misli in želje glede naših narodnih pravic. Naši pogledi niso bili zmeraj istovetni s pogledi zastopnikov italijanskih vsedržavnih strank, vendar so v sklepni resoluciji vse stranke ustavnega loka sprejele nekaj obvez do slovenske manjšine v Italiji, ki dajejo upanje v boljšo prihodnost. Tako so sklenili, da bodo izdelali napotke in predloge mednarodnim organizacijam, parlamentom in izvoljenim skupščinam za zajamčenje dejanske enakopravnosti in svobodnega razvoja manjšin povsod po svetu. Potrdili so skupno voljo, da se zagotovi italijanskim državljanom slovenskega jezika v deželi Furlaniji-Julijski krajini popolno izvajanje pravic, ki jih določata 3. in 6. člen ustave in čl. 3 posebnega deželnega statuta, in s tem v zvezi naj se izpelje globalna zaščita pravic slovenske narodnostne manjšine s primernimi zakoni in akti. Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina naj bi v zvezi s tem dobila od rimske vlade večja pooblastila.
IIMinlaM:
Kljub poletni vročini in počitniškemu vzdušju se za diplomatskimi kulisami še vedno vse giblje. Diplomacija ne pozna miru. Ko ne deluje bučno in živahno, se njene niti pletejo v nevidnem ozadju javnih razprav ali predstavniških zasedanj. S tem se tudi diplomatska dejavnost obrača spet bolj v preteklost, ko je delovala pravzaprav v tajnih razgovorih in bila odmaknjena od javnega in demokratičnega preverjanja in nadzorstva.
Seveda danes ne živimo več v dobi Met-ternicha ali francoskih državnikov-kardina-lov. Poleg tega tudi občila že v kali onemogočajo kakršnokoli »privacy« v razpletu mednarodne politike. Marsikdaj pa tudi televizijske kamere in mikrofoni ne morejo posneti in zabeležiti vseh potankosti in glavnih zaključkov meddržavnih srečanj in pogovorov. V tem stilu se zlasti odlikuje diplomatska dejavnost velesil, posebej ZDA, v zadnjih letih. Sedanji ameriški državni tajnik ni zaman zaslovel kot novi Metternich, saj je prav v svoji spretni diskretnosti razvozlal marsikak gordijski vozel zadnjih let, od sporazumov s Kitajsko do zaključkov vietnamske vojne in zadnjih rešitev na Bližnjem vzhodu.
Ni se še polegel odmev na zadnji Nixo-nov obisk v Sovjetski zvezi ter tolmačenje uradnih poročil obeh strani, ko se že nove vezi spletajo med vzhodnim in zahodnim blokom. Pred dnevi je bil na uradnem obisku v Moskvi francoski zunanji minister Sauvagnargues, ki se je srečal s svojim sovjetskim kolegom Gromikom. Raz-govarjal pa se je tudi s sovjetskim partijskim voditeljem Brežnjevom v njegovi letni rezidenci v Oreandi ob črnem morju. Na sporedu razgovorov je bilo gotovo več vprašanj, med katerimi skoraj največ problem evropske varnosti ter dvostranski odnosi med Parizom in Moskvo.
kdaj pravo sodelovanje
med VZHODOM IN ZAHODOM?
Ne bomo se tu posebej ustavljali ob problemu sodelovanja med Sovjetsko zve-zo in njenimi evropskimi partnerji. Znano je sicer da je imela Francija vedno v tem oziru nekak privilegij. Že De Gaulle je
V sredo 10. julija popoldne se je pričela v Trstu mednarodna konferenca o manjšinah. Predstavnike Baskov, Kataloncev, Okcitan-cev, Ladincev, Furlanov, Bretoncev, Alzačanov, Južnih Tirolcev, Galcev, Keltov in seveda Slovencev v Italiji in Avstriji je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora dr. Zanetti, za njim pa še tržaški župan inž. Spaccini in predsednik goriške province dr. Chientaroli ter deželni odbornik dr. Comelli. Vsi so poudarili pomen slovenske manjšine v deželi za pozitiven razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Načelnik jugoslovanske delegacije prof. Dimče Belovski je pozdravil mednarodno konferenco tudi kot predsednik seminarja OZN, ki je bil pred dnevi v Ohridu. Poudaril je, da manjšine niso zapreka za razvoj države, temveč pomenijo zanjo pravo bogastvo. Konferenca v Ohridu je pokazala, da je treba reševati manjšinska vprašanja tudi na mednarodni ravni. V imenu britanskega instituta za manjšinska vprašanja je spregovoril bivši minister britanske vlade Whitaker.
UVODNA POROČILA
Dr. Zanetti je poudaril, da je zelo pomembno, da je sedež konference v Trstu, saj so se tu v zgo-
aa mrlii lom ?
namreč postal benjamin Kremlja in to zaradi svojega protiameriškega in protiat-lantskega zadržanja. Zato je Moskva ved-(nadaljevanje na 2. strani)
VOJAŠKI UDAR NA CIPRU
2e tako zapleteni položaj na Bližnjem vzhodu se je v ponedeljek 15. julija še bolj zapletel zaradi vojaškega udara na Cipru. Grška nacionalna garda, ki bi morala braniti predsednika nadškofa Maka-riosa, se je uprla in nadškofa odstavila. Temu se je posrečilo zbežati in je sedaj \ Londonu. Uporni vojaki so oklicali novo vlado in njej na čelo postavili nekega Nikolasa Sampsona, ki je povsem neznana oseba.
Vojaški udar na Cipru je nevaren za mir v Sredozemlju, ker se utegne spremeniti v odkrit vojaški spopad med Turčijo in Grčijo, ki sta obe članici NATO in obe imata svoje prebivalstvo pa tudi druge interese na Cipru. Utegne se tudi zgoditi, da bo Turčijo podprla Rusija. Položaj je torej zapleten in zelo nevaren.
do vini stekale italijanska, nemška in slovenska kultura, tu živi veliko Slovencev, tu je veliko Slovencev in italijanskih Židov zgubilo življenje v nacističnem krematoriju, ki je bil edini v Italiji. Omenil je tudi boje nekaterih evropskih manjšin (na Irskem, v Franciji, v Španiji) za njih obstoj in sramotne atentate v tej zvezi, med temi atentat na slovenske šole in ustanove v Trstu in na Koroškem. Kritiziral je politiko narodne asimilacije in poudaril, da je človek del etnične skupine prav tako kot je del družine ali pripadnik določene veroizpovedi. Zato mora imeti etnična skupina vso oporo in svobodo, da se nemoteno razvija.
Prof. Francesco Capotorti, redni profesor za mednarodne organizacije na neapeljski univerzi in referent v podkomisiji OZN za manjšine, je v svojem poročilu o vprašanjih manjšin v mednarodnem pravu proučil načine zaščite manjšin in ugotovil, da obstajata v bistvu dve obliki zaščite: prva izhaja iz mednarodnih sporazumov, druga pa ima univerzalni značaj, to je, se vključuje v sistem človeških pravic na splošno. Govornik je analiziral tudi obveznosti, ki jih ima Italija na osnovi mednarodnih sporazumov do nemške manjšine v Gornjem Poadižju in do slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Omenil je tudi Londonski Memorandum, in takoj dodal, da ne velja za celotno slovensko skupnost v Italiji. Italije pa ne obvezuje samo mirovna pogodba iz leta 1947, ampak jo obvezujeta dvostranska sporazuma z Avstrijo in Jugoslavijo.
Koča Jončic, ki je imel uvodni referat na seminarju v Ohridu, je izhajal iz zgodovinskih dejstev in na podlagi teh utemeljeval nujnost in upravičenost priznanja in ščitenja manjšin. Seveda se je tudi Jončic zavzemal za zaščito manjšine kot skupnosti, saj je manjšina kot skupnost objekt, ki ga je treba zaščititi.
Sledila so še tri poročila kot uvod v delo treh komisij, ki so potem ločeno delovale v naslednjih dneh. V prvi komisiji, ki je obravnavala jezikovna in kulturna vprašanja, je govoril prof. Tul-lio de Mauro in naglasil predvsem važnost, ki jo ima šolstvo za ohranitev in razvoj manjšin.
Dr. Vladimir Klemenčič je podal poročilo v drugi komisiji, ki je obravnavala družbeno gospodarska vprašanja in podčrtal, kako se zaradi odprtosti meja spre-
minja sociološki in ekonomski sestav obmejnih področij in funkcija obmejnega prebivalstva.
V tretji komisiji, ki je obravnavala probleme ustavnopravnega značaja, pa je podal uvodno poročilo Ettore Passerin d'Entreves. Navedel je več primerov zgodovinskega nastajanja manjšin in prikazal nekaj sodobnih pogledov na njihovo zaščito.
RAZNI NASTOPI
V tem sestavu so komisije delovale v četrtek, petek in soboto. V treh dneh se je zvrstilo veliko govornikov, političnih in kulturnih predstavnikov raznih evropskih manjšin. Med njimi je bilo nekaj zelo uglednih: prof. Sagre-do kot predstavnik Baskov, msgr. Fietro Pavan, rektor lateranske univerze, prof. Hočevar z univerze \ Orleansu, prof. Zografski iz Makedonije, prof. Valussi z videmske univerze, dr. Svetozar Polič, prof. Breznik z beograjske univerze, prof. G. Perazič, prof. Bartole s tržaške univerze, dr. Janko Jeri z ljubljanske univerze in drugi.
Ker je bila konferenca na ozemlju, kjer živijo kot narodna manjšina Slovenci, je bilo seveda največ posegov predstavnikov naše narodne skupnosti in italijanskih lokalnih predstavnikov.
NASTOPI SLOVENSKIH PREDSTAVNIKOV
Od Slovencev v Italiji in Avstriji so podali svoja poročila: prof. Boris Iskra, časnikar Bogo Samsa, prof. Franc Škerlj, prof. Samo Pahor, prof. Aleš Lokar, prof. Turina in dr. Cupin, časnikar Gorazd Vesel, dr. Franc Mljač, Stojan Spetič, Stanislav Bole, dr. Drago Štoka, Lucijan Volk, inž. M. Kodrič, dr. V. Vremec, dr. Rafko Dolhar, dr. Franci Zwitter, inž. Stanislav Renko, dr. Kazimir Humar, dr. Avguštin Malle, dr. Lojze Berce, dr. Avgust Sfiligoj, Izidor Predan, dr. Filip Warasch, dr. Boris Race, prof. Maks Šah, dr. Drago Legiša, Dušan Lovriha, časnikar Mirko Kapelj, dr. Viljem Čer-no, dr. Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, poslanec Albin Škerk, dr. Zorko Harej, Dušan Jakomin, dr. Karel Šiskovič, dr. Danilo Sedmak, dr. Erik Prunč; kot predstavniki slovenskih mladinskih organizacij so nastopili Ivo Jevni-kar in dr. Edi Čermelj iz Trsta, dr. Marilka Koršič-čotar in Metka Klanjšček iz Gorice, Koroško pa so predstavili trije akademiki: Velik, Brumnik in Wieser.
Skupno je bilo na konferenci prisotnih 835 oseb od 967 prijavljenih, priloženih je bilo okoli 1200 poročil, v razpravo pa je poseglo okrog 300 predstavnikov. Med lokalnimi italijanskimi predstavniki bi morali omeniti več oseb: poslanec Lizzero, deželni odbornik Specogna, goriški občinski odbornik Moise, predstavnika Instituta za sociologijo v Gorici dr. Strassoldo in dr. Annamarie Boi-leau. Njihova izvajanja bi bilo vredno analizirati, saj so to vplivna imena, ki usmerjajo javno mnenje v naših krajih. Treba bi bilo razčleniti tudi pričevanja slovenskih predstavnikov, posebno nekaterih, ki so že med konferenco vzbudila zanimanje in posege, vendar smo se tu omejili le na splošna poročila.
K. in K.
Pogled po dvorani na konferenci za narodne manjšine
Verska problematika
slovenske manjšine v Italiji
V prejšnjih člankih smo v luči referen-dumovega izida proučili verski položaj v Italiji in ugotovili, kako hudo se je v deželi že razbohotila sekularizacija in kako sta se tudi znotraj italijanske Cerkve razvejala pojava »anagrafskih katoličanov« in »novega krščanstva«. Na osnovi teh spoznanj bomo zdaj razčlenili problematiko slovenske vernosti v Italiji, ki v glavnem sovpada z italijansko, a ima svoje posebne značilnosti ter svojo pomembnost.
Da pa ne bo nesporazumov in napačnega tolmačenja, takoj na začetku teh razmišljanj pribijamo, da bomo govorili edinole o cerkveni in verski problematiki slovenske manjšine v Italiji in da se nočemo kakorkoli vmešavati v zadeve političnega ali celo državnega značaja. V luči evangeljske resnice bomo sicer razsojali razna področja javnega življenja, iskreno bomo povedali resnico, ne bomo zatajevali ran, tako da bo lahko vsakdo vse to v svetišču svoje vesti mirno razmislil in s čutom osebne odgovornosti potegnil svoje zaključke.
IZREDNI POLOŽAJ SLOVENSKIH VERNIKOV
Predvsem ugotavljamo, da smo Slovenci, ki živimo v Italiji, polnopravni državljani italijanske republike. Pritičejo nam vse civilne in državljanske pravice ter dolžnosti v enaki meri kot ostalim državljanom italijanske narodnosti. Pripadamo italijanski Cerkvi in sicer škofijskim občestvom, ki živijo v obmejnih škofijah s sedeži v Trstu, Gorici in Vidmu. Podobno kot vsi ostali škofljani tudi mi spadamo pod vodstveno oblast svojih škofov, ki so člani italijanske škofovske konference in zatorej v najbolj tesni povezavi z rimskim papežem. Naše versko življenje se odvija znotraj naših krajevnih Cerkva, naših škofij, in usoda celotnega božjega ljudstva v Italiji je tudi naša usoda.
In vendarle smo Slovenci v Italiji nekaj docela posebnega, nekaj povsem svojskega na cerkvenem in verskem področju. Ta samonikla svojskost, ki nas razlikuje od ostalih sodeželanov, je v tem, da po izvoru, zgodovini, kulturi in verskem doživljanju pripadamo slovenskemu narodu. Četudi živimo znotraj italijanske Cerkve in svojih škofijskih skupnosti, doživljamo svojo vernost in svoje krščanstvo na nam poseben način, v zvestobi svojim domačim verskim izročilom in navadam, svojim duhovnim potrebam in svoji posebni duševnosti. Po svoji slovenski vernosti se tako razlikujemo, ne pa ločimo, od italijanskih vernikov.
Različnost v edinosti! To različnost je dejansko proglasil že papež Pij XII., ko je v božični poslanici leta 1954 izjavil, da imajo narodne manjšine vso pravico, da branijo »svoje najvišje vrednote, svojo vero in svojo krščansko kulturo«. Zadnji cerkveni zbor je pa kar uradno vnesel v cerkveni nauk načelo o zakonitosti verskih »različnosti«, zlasti v odloku o Katoliških vzhodnih Cerkvah: »Med temi Cerkvami obstaja čudovito občestvo, tako da različnost v Cerkvi ne le da ne škoduje njeni edinosti, ampak jo še bolj razodeva... Zato cerkveni zbor to cerkveno in duhovno dediščino ceni, hvali in gleda nanjo kot na dediščino vesoljne Kristusove Cerkve... Cerkve imajo vso pravico in dolžnost, da živijo po svojih lastnih uredbah, ki bolj ustrezajo značaju njihovih vernikov in ki so bolj primerne za blagor duš« (VC 2, 5).
POMEMBNOST SLOVENSKE DUHOVNE RAZLIČNOSTI
Papež Janez XXIII. je v okrožnici »Mir na zemlji« odkazal narodnim manjšinam vlogo biti »most med narodi in omikami«.
Most med narodi in omikami! Vsakovrstni so mostovi, ki jih gradi človeštvo preko obmejnih plotov in mejnih zidov, preko zgodovinskih prepadov in ideoloških razlik, preko nasprotij in ovir plemenske, narodne, verske, svetovnonazorske in politične narave. Zdi se, da bodo padli razni bloki in udruženja neuvrščenih, da bodo popustile skrajne ideologije in se omilila družbena trenja: razdalje se krajšajo in zemlja postaja vedno manjša, ljudje vse bolj živo čutijo enotnost človeške družine in potrebo po soglasju in medsebojni pomoči.
Pri utrjevanju medčloveških mostov za skupno blaginjo gre Cerkvi, čuvarlci verskih in nravnih vrednot ter glasnici vesoljnega bratstva in ljubezni, zelo važna vloga. Medtem ko ostali zidarji mednarodne vzajemnosti gradijo ogrodje gospodarske, politične, družbene, tehnične in kulturne narave, Cerkev vliva nastajajoči svetovni skupnosti duha notranje trdnosti, nravnega reda, duhovnosti, tako da bo nova človeška družba neomajna stala
na temelju resnice, pravice, ljubezni in prostosti.
S tem da slovenska manjšina z ene strani ostaja zvesta svoji duhovni dediščini in jo oplaja z novimi spoznanji in prijemi, z druge strani pa da se nenehno soočuje z verskimi vprašanji, ki dan za dnem zahtevajo novih odgovorov za nove zahteve, in si skrbno osvaja rešitve problemov in vrline italijanskih vernikov, že spenja most vzajemnosti in sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi verniki in učinkovito prispeva h »kroženju življenja v pestrosti razlik med različnimi narodi in omikami« (Mir na zemlji, 96).
Niso redke izjave odličnih osebnosti (na primer ministrski predsednik Colombo pri avdienci slovenskih predstavnikov v Rimu 2.12.1971), da so narodne manjšine »bogastvo« ter »vir za obogatitev kulturne dediščine« večinskega naroda. Manjšin zato ne kaže zatirati, pač pa pospeševati njihovo rast in razcvet. Manjšina je v resnici »bogastvo in vir bogatenja«, ako poseduje neki zaklad tvamih ali duhovnih dobrin, ki so njena izključna last. Ce bi te dobrine ne bile izključna last manjšine, temveč last tudi večine, bi se ta ne menila več za manjšino, ker bi ji ta ne mogla nuditi ničesar novega in izvirnega.
V čem pa je to »bogastvo« slovenske manjšine v Italiji? Morda v gospodarski moči njenih koncernov in trustov, podjetij in bank? Morda v politični teži zares slovenskih strank? Morda v sklenjenih organizacijah slovenskih sindikatov? Morda v veličini slovenskih znanstvenikov in iznajditeljev, pisateljev in pesnikov, slikarjev in glasbenikov svetovnega slovesa? Nikakor ne! Kje je torej resnična veličina, »bogastvo« slovenske manjšine v Italiji, zmožno vzbujati pri Italijanih pozornost in zanimanje. Slovensko »bogastvo« ni v zunanji moči, v kapitalu, v politični ali sindikalni ali tehnološki sili, temveč v duhovnih odlikah verske, nravne in kulturne vsebine, v kolikor so te odlike pristno slovenske in torej različne od italijanskih.
S tem da smo ugotovili, v čem je naše »bogastvo« in kakšna je vloga, usojena manjšinam, smo tudi že spoznali, kakšno je naše zgodovinsko poslanstvo. Svojo zgodovinsko dolžnost pa bomo vršili samo tako, da se zavestno in zavzeto vključimo v to poslanstvo, ne da bi kakorkoli popuščali pri ostalih prepotrebnih dejavnostih.
K VIROM SLOVENSKE DUHOVNOSTI
Velike socialne preobrazbe se večkrat izvajajo v imenu povratka k izvoru, k izvirni pristnosti. Papež Janez XXIII. in zadnji cerkveni zbor sta nakazala versko prenovo kot povratek k evangeljski pristnosti in k apostolski vnemi prvih krščanskih rodov. Vse prenovitvene težnje verskih redov sledijo pravilu, naj se v zvestobi duhovnosti posameznih ustanoviteljev redovnih družb uvajajo današnjim razmeram primerne preobrazbe in spremembe. Ali bi ne bilo potrebno, da bi tudi odgovorni voditelji slovenske manjšine v Italiji presodili, če bi ne kazalo notranje okrepiti našo manjšinsko skupnost z razsodnim povratkom k virom našega narodnega nastanka in k vrojenim značilnostim narodnega bitja? Vsaj v toliko, da bi teh svojih izvirnih značilnosti ne zabrisovali ali celo hote razkrajali?
Slovenska manjšina bo za italijansko večino zanimiva, ako bo zanjo predstavljala neko »bogastvo«: bogastvo po resnični in izraziti slovenski vernosti in kulturnosti in po moralni višini. Samo v tem primeru bo naša manjšina zares »most«, vezalni člen med italijanskim in slovenskim ali celo slovanskim svetom.
Nekaj pojasnil Sindikata slovenske šole
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo:
V vašem cenjenem listu z dne 4. julija 1974 štev. 27 smo brali na strani 2 članek z naslovom »Zakon za slovenske šole se že izvaja«. Na vprašanja in odgovore »pristojne osebe« želimo pripomniti sledeče:
1. Ko »pristojna oseba« pravi, da smo »pred časom brali v Primorskem dnevniku, Novem listu in tudi v Katoliškem glasu napade na novoustanovljeni Avtonomni sindikat slovenske šole v Trstu, priznava, da je vsa slovenska javnost pravilno razumela razlog nastanka in pomilovanja vredno vlogo novega sindikata, katerega je tudi odločno obsodila.
2. Ko »pristojna oseba« govori o »pluralistični družbi« in trdi, da je Sindikat slovenske šole hotel, da bi vsi volili le njegove kandidate, pozablja, verjetno hote, da so bili vsi kandidati Sindikata slovenske šole — svetovnonazorsko različno o-predeljeni — demokratično predlagani in izvoljeni, kljub temu, da so nekateri iz tako imenovane »avtonomne skupine« s podlim spletkarjenjem skušali preslepiti člane Sindikata slovenske šole. Izidi volitev so pa dovolj zgovorno pokazali, da je članstvo na Goriškem in na Tržaškem pravilno razumelo, kdo se v resnici bori za pravice slovenske šole in kdo jih bo v deželni komisiji pogumno in dosledno zagovarjal. Naj pripomnimo še, da je prav Sindikat slovenske šole predlagal vključitev v zakon Belci-Škerk določbe o izvolitvi predstavnikov šolskega osebja v komisijo za slovenske šole. Ne pozabimo tudi, da je že v rednih razmerah potrebna čim večja sindikalna enotnost; toliko po-trebnejša je pri manjšinskem šolstvu, kjer gre boj za socialno ureditev in hkrati boj proti narodnemu zatiranju. Govoriti o dveh sindikatih kot o edino pravilnem demokratičnem tekmovanju je, milo povedano, neodgovorno in dokazuje nerazumevanje osnovnih načel sindikalnega gibanja.
Marsikaj bi lahko še dodali, toda prepuščamo »pristojni osebi«, da se raje sama pozanima pri kakem kandidatu »avtonomne skupine«, zakaj je klavrno pogorel, ko so bile volitve vendar res demokratične.
Trst, 15. 7.1974
Sindikat slov. šole - Trst
OPOMBA: Polemika med Sindikatom slovenske šole in med Avtonomnim sindikatom se res vleče od nastanka tega slednjega sindikata. Vendar smo mnenja, da ta polemika zadobiva prepogosto ton osebnih obračunavanj in ne več idejnih soočenj. Mnenja smo tudi, da je za nastanek Avtonomnega sindikata sokriv Sindikat slovenske šole, ki je v nekem obdobju začel kazati vidne znake monopola in s tem izrabljanja s strani določenih izven-šolskih demagoških sil. Končno smo mnenja, da bo znova prišlo do skupnega sindikalnega nastopa, če bo Sindikat sloven-
ske šole, tako v Trstu kot v Gorici, ubiral samostojno, od političnih strank neodvisno pot za blagor slovenske šole. Ko si bo s takšnim samostojnim nastopanjem znova pridobil zaupanje vseh šolnikov, bodo ostale sindikalne sile same od sebe zamrle, brez žolčnih polemik. Kajti zagovarjamo mnenje, da strankarsko politika ne bi smela imeti vstopa na slovenske šole v Italiji. (Uredništvo)
izstopil, ker se ni strinjal z nekaterimi njenimi pogledi. Pozneje se je približal socialnim demokratom, a je ostal zvest svojemu verskemu prepričanju. Vladni predsednik Bruno Kreisky ga je imenoval za zunanjega ministra, sedaj pa je postal predsednik republike.
Na žalost pa moramo reči, da je dr. Kirschlager kot zunanji minister ostal gluh za vprašanja slovenske narodne manjšine na Koroškem. Bojimo se, da bo tudi kot predsednik prav tako gluh. Ce je res praktičen katoličan, bi moral vedeti, da se sprejete obveznosti morajo izpolniti. Avstrijska republika je prevzela točne obveznosti do svojih narodnih manjšin, a jih le v zelo majhni meri izpolnjuje.
Kardinal Konig je obiskal Jugoslavijo
Kot poroča »Glas koncila«, je ob koncu junija bil kot gost v Jugoslaviji dunajski kardinal Franz Konig. Jugoslavijo je obiskal kot predsednik Tajništva za neverne. Ustavil se je v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Srečal se je s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta dr. Antonom Vratušo, s podpredsednikom predsedstva SFRJ Petrom Stamboličen, Edvardom Kardeljem in Vladimirom Bakaričem. Obiskal je tudi ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, beograjskega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka in patriarha srbske pravoslavne Cerkve Germana. Ob postanku v Zagrebu je bil pri nadškofu dr. Franju Kuhariču, ki je tudi predsednik jugoslovanske škofovske konference. Tako je vse glavne voditelje seznanil s svojim delom in z razgovori, ki jih je imel s političnimi voditelji v Jugoslaviji.
V spremstvu kardinala Koniga je bil znani katoliški strokovnjak za marksizem dr. Gustav Wetter, Ta zagovarja tezo o možnosti mirnega sožitja med marksističnimi gibanji in vero. V svojih spisih opozarja, da je borbeno zadržanje nekaterih marksistov zoper vero nekaj nesodobnega in pravzaprav nemarksističnega, ker je jasno, da vera kot sestav človeške zavesti in kulture nikakor ne pomeni odtujenja človeka.
Dunajski kardinal se ni srečal z nuncijem dr. Cagno, ker je ta bil odsoten. O njegovem potovanju ni tisk ničesar poročal; tudi ob končanem obisku niso izdali nikakršnega poročila o vsebini in zaključkih razgovorov s političnimi in cerkvenimi predstavniki. Agencija Kathpress je javila, da je do obiska prišlo na izrecno željo dr. Vratuše.
Znova poročeni ločenci in zakramenti
Ali smejo in pod kakšnimi pogoji morejo znova poročeni ločenci k zakramentom, zlasti k sv. obhajilu, je problem, s katerim se mnogo bavi Cerkev v Evropi. Veliko je namreč civilnih zakonov, katere sklepajo ločenci iz prvega, cerkveno sklenjenega zakona. Iz teh zakonov se večkrat porajajo urejene družine, ki imajo več otrok. V mnogih takih civilnih zakonih je tudi versko življenje, zlasti vzgoja kar v redu. Toda taki zakonci niso pri-puščeni k zakramentom; niti na dan prvega obhajila njih otrok ne. Za mnoge je to zares težek problem. Pa tudi za duhovnika oz. Cerkev.
V Ziirichu so se zbrali cerkveni strokovnjaki iz Švice, Nemčije itd., da o tem razpravljajo. Gre namreč za rešitev vprašanja, kako bi bilo mogoče ločenim zakoncem dovoliti prejemanje zakramentov.
Izrabljanje vere v Indoneziji
Indonezijska vladna tiskovna agencija Antara je 17. aprila javila, da je 1.700 političnih pripornikov prejelo krst. Novica se zdi čudna za človeka, ki ne pozna sedanjih razmer v Indoneziji. Gre namreč za načrtno politiko sedanje vlade premiera Suharta. Ko je ta leta 1967 vrgel prejšnjega filokomunističnega voditelja Sukar-na, je vpeljal odločen protikomunistični režim. V svojem boju zoper komunizem zahteva, da morajo vsi Indonezijci biti verni. Zato se mora vsakdo priznavali enemu izmed štirih verstev, ki so priznana v Indoneziji: islam, protestantizem, katolicizem in budizem-hinduizem. Nihče se ne sme označevati za ateista. Zato številni, posebno politični preganjanci rajši izberejo krst kot islam ali budizem. Vendar ni s tem rečeno, da so vsa nova spreobrnjenja le stvar oportunizma.
Čudna so pota diktatur: ene zahtevajo, da so državljani vsi ateisti, druge, da so verni. Kristjan se mora zato boriti za svobodo proti sleherni diktaturi.
Novi avstrijski predsednik je praktičen katoličan
Novi avstrijski predsednik Rudolf Kirschlager, ki je bil izvoljen za predsednika kot kandidat socialistične stranke, je praktičen katoličan. Rojen je bil leta 1915 v Zgornji Avstriji. Že zgodaj je izgubil mater, zato je tem bolj vplival nanj oče, ki je bil v domači vasi cerkveni organist. V mlajših letih je bil Rudolf član avstrijske ljudske stranke Po vojni je iz nje
iiiiiiiiiiniiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiimi
Alojz Rebula	-
ščeni stolp, ker hoče živeli in pričati. Zalo je Rebula:
— llterat-antiliterat z velikim posluhom za vse, kar je človeškega. (»Moški, ki se ne zanima za politiko, ni pravi moški.«);
— mož globoke vere. (Ni ga sram priznati, da veliko moli.);
— vztrajni iskalec in poznavalec vsega novega. (Prav tako je radoveden za filozofijo Marcuseja kot za poezijo najmlajšega slovenskega pesnika.);
— spoštljiv do vsega, kar je bilo in kar še ostaja od tega, kar je bilo. (»Procesije? Jaz jih ne bom odpravljal.«);
— človek, ki črpa in zajema iz nepogrešljivih vrelcev, potem ko se je razgledal vsenaokoli (Maritain);
— in ljubitelj smeha. (»Slovenci se ne znamo smejati.«)
Vse to je Alojz Rebula in še kaj. Skratka človek, ki mu nobeno humanistično polje ni neznano, mislec in narodnjak, ki ne uživa priznanja od ustaljenega esta-bllshmenta, ker je, tako kot vsi veliki duhovi, antikonformist.
Toda Slovenci v zamejstvu smo nanj ponosni, ker med imeni sodobnikov, ki bodo šla v zgodovino, bo gotovo tudi njegovo.
Petdesetletnik — rodil se je v šempolaju na Krasu 21. julija 1924 — je Alojz Rebula danes na višku ustvarjalnih moči.
Ne iz egoizma, ampak Iz velike ljubezni do slovenstva in Slovencev v zamejstvu mu kličemo: dragi profesor, Bog vas živi še na mnoga leta med nami!
'V
Alojzu Rebuli, oblikovalcu besede, pričevalcu in ustvarjalcu današnjega časa in naših razmer na tem skrajno zapadnem koščku slovenske zemlje med Krasom in morjem, bi delali krivico, ko bi njegov svet skopo zoževali na to krpo zemlje ob morju. Predvsem pa bi mu delali krivico, ko bi ga cenili samo kot umetnika ustvarjalca in oblikovalca besede.
Rebula noče biti literat. Literatura — pravi — kaj vse se danes prodaja in razprodaja pod to besedo!
Človek - vzgojitelj - romar - to je enostavno prof. Rebula.
Ne zapira se v svoj pisateljski slonoko-
na mrtvi točki
(nadaljevanje s 1. strani)
no vzdrževala s Parizom posebne prijateljske odnose, ki so se nadaljevali tudi pod Pampidoujem. Novi predsednik Giscard d’Estaing je v bistvu potrdil nekdanjo politično linijo, le da se zaenkrat kaže še nekoliko bolj zadržan. Ne mudi se mu z novimi sestanki z Brežnjevom, čeprav bi le-ta zelo rad v kratkem obiskal Pariz. Znano je tudi, da se Giscardova politika vseeno kaže manj protiatlantska in manj hladna do evropskega združevanja. To pa pomeni, da ne kaže imeti prevelike naglice v navezavi bolj obvezujočih odnosov Z Moskvo, ki bi morda lahko le onemogočili nadaljnji proces večjega poenotenja zahodnoevropske politike in odnosov Z ZDA.
Prej smo omenili glavne obiske zahodnih državnikov v ZSSR, pa tudi probleme evropske varnosti, ki so s tem združeni-Znano je, da smo prav zdaj ob koncu zasedanja ženevske evropske konference o varnosti, ki že zaseda dalj časa. Ta konferenca je nadaljevanje lanske konference V Helsinkih, ko so se diplomati vrsto mesecev pogajali za pridobitev skupnega jezika vsaj v glavnih problemih, ki zanimajo evropske države in narode. Zunanji ministri vseh evropskih držav in ZDA so tedaj slovesno podpisali nekaj načelni!1 sporazumov. Med temi je tudi govor o svobodni izmenjavi ljudi ter informacij med Vzhodom in Zahodom. Na to je sicer s težavo — pristal tudi sovjetski blok. Sedaj pa dela Moskva spet velik« težave in noče priznati splošne pravic« do idejne ter druge svobodne izmenjav« med Vzhodom in Zahodom. V Ženevi zagovarja tezo, po kateri bi slednje pomenilo vmešavanje v notranje zadeve drugi!1 držav in njih sistemov. V resnici pa t° pomeni le, da Moskva noče dovoliti svojim podanikom najmanjše idejne ter politične svobode. Boji se namreč, da bi to pomenilo v zadnji fazi pravzaprav zrušenj« sedanjega političnega reda.
Iz vsega tega izhaja, da je sedanje sodelovanje med velesilami sicer ublažil« svetovno napetost v vojaško-političneJ« smislu, da pa še zdaleka ni omogočil« sprostitve idejne izmenjave in resničneg« svobodnega dialoga med ljudmi in narodi’ Kljub nasmeškom in prijateljskemu treF 1 jan ju ramen med Nixonom in Brežnj« vom še vedno ostajajo ljudje kot SoIŽ«' nicin, Saharov, Moroz, Grigorienko in b« tisoče in tisoče manj znanih, ki s svoji1« pogumom živo pričajo o pravem stanj« nesvobode in kršitve osnovnih človeški!1 pravic v Sovjetski zvezi. Ob vsem tem velja zamisliti. Ne smemo sicer izgubi*1 upanja, vendar moramo bolj realističn« ocenjevali prav diplomatske poteze n«j večjih velesil. Videz naj nas ne vara, vedno je treba delati za pravo svobod« in mir med narodi.
Nepozabni dnevi v objemu gora
Letošnje skupno tržaško-goriško romanje v Oropo v Piemontu ni obetalo nič posebnega. Prvič Oropa ni bila točka, ki bi vzbujala privlačnost, saj sta bili tja usmerjeni že dve romanji v preteklih letih; tudi propaganda je bila letos za čuda skromna, tako da je bil odziv manjši kot druga leta. Prijavilo se je 187 oseb, od tega z Goriškega komaj 22. Štirje avtobusi so zadostovali, da prijavljence prepeljčjo v Oropo.
Sedaj, ko smo se z romanja srečno vrnili, pa lahko rečemo, da tako posrečenega potovanja že dolgo ni bilo. Vse se je izteklo na splošno zadovoljstvo in vsakdo je prišel na svoj račun.
Že to, da smo tri dni preživeli v gorskem svetu, ob sinjem nebu, v prijetnem hladu, je bilo nekaj čudovitega. Potem izlet v Dolino Aosta in vzpon 3500 m visoko v bližino Matterhorna (Monte Cer-vino, 4378 m) ob jasnem vremenu; nato vesela družabnost ob mizi v gostiščih, ki so bila nadvse posrečeno izbrana; in končno vsakodnevno občestveno srečanje pri oltarju, ki nas je še posebej tesno povezalo; vse to in še marsikaj drugega je iz romanja in potovanja naredilo nepozabno doživetje. Vsem tistim, ki so nameravali iti na pot, pa so se potem premislili, rečemo le eno: oropali so se nečesa velikega, kar se ne da več nadoknaditi.
Prvi dan smo se ustavili v rojstnem kraju papeža Janeza XXIII. v Sotto il Monte. Tam so naši duhovniki (bilo jih je pet) opravili občestveno daritev. Namen dneva je bil: prositi za duhovne poklice v naši sredi. Priložnostne besede je spregovoril g. Dušan Jakomin.
Pod noč smo prispeli v Oropo. Pri razdeljevanju sob se je nekaj zataknilo, da so se nekateri skoro izgubili po dolgih in prostranih hodnikih. Pa je bila ta nevšečnost kmalu pozabljena.
Torek 9. julija je bil glavni romarski dan. Posvetili smo ga našim župnijskim občestvom. Slavnostni govor o Mariji in njenem pomenu za naše posvečenje je imel g. Albert Miklavec.
Oropa ni samo kraj molitve, duhovne zbranosti in tihote, temveč tudi izhodišče v kraljestvo gora, ki jo obkrožajo. Žičnica pripelje do jezera Mucrone, 1868 m visoko, od tam pa je še vzpenjača na vrh gore Canino (2389). S tega vrha je ob lepem vremenu čudovit pogled na gorsko verigo, ki se razprostira od Matterhorna Ra zahodu do Monte Rosa (4635) proti vzhodu. Seveda ni bilo skoro nikogar, ki bi se bil odrekel temu vzponu, saj je res
doživetje »videti švajca visoke gore« kot je zapisal Prešeren v svoji žalostinki prijatelju Smoletu.
Naslednji dan, v sredo 10. julija, smo se tem goram še bolj približali. Še prej pa smo opravili občestveno daritev, ki jo je to pot vodil g. Stanko Zorko. Dan naj bi bil namenjen našim družinam, zato so bile misli njegovega govora njim posvečene.
Po sv. maši smo se spustih z Orope v nižino, se vključili v avtocesto, ki vodi v Dolino Aosta in nato pri kraju Chatillon zavili na desno v osrčje Matterhorna, te tipične gore s prišiljenim vrhom.
Znano je, da ima Dolina Aosta zaradi prebivalstva, ki. govori francosko narečje, svoj poseben statut. Vsa imena krajev, koder smo se vozili, imajo res francoski prizvok. Nečemu pa smo se čudili. Vsi javni napisi po trgovinah, gostilnah in uradih so zgolj v italijanščini. Dobili smo vtis, da prebivalcem Aoste ni dosti do svojega jezika. Uporabljajo ga zase, v javnosti pa se gredo raje Italijane. Sicer pa, je mar v naši deželi kaj dosti drugače, ko gre za slovenske napise?
Vzpenjali smo se vedno više in se končno ustavili v kraju Breuil, ki mu je fašizem po gori Cervino (Matterhom) spremenil leta 1933 ime v Cervinia. Sedaj je na zemljepisnih kartah zaslediti ime Breuil-Cervinia.
Kraj leži 2008 m visoko in je izhodišče za gorski turizem. Ta je pozimi zaradi idealnih smučišč še posebej razvit. Tedaj delujejo vsi hoteli, poleti pa ostanejo pre-nekateri zaprti, kajti letovanje v gorskem svetu je za mnoge zaradi hitrih vremenskih sprememb problematično.
Vendar pa je turizem tudi poleti živahen, kajti sistem žičnic omogoča smučanje celo leto, pa čeprav 3500 m visoko, drugim pa omogoča vzpon v srce gorskega sveta in nudi edinstvene razglede.
Tako smo se tudi mi povzpeli na Plateau Rosa. Komaj smo izstopili, smo bili že v Švici, kajti prav za poslopjem teče meja. Na švicarski strani je polno vlečnic za smučarje in poseben stroj je pravkar teptal sneg in utrjeval smučišča. Razgled je bil vreden denarja, ki smo ga žrtvovali za vzpon: vsepovsod s snegom pokriti vršaci, skoro vsi nad 4000 m, v daljavi Mont Blanc na francosko-švicarski meji, malo bolj proti jugu Gran Paradiso, pred nami mogočni Matterhorn in tam dalje znotraj Švice skrivnostna Jungfrau.
Polni globokih doživetij smo se vrnili v Oropo. Zavedali smo se, da smo odkrili
Boga v vsem njegovem veličastvu. Zato smo naslednje jutro ob slovesu prav iz srca zapeli hvalo večnemu Bogu za vse prejete dobrote in milosti.
G. Jože Jurak je v govoru podal neke vrste duhovni povzetek vsega romanja. Opozoril je na vse, kar nam je bilo dano v dneh skupnega bivanja in obenem vse navzoče povabil, naj se vrnejo domov ne samo polni čustev, besed, pripovedovanja in hvale za lepe stvari, ki smo jih videli, ampak tudi z razpoloženjem čutiti na pravi način s Cerkvijo, čutiti s slovensko skupnostjo in njenimi potrebami ter čutiti s tistimi, ki so osamljeni, bolni ali v stiski. Dobra dela naj bi bila izraz tega čutenja.
Le neradi smo se poslovili od kraja miru in gorske tihote. Toda čas je terjal svoje. Kaj hitro smo bili spet v Bielli, ki je izhodišče za Oropo; ob gričih smo brzeli proti Lago Maggiore in se za hip ustavili v Aroni ob jezerskih vodah; kosilo smo imeli kot prvi dan v prijaznem gostišču ACLI v Bergamu.
še enkrat smo se popoldne zazrli v jezersko gladino. V kraju Sinmione smo za uro postanka doživeli bližino Gardskega jezera. Večerja, res polna družinskega vzdušja in obenem zelo dobra, je bila pred Vicenzo v motelu Agip.
Nato se je začel povratek z neizogibnim poslavljanjem, pozdravljanjem in stiskanjem rok. Vsi udeleženci pa smo bili soglasni, da je letos romarsko vodstvo vsestransko uspelo: v izbiri krajev, ki smo jih obiskali, v dobri izvedbi vsega potovalnega načrta in v povezavi vseh, ki so se romanja udeležili. Naj mu bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala in dano toplo priznanje, drugo leto ob tem času pa na svidenje, verjetno v Lurdu!
-jk
Vesti iz Ricmanj
O naši vasi se veliko govori tam o sv. Jožefu, ko se ljudje pripravljajo na praznovanje farnega zavetnika, ki privablja še vedno množice romarjev in izletnikov tudi od drugod. Vendar se tudi izven tega časa v našem kraju marsikaj zanimivega zgodi in je vredno omembe.
Zlasti važen je bil za nas pretekli mesec junij. Kar dve nedelji sta se vrstili slovesnosti prvega sv. obhajila. Prišli so namreč na vrsto slovenski otroci in otroci iz italijanske šole pri Domju. Tako je kar 34 malčkov prvič pristopilo k božjemu oltarju.
Kmalu zatem so nam šolski otroci naše osnovne šole Ricmanje-Domjo priredili ljubko in vsebinsko bogato prireditev ob koncu šolskega leta. In to kar na odprtem, pred šolskim poslopjem v Ricmanj ih. Skoraj istočasno je bila v telovadnici v Domju šolska razstava, ki je pokazala številnim obiskovalcem, kaj vse je mogla ta nova poskusna šola pripraviti.
Pa tudi naša mladinska glasbena šola je ob koncu letošnjega pouka polagala svoje račune. Potem ko so učenci z uspehom opravili svoje izpite, nekateri celo na državni glasbeni šoli v Sežani, so tudi svojim staršem in prijateljem priredili zelo posrečen glasbeni večer, pri katerem so vsi pokazali, kaj so se v tem letu naučili. Slišali smo novi harmonikarski ansambel, ki je zaigral venček narodnih. Pa tudi posamezni gojenci so se dobro izkazali ter zaslužili upravičen aplavz. Nastopil je tudi naš mladinski zbor, ki je prav tako zaključil svoje redne sobotne vaje pod vod-
  m m       ......
NOVICE IZ SLOVENIJE
Avgust Ipavec - akademski glasbenik-komponist
Na vsem severnem Primorskem in tudi v Gorici je znan Avgust Ipavec, bivši kaplan v Cerknem in Kobaridu, sedaj pa v Idriji, doma iz Ročinja. Primorska ga pozna zaradi njegovega razgibanega pevskega delovanja. Saj je že kot bogoslovec vodil razne zbore. Še bolj se je posvetil glasbi kot kaplan. V Kobaridu je pripravil s tamkajšnjim zborom Gregorčičevo proslavo in je z njo nastopil tudi v Katoliškem domu v Gorici in v Kulturnem domu v Trstu. Povsod je požel največje priznanje. Istočasno je zbiral pevce iz Kanalske doline in ustvaril zbor »Višarski zvon«, ki si je takoj osvojil občinstvo. Potem so ga predstojniki prestavili v Idrijo. Toda njegovo delo na glasbenem polju ni prenehalo. O tem pričajo proslave v Tolminu, posebno letošnja, ko je z združenimi zbori pripravil proslavo kmečkih puntov, ki so jo imeli v tolminski cerkvi in še drugje. Tudi v idrijski dekaniji vodi združene zbore in je z njimi imel nekaj nastopov.
Ob vsem tem pevovodskem delu in ka-planovanju je našel čas, da je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Dne 26. junija je tam diplomiral. Kot diplomsko delo je predstavil kompozicijo »Zlatorog«, balet v enem dejanju in petih slikah. Tako je sedaj ta naš primorski motiv, ki ga poznamo iz ljudskih pripovedk in tudi iz literarnih stvaritev, dobil še glasbeno obdelavo.
Svet se veselo oborožuje
Povsod se danes veliko govori o miru, medtem se pa svet veselo oborožuje. O tem pričajo številke o prodanem orožju iz nekaterih industrializiranih držav. Lansko leto so ZDA izvozile raznega orožja za 8,5 milijarde dolarjev, ali v italijanskih lirah 6.000 milijard. Sovjetska Rusija je prodala orožja za dve milijardi dolarjev, države vzhodne Evrope za 500 milijonov dolarjev, države zapadne Evrope pa za nad dve milijardi dolarjev. Skupno so evropske države in ZDA prodale lani za nad 13 milijonov dolarjev orožja.
Obsojeni rušitelji stare hiše na Colu
Tržaški sodnik je obsodil na denarne in tudi na zaporne kazni štiri osebe, ki so brez dovoljenja porušile staro »Deškovo hišo« na Colu (občina Repentabor). Hiša je bila stara nad 300 let in je predstavljala edinstven primer stare kraške hiše. Kot taka je bila zaščitena. Gospodar hiše De Paoli in njegova žena Marcela Guštin sta pa sklenila, da hišo podereta. Pri tem jima je pomagal arhitekt Romano Boico in neki podjetnik. Tako se jim je mudilo, da so v nekaj urah podrli hišo in odpeljali material. Zastopniki zadruge »Naš Kras« so nepostavno ravnanje prijavili sodišču, ki je sedaj krivce kaznovalo. Vendar stare hiše ni več.
stvom Marte Komar. Višek glasbenega večera je bil koncert pianista Jožeta Laha iz Ljubljane, ki je v zadnjem času poučeval tudi naše otroke. Tudi nj ;mu so se hvaležni poslušalci oddolžili z aplavzom in z željo, da bi mogla domača glasbena šola še naprej nadaljevati svoje vzgojno poslanstvo med našo mladino.
Nekaj iz Zgonika
13. junija se je med ubranim pritrkavanjem, petjem in po okrašenih ulicah razvila procesija sv. Rešnjega Telesa s tremi duhovniki in štirimi »poklicnimi« oltarji. Zvečer je dramska skupina PD Štandrež doživeto uprizorila Molierovo komedijo »Zdravnik po sili«.
16. junija je petdeset romarjev opravilo svetoletno romanje na Sv. goro, ker smo bili prej zadržani s sveto birmo (23.5.).
6. in 7. julija ob domačem prazniku sv. Urha v Samatorci smo imeli v soboto zvečer na prostem za cerkvijo mašo, obljube volčičev, tek za nagrade in... dež. Prof. Theuerschuhu se iskreno zahvaljujemo za udeležbo in za tople besede ob sprejemu volčičev. V nedeljo je g. Dobršek med slovesno mašo blagoslovil nov železen križ, katerega smo nato vzidali v obnovljeno kapelico.
26., 27. in 28. julija prireja domači Mladinski krožek s pomočjo gg. Zdešarja in Sodja izlet v Miinchen, Dachau, Salzburg in na Grossglockner.
»Za sveti Aleš - pridi v Salež!« V soboto 20. julija ob 21. uri bo na dvorišču pri Vončinovih maša in govor novomašni-ka Ivota Furlana iz Vipavske; nato blagoslov nove Marijine podobe za kapelico v Saležu. Sledilo bo nagrajevanje za najlepše rože pred domačo hišo in končno bo ansambel »Kondor« in mladina iz Bazovice pela, rajala in stresala vice. Posebnost bo njihovo izvajanje »Luči in zvokov«. Nabirali se bodo prostovoljni prispevki za stroške. Na svidenje!
Bane
Pred kratkim smo položili k večnemu počitku Ivana Husu. Dolgo je bolehal. Hudo je tudi trpel in hudo je tudi nam še zato, ker je bil dober mož, zgled tudi za druge. Zapušča ženo Rožo. Skupaj sta dala življenje dobrim otrokom. Skupno sta tudi trdo delala, toda vse sta znala tudi skupno prenašati. Tako moč daje le Bog. Saj sta jo črpala v zvestobi do nebeškega Očeta, ki nam je pripravil boljše življenje. Pri tem ne smemo pozabiti pokojnikove res sinovske vdanosti domači cerkvici, ki jo je vedno velikodušno podpiral in branil ter se vedno, dokler je le mogel, udeleževal bogoslužja.
Naj mu bo Bog bogat plačnik. Svojcem ki jih zapušča, posebno še ge. Roži, še enkrat naše najgloblje sožalje.
Ljudje
Aljoša Žerjal, znani filmski amater, je dosegel nov uspeh: za film o Rižami je prejel zlato kolajno na 6. mednarodnem filmskem natečaju, ki ga je organiziral Tržaški kinematografski klub; natečaja so se udeležili tudi avstrijski in jugoslovanski amaterji.
Mojca šiškovič por. Panizon je pred kratkim diplomirala iz klavirja.
Majda Guštin por. Colja je promovirala v psihologiji na literarni fakulteti tržaške univerze.
Letoviško naselje »Zlatni pjasci» pri Vami
  milili       umi ................................................................
JOžE JURAK
EKUMENSKO POTOVANJE II BOLGARIJO
(20)
Naj omenimo da v naselju ni prostora Za domačina. »Ztatni pjasci« so namenje-11' tujcem z močno valuto. Spet nekaj, kai J’e značilno za dežele s socialističnimi re-žin». a malo v skladu s socialističnim naukom, po katerem bi morali biti vsi
enuki.
Blizu »Zlatnih pjascev«, komaj tri kilo-metre od obale leži v skalnatem pobočju °Puščcni samostan Aladža, ki smo ga tu-^ mi obiskali. Pravzaprav ne gre za sa-m°stan v našem smislu, temveč za v ap-^enčasto steno strmega hriba izsekane ce-"Ce> ki sc dvigajo v treh nadstropjih dru-nad drugo. y teh celicah so živeli menihi samotarji, ’ s° se tu naselili že v 9. stoletju kmalu 110 Pokristjanjenju Bolgarov. Freske, sicer ^C,° Poškodovane, ki jih je videti v neka-
terih celicah v tretjem nadstropju, so iz
13.	in 14. stoletja in veljajo za najlepše iz srednjega veka.
Iz višin samostana je prelep razgled na zaliv, ki sega od Varne do rta Kaliakra. Ta rt, na katerem stoji morski svetilnik, ima svojo legendo: »Kali« pomeni v tur-ščini »lepa« in Akra je bilo ime dekleta, ki je raje skočilo s 39 tovarišicami raz strmo pečino v peneče globine črnega morja kot da bi sc dale oskruniti Turkom.
Kmalu za »Zlatnimi pjasci« je bila od leta 1913 do 1940 bolgarsko-romunska meja, ki so jo Bolgari ves čas smatrali za krivično, saj je tam živelo bolgarsko ljudstvo. Poleg tega je bila izguba te pokrajine ki se imenuje Dobrudža, hud gospodarski udarec za državo, saj je Dobrudža ena
sama žitnica.
K.ot rečeno je Dobrudža sedaj že 34 let spet bolgarska, na bivšo romunsko prisotnost pa spominja grad, ki ga je dala zgraditi v kraju Balčik 47 km severno od Varne v letih 1931-1938 romunska kraljica
Marija.	.
Mesto Balčik (ime je turškega izvora)
se ponaša z zelo staro preteklostjo. Usta-
novili so ga grški trgovci iz Mileta že pred prihodom Rimljanov. Bilo je tipično ribiško naselje, ki si je kovalo v 13. in
14.	stoletju celo svoj denar. Danes je središče predelovalne žitne industrije, polno žitnih mlinov, obenem pa je še vedno ribiško mesto.
Po ogledu samostana Aladže smo se vkrcali v naše avtobuse. Naše bivanje v »Zlatnih pjascih« je bilo s tem, da smo prenočili, pri kraju.
Bila je nedelja, Gospodov dan, 16. septembra 1973. V programu smo imeli službo božjo popoldne v drugem največjem obmorskem mestu Burgasu, ki leži 126 km južno od Vame. Zato smo se morali kar podvizati, da še pravočasno pridemo v Burgas na kosilo.
OD VARNE DO BURGASA
Cesta iz Varne proti Burgasu se že ob pričetku odmakne od morske obale in zavije bolj v notranjost dežele. Prek zadnjih obronkov Balkanskega pogorja doseže morsko obrežje šele 90 km od Varne v letoviškem naselju Slnčev brjag (Sončni breg).
Imena krajev, skozi katera teče cesta, so tipična naša: Priselci, Staro Orjahovo (Orehovo), Rudnik, Gorica. Prav v zadnjem naselju, v Gorici, smo se za nekaj časa ustavili in odpočili.
Letoviško naselje Slnčev brjag je podobno Zlatnim pjascom pri Vami, kjer smo prenočili. Začeli so ga graditi v letu 1958 in ima nad 70 hotelov s 15.000 posteljami. Obrežje iz finega peska je dolgo 6 km.
Nas ta letoviški kraj ni zanimal, saj je podoben tolikim drugim po svetu. Zato pa nas je mikalo, da bi obiskali slikovito ležeče mesto Neseber (zadnji e je polglasen), ki leži na 850 m dolgem in 300 m širokem skalnatem polotoku, ki ga le 10 metrov širok zemeljski jezik povezuje s celino.
Neseber je bil že pred prihodom Rimljanov cvetoča grška trgovska kolonija ter se je imenoval Messemvria. Pod Rimljani se je važnost mesta zmanjšala, zrasla pa je spet pod Bizantinci in v času bolgarskega kraljestva. Dokončno je Neseber izgubil na pomenu v 19. stoletju, ko je njegovo vlogo prevzel Burgas s svojim novim
pristaniščem.
Mesto je zgodovinsko zaščiteno in to upravičeno, saj je v starem delu bolj ali manj ohranjenih od nekdanjih 40 deset cerkva; najstarejša Stara Mitropolia je iz 5. stoletja, najmlajša, Svetega Spasa (Odrešenika) pa iz 17. stoletja. Cerkev sv. Ivana Krstitela iz 10. stoletja je spremenjena v muzej.
Pet kilometrov od Nesebra proti jugu leži kraj Aheloj. Nedaleč od kraja ob rečici Aheloe je bolgarski car Simeon Veliki leta 917 temeljito porazil grškega cesarja Konstantina VII., čeprav so bile grške čete v veliki premoči. Tedaj so Bolgari prodrli do Bospora in dosegli celo ožino pri Korintu.
Pri kraju Aheloju se začno ogromni vinogradi, ki se potem razprostirajo od Bur-gasa po trakijski ravnini vse do Slivna. Njihova razsežnost je res nekaj svojskega. Kamor zre oko, trta pri trti. Takega prizora ne nudijo niti vinogradniške dežele kot so Italija, Španija ali Francija. Vino, ki ga pridelujejo, je svetlordeče in bele barve.
(Drugič naprej)
Lurd - pričevanje žive vere
RADIO
TRST A
Nov doktor medicine
Na tržaški univerzi je v petek 12. julija promoviral za doktorja medicine Bernard Špacapan iz Gorice. Pri prof. Cam-pailli je branil tezo Socialno-kultumi dejavniki v psihozah alkoholizma. Doktorat je izdelal z odliko.
Novi goriški doktor je iz znane družine Špacapanovih, ki stanujejo v Katoliškem domu. Rodil se je v Buenos Airesu, kamor so se bili starši preselili po drugi svetovni vojni. V Argentini je tudi obiskoval osnovne in nižje srednje šole. Te slednje je opravil v Baragovem misijonišču. Čeprav daleč od slovenske zemlje v šolah, kjer je bil učni jezik španščina, se je kljub vsemu v slovenskih tečajih in v Baragovem misijonišču naučil tako dobro slovenščine, da mu ta ni delala nobenih težav, ko se je njegova družina leta 1963 vrnila v Gorico in se je on vpisal v 4. razred gimnazije. Po maturi na slovenskem liceju v Gorici je obiskoval medicinsko fakulteto v Trstu in jo v šestih letih uspešno dokončal.
Vendar se Bernard Špacapan ni posvečal samo učenju, temveč ga najdemo že od vsega začetka v vrstah najbolj delavne slovenske mladine v Gorici. Pred desetimi leti je bil med prvimi slovenskimi goriškimi skavti in je ostal zvest skavtski družini do danes. Slovenski goriški skavti imajo v njem svojega starešino, ki prav skrbno zanje dela in se z njimi trudi. Prav sedaj se pripravljajo na poletno taborjenje v dolino Trente.
Dr. Bernardu iskreno čestitajo njegovi prijatelji iz SKAD-a in posebej še cela naša slovenska skavtska organizacija z željo, da bi ji še nadalje ostal zvest vodnik.
Skupnost brez duhovnika
V Zvezni republiki Nemčiji so že začeli misliti na čase, ko verske skupnosti ali župnije ne bodo imele duhovnikov. V aug-sburški Škofiji, kjer bo že leta 1976 v okoli tisoč župnijah komaj 600 duhovnikov, so ustanovili posebno ekipo štirih duhovnikov, ki bodo začeli pripravljati župnij sika občestva na čase, ko bo nastopilo še večje pomanjkanje duhovnikov.
V bistvu gre za napor, da bi versike skupnosti zaživele samostojno življenje, da bi se izkopale iz dolgoletne brezbrižnosti in prevzele vse tiste cerkvene službe, za katere imajo po krstu in birmi (morda pa tudi po drugih posvečenjih) ne le pravico, temveč tudi dolžnost poskrbeti.
Števerjan
V naši župniji obhajamo slovesni praznik sv. Mohorja in.Fortunata z mašo in procesijo z Najsvetejšim. Letos smo za to priložnost povabili misijonarja g. Ivana Štanto, ki je imel glavno mašo dopoldne in je vodil procesijo. Pod večer je bil slovesen blagoslov. Po blagoslovu je g. misijonar predvajal v župnijskem domu skioptične slike in nam ob njih razlagal misijonsko delo na Madagaskarju.
Števerjanci so se tudi ob tej priložnosti izkazali velikodušne do misijonov na Madagaskarju. G. misijonar se vsem najlepše zahvaljuje.
Štmaver - Zlata poroka
V nedeljo 7. julija sta obhajala na Sv. gori zlato poroko Jožef Pintar in Valentina Peršolja iz štmavra (Gropajšče) s sveto mašo ob 10. uri ob navzočnosti družine in sorodnikov, ki so se potem zbrali ob slavljencih v Plaveh. Zlatoporočencema voščimo še obilo zdravih let, da bi ob svojih otrocih in vnukih doživljala še mnogo veselja.
Izidi matur
Izidi matur na klasičnem liceju »Primož Trubar« - Gorica in »France Prešeren -Trst so sledeči: Sirk Ileana 60, točk, Cijan Marjan 58, Terčon Majda 56, Marega Diego 52, Gregori Luisa 50, Čevdek Fabij 50, Cotič Savina 50, Repinc Herena 50, Pertot Suzana 48, Legiša Alenka 48, Bevilacqua Gabrijela 46, Baldassi Tamara 45, žužek Patricija 42, Desco Borut 42, Abrami Vilma 36. Vsem iskreno čestitamo.
Dve važni razpravi v pokrajinskem svetu
Na petkovi seji pokrajinskega sveta so razpravljali o zakonu 865 in razlaščanju. Na naslednji seji 15. julija pa so razpravljali o toponomastiki v goriškem mestu. Daljše poročilo bo prihodnjič.
Češkoslovaško kolo na goriškem gradu
Velik uspeh je doživelo v nedeljo zvečer na goriškem gradu češkoslovaško kolo »Danaj« iz Stražnic na Moravskem. Lepemu izvajanju je pozorno in navdušeno sledilo številno občinstvo. Prireditev je organizirala goriška občina v sodelovanju z Zavodom za mednarodna srečanja Mittel-europa. V dvorani deželnih stanov je češkoslovaška folklorna skupina izvajala vrsto narodnih plesov in pesmi iz južne Moravske. Navzoč je bil tudi goriški župan in druge osebnosti.
Iz Beneške Slovenije
Trinkova proslava v Trčmunu in Špetru
V Benečiji je bila 26. junija pomembna proslava ob 20-letnici Trinkove smrti. Svečanost je organizirala Skupnost beneških dolin ob sodelovanju z domačimi društvi (Dom, Ivan Trinko, Nediža itd.). Najbolj prisrčen je bil tisti del proslave, ki se je odvijal na pokopališču v Trčmunu.
O življenju in delu Ivana Trinka je spregovoril krajevni župnik Zuanella, domači otroci so recitirali slovenske pesmi, Viljem Čemo je prebral pomembno Trinko-vo pesnitev »Slovencem«, pevski zbor »Rečan« pa je ubrano zapel več pesmi. Proslava je bila lepa, ganljiva in na njej je bilo prisotnih mnogo domačinov, med njimi tudi sorodniki pokojnega msgr. Ivana Trinka. Prisotni pa so bili tudi nadškof in pomožni škof videmske škofije, deželni odbornik Mizzau ter deželna svetovalca dr. Štoka in Specogna.
V špetru je bila nato maša za pokojnim Ivanom Trinkom, katero je daroval sam nadškof ob somaševanju okrog trideset, v glavnem slovenskih duhovnikov iz Benečije in videmske škofije. Ob nadškofu sta bila glavna somaševalca župnika Lavrenčič iz Štoblanka in Čemet iz žabnic.
Gosipod dr. Hvalioa je imel pomemben govor o življenju in delu Ivana Trinka in ga prikazal kot zavednega Slovenca, globokega kristjana in ljubitelja vseh narodov. Pri maši so ubrano peli mešani zbor iz št. Lenarta, moški zbor iz Podbenesca ter mešani zbor »Rečan« iz Hlodiča. Zbor iz št. Lenarta je versko manifestacijo zaključil z lepo in mogočno pesmijo »Marija skoz življenje«.
Po maši je bila uradna proslava v do-
mači šolski telovadnici. Na proslavi je naprej spregovoril deželni svetovalec Specogna, ki je za proslavo dal pobudo in jo organiziral. Za njim je spregovoril deželni odbornik Mizzau, nato pa je objektivno prikazal delo Ivana Trinka in njegov pomen za slovenski kakor tudi za italijanski narod prof. Di Rito.
Ustanovljeno društvo »Kulturni dom« v Celovcu
V petek 27. junija so se zbrali zastopniki osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem in ustanovili društvo »Kulturni dom«. Namen novega društva je zgraditi in upravljati novi dom kulture, ki ga nameravajo z združenimi močmi zgraditi v Celovcu. Na občnem zboru so bili zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze, Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze. Potrdili so pravila, ki jih je sestavil poseben pripravljalni odbor, ki ima osem članov, od vsake skupine po štiri. Izvoljeni so bili :predsednik dr. Janko Zerzer (KKZ), podpredsedniki Karel Smol-le (NSKS), Herman Velik (SPZ), Hanzi Ogris (ZSO), tajnik Rado Janežič (ZSO), namestnik dr. Erik Prunč (KKZ), blagajnik Herbert Seher (NSKS), namestnik Hanzi Weiss (SPZ). V nadzorstvu so: Lovro Kašelj (KKZ), dr. Joško Tischler (NSKS), Andrej Kokot (SPZ) in dr. Franci Zwitter (ZSO). Mesto predsednika v obeh odborih prehaja vsako leto na drugo organizacijo po rotacijskem sistemu.
Vse osebe so bile soglasno izvoljene.
Kulturni dom, ki ga nameravajo zgraditi v Celovcu, bi moral biti kulturno središče vseh koroških Slovencev. V njem bi morali biti prostori za centralno knjižnico, za gledališko in koncertno dvorano in še za marsikaj drugega.
UNITALSI je za goriško in tržaško škofijo organizirala romanje bolnikov v Lurd. Priglasilo se je nad 650 romarjev, med njimi približno 225 bolnikov, 50 moških in 175 žensk. Romanje je vodil goriški nadškof msgr. Cocolin, ker tržaški nadškof msgr. Santin ni mogel na pot zaradi previsoke starosti. V vodstvu romanja je bilo šest zdravnikov in 22 duhovnikov poleg večjega števila bolniških strežnikov in bolniških sester. Odšli so iz Trsta v petek 5. julija popoldne in se vrnili v četrtek 11. julija proti večeru.
Med romarji-bolniki sta bila tudi g. Artur Zalatel, stolni vikar v Gorici, in ga. Irma Cecot por. Di Rosa iz stolne župnije v Gorici. Iz razgovora z njima smo sestavili tole poročilo.
KAJ VODI BOLNIKE V LURD
Predvsem zaupanje. Ne toliko upanje na ozdravljenje, saj vsi vedo, da so silno redki tisti, ki v Lurdu zadobijo telesno zdravje, temveč upanje na Marijino pomoč, ki se bo pokazala v tej ali oni obliki. Drugi gredo v Lurd iz pobožnosti, posebno tisti, ki so že kdaj bili v Lurdu. Vsi namreč soglašajo: V Lurdu se moli. Molijo bolni, molijo zdravi, v Lurdu moli tudi mladina. G Zalatel je v tem oziru rekel: »Le zapiši: V Lurdu molijo tudi mladi fantje, ki se sicer tako sramujejo molitve.« '
Potovanje v Lurd z vlakom ni zabava za nikogar, saj gre za vožnjo, ki traja nepretrgoma 24 ur. Na vlaku se prebije ena noč tja in ena nazaj. Poleti je povrhu še vročina. Kaj menijo bolniki o tej žrtvi? »Zame ni bila to nobena žrtev,« je rekla ga. Irma, »ker se rada vozim z vlakom. Ves čas sem sedela na vozičku, a me ni kaj posebno utrudilo.« G. Zalatel pa je priznal, da je bila vožnja utrudljiva. »Čeprav morda ležiš, ne moreš zaspati; morda za kratek čas zadremaš, prav spati pa ne moreš.«
KAKO JE V LURDU
In v Lurdu? O Lurdu so vsi soglasni, da je tam nekaj čudovitega in edinstvenega. To trdijo bolniki in zdravi, ki so jih spremljali. Doživetja so nepozabna za vse. Kaj vas je najbolj presunilo? vprašam. G. Artur je bil v Lurdu leta 1958, ko je bilo skupno slovensko romanje. Sedaj je romal tja kot nepokreten bolnik na vozičku. »Kaj me je najbolj presunilo? Množice, ki molijo. Lurd je kraj molitve. Dopoldne so maše pred votlino ali v obeh cerkvah. Kadar je posebno veliko število romarjev, je skupna maša v podzemski baziliki sv. Pija X. Tako je bilo v nedeljo. Bazilika je bila polna, somaševali so nekateri škofje in nad tristo duhovnikov. Tudi jaz med njimi. Maševanje je bilo v latinščini, peli so pa izmenoma zbor Hrvatov iz Zagreba, ki so prišli na romanje tiste dni, in pa Francozi. Petje je bilo čudovito, posebno še, ko je pelo vse ljudstvo. To človeka gane.
Popoldne se kraj molitve prenese pred votlino, kjer sicer verniki zmeraj molijo, in na kraj pred obe baziliki. Tam je najprej popoldne ob 4h procesija z Najsvetejšim, zvečer pa procesija z lučkami. Ko se procesija konča, se romarji znova zberejo pred votlino in tam tiho molijo vsak zase. Tudi danes ljudje še molijo. Kdor ne verjame, naj gre v Lurd. V Lurdu molijo vsi, bolni in zdravi, mladi in stari. Vsak v svojem jeziku.«
KAJ DOŽIVI NA POSEBEN NAČIN BOLNIK?
Soglasni so, da je Lurd priča dejavne krščanske ljubezni. Če so bolniki doma večkrat pozabljeni, v Lurdu tega ni. UNITALSI in njeno osebje se na romanjih popolnoma žrtvujejo za bolnike. Nudijo jim vse, kar se na takem potovanju in romanju more nuditi. Tudi v Lurdu samem naletiš na romarje, ki radi in nena-prošeni pomagajo. Bolnik je v Lurdu tisti brat, ki ga Jezus najbolj ljubi, zato ga mora ljubiti tudi vsak resnični lurški romar.
Ali ste v Lurdu posebej prosili za zdravje? »Saj si skoraj nisem upala,« je odgovorila naša romarica. »Videla sem toliko drugih dosti bolj bolnih od mene. Na tisoče nas je bilo, ki smo prišli z bolniškimi vlaki v Lurd. Nekateri so bili zelo težki bolniki. V takih okoliščinah prosiš Marijo bolj, da ti olajša bolezen kot pa da bi ozdravel.«
Nekateri pa le ozdravijo, pravim. »Da, res je. Ko smo bili mi tam, je ozdravel neki osemletni deček. Paralitičnega je pripeljala mama iz Lecce v Lurd. Ko so ga potopili v kopel, je ozdravel. V Lurd se je pripeljal na vozičku, domov je odskakljal z mamo zdrav. Kaj hočete, šlo je za nedolžnega otroka.«
Irma Cecot in njen mož v Lurdu
SV. MAZILJENJE BOLNIKOV
»Kaj si posebnega doživel?« sem vprašal še enkrat g. Zalatela.
»Veš kaj? Sv. maziljenje sem dobil.«
»Kako? Kaj si nameraval umreti v Lurdu?«
»Ne, ni šlo za smrt, temveč za novo gledanje na sv. maziljenje. To je zakrament bolnikov, uči danes Cerkev. Zato so v Lurdu vpeljali še novo pobožnost za bolnike. Med sv. mašo so nam vsem podelili zakrament sv. maziljenja. Šlo je za skupen obred, kar je pravzaprav nekaj zelo lepega.«
»In če bi zares umrl v Lurdu?«
»Saj bi ne bil ne prvi ne zadnji. Neka ženska iz Trsta je pa zares umrla. Prišla je z nami ne kot bolnica, temveč med zdravimi romarji. Pa ji je srce nenadoma odpovedalo in ni bilo več pomoči.«
»Pa bi šli še v Lurd?« vprašam gospo Irmo.
»Upam, da bom šla še kdaj. Saj sem se tam počutila boljše kot doma.«
Sestavil K. H.
Še nikoli toliko novomašnikov
Podobno kot »Družina« prinaša tudi »Glas koncila« fotografije letošnjih novomašnikov iz Hrvaške. Na fotografijah je 63 mladih fantov, ki so na praznik sv. Petra in Pavla bili posvečeni. Sama zagrebška nadškofija je imela letos 50 novih mašnikov. Časopis pri tem pripominja: Še nikoli v zgodovini ni zagrebški nadškof posvetil toliko novih mašnikov naenkrat. Med zagrebškimi novomašniki je 25 škofijskih duhovnikov in 25 redovnih, ki delujejo v zagrebški nadškofiji.
V celovški škofiji so imeli letos samo dva novomašnika in oba sta Slovenca.
  ................
»katoliški glas*1 v vsako slovensko družino I
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 21. do 27. julija 1974
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Zgodba c vodi«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi. 15.45 »Marjeta iz Močvirskega Kota«. Drama. 16.25 Lahka glasba. 18.00 Koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Album Čajkovskega. 19.15 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Trst v prozi Borisa Pahorja. 19.20 Za najmlajše. 20.35 F. Busoni: »Izžrebana nevesta«, opera. 22.10 Nežno in tiho.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.00 Za vašo knjižno polico. 21.30 Motivi iz filmov in glasbenih komedij.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Svetovni popotniki. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Krik«, enodejanka. 20.55 Dunajski valčki. 21.30 Skladbe davnih dob. 21.50 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncertisti. 19.00 Pojejo terceti in kvarteti. 19.10 Na počitnice. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.50 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorne skladbe deželnih avtorjev. 19.10 Mala enciklopedija dovtipov. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Janez Krstnik Novak«. Rad. igra. 21.10 Glasba za kitaro.
21.30 Vaše popevke.
Letovanje otrok v O varu in Nabrežini
Dečki, ki letujejo v hribih v Ovaru, se bodo vrnili v Gorico 30. julija dopoldne (med 11. in 12. uro). Dečki, ki se sončijo pri morju, pa bodo odšli iz Nabrežme 1. avgusta popoldne (okrog 17. ure).
V drugi izmeni bodo letovale deklice. V Ovaro bodo odpotovale 1. avgusta popoldne, k morju (v Nabrežino) pa 2. avgusta popoldne.
Vincencijeva konferenca sporoča, da je še nekaj mest na razpolago za plačilo, tako v Ovaru kot v Nabrežini. Potrebne informacije se dobijo v Gorici na Placuti št. 17 (tel 83177) v uradu uprave Katoliškega glasa.
Sporočamo tudi, da ne bo skupnega avtobusa za starše za obisk otrok v Ovaru, vse to zaradi tehničnih razlogov.
DAROVI
OBVESTILA
če kdo želi pomagati misijonom g. Ivana Štane zlasti z obleko, naj pošlje na naslednji naslov: Mompera Stanta, EKAR, Ihosy, Madagascar. Po pošti se lahko pošljejo paketi do 15 kg teže. Za oprostitev od carine je treba napisati na paket: »Frieperie pour les handicapes« (Rabljeno blago za prizadete osebe).
Ravnateljstvo učiteljišča »Simon Gregorčič« v Gorici sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974/75.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja »Primož Trubar«, ul. Croce 3 v Gorici sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974/75.
Za Zavod sv. Družine: Zinka Lapanja
10.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N. N.
20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Vuga 10.000; v nabiralniku 16.560; Nelka Brišček-Škerlavaj 10.000; Leopolda Vremec 2.000; v nabiralniku 16.615 lir.
Za cerkev na Banah: ob poroki Malalan-Čok 10.000; družina Husu v spomin pok. Ivana Husu 10.000; družine Franko, Renatin Leone v isti namen 6.000; v isti namen družina Milkovič 5.000, družina Vidau 5.000, družina čotar 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Za Finžgarjev dom na Opčinah: v spomin pok. Ivana Husu daruje Danica Kre-vatin 2.000; Albina Ben 4.000 lir.
Za slovenske misijonarje: na romanju v Oropo N. kT. 10.000; L. B. 10.000; G. P. 10.000; zbirka v provincialni hiši šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu 60.000 lir.
ZAHVALA
Ob težki izgubi sina, brata, svaka
Jožefa Miklusa
se iskreno zahvaljujemo g. Stanku Pre-mrlu, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam izrazili sožalje in se udeležili pogreba.
Mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir. osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo