List 39. Kmetijske poskušnje. {Pomočeh zoper bolhe na zelju in repi). Dolgo se ni vedilo: od kod da repne in zelne bolhe pridejo, in kako bi se dala ta škodljiva žival gotovo pokončati; zdaj se pa ve. Noben kmetovavec poprej ni mislil, da z repnim ali kapusovim semenarn tudi bolhe seje, in vunder je taka. Jajčka bolh so v semenu samim, in le v njem se dajo čisto pokončati, takole: Eno uro poprej, preden seme seješ, ga nama k vaj v solni vodi (to je, v vodi, v kteri si dovelj kuhinske s ol i raztopil) 9 ali pa v ne prehudim lugu. Po namaki skozi 1 uro, daj seme spet posušiti, in suhiga potem sej. Gotov znaš biti, da si s tem vso zalego bolh pokončal. (Va&na skušnja pri krompirju^). Kako naj se tisti krompir odloči, ki ima drugo leto za seme biti, da pozimi ne bo gnjil, svetje v ;,Slovenskih Novinah" neki g. FJercing, eden nar imenitniših kmetovavcov na zgornjim Ogerskim, tole: wBerž ko si krompir pridelal, odloči tistiga, ki ima za seme biti, od tistiga, ki je za povžitek namenjen. Njegove skušnje so ga učile, da le tisti krompir, ki visi na bolj debelih steblicih ravno pod krompir j evcam (krompirjevim zelišem), je gnjilini podveržen, — ves drugi na stranskih steblicih, pa ne gnjije; naj se tedaj za seme odloči in za 196 pozneji vžitek, ker se bo brez gnjiline čez zimo dobro ohranil. Za seme odločeni naj se shrani na posebnim kraja. Imenovani kmetovavec prosi druge kmetovavce: naj se prepričajo njegoviga nasveta. Ako se ta skušnja poterdi, bi se dala po nasvetovani ločitvi krompirja, in če bi se tisti, ki je gnjilini bolj podveržen, poprej povžil, ta bolezin močno odverniti. (Zna biti, da je gnjijenje krompirjeviga zeliša stem v nekakosni zvezi). Poskušnje je ta svet gotovo vreden.