SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta B gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Pogamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlStvo |in ekspedieija |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. g Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. 94. V Ljubljani, v četrtek 25. aprila 1895. Letnik XXIII, Državna pomoč. (Govor poslanca Eluna v državnem zboru.) Kakor je že predlagatelj grof Hohenwart omenil, znana vam je že iz obširnih poročil in raznih brzo-javov, ki že teden dnij pod značilnim naslovom »Potres" napolnujejo prostore javnih listov, več ko dovolj strašna nesreča, ki je zadela južne dele našega obširnega cesarstva, vzlasti mojo ožjo Kranjsko domovino in sosednje kraje južne Štajerske, posebno pa deželno glavno mesto Ljubljano z okolico in bližnje okraje. Oprostili mi bote zato, da ne bom našteval raznovrstnih posameznostij, o katerih lahko rečem, ne da bi pretiraval, da so v resnici mnogo hujše, kakor poročajo časniki, in da si človek o njih ne more napraviti pravega pojma, ako jih sam ni skusil in preživel. — Mnogi, deloma silni sunljeji, ki se od velikonočne nedelje zvečer vsaki dan večkrat ponavljajo bolj ali manj silni, vsled katerih je tudi ponesrečilo in umrlo ve3 ljudij, razrušili so mnogo poslopij v okolici ljubljanski, kakor tudi v mestih, trgih in raznih drugih krajih v deželi, Ljubljano pa so tako razdejali, da se spremeni v razvalino, ako se prebivalstvu ne pomaga, hudo poškodovane hiše zopet sezidati, ali jih vsaj toliko popraviti, da bo mogoče v njih stanovati. Z lastnim denarjem ljudje tega nikakor ne bodo zmogli, kajti so že sedaj večji-del vsi hišni posestniki tako obteženi s hipotekar-nimi dolgovi, da na hiše ne morejo dobiti več kaj posojila in da ga sploh ni denarnega zavoda ali kakega zasebnega bogatina, kateri bi jim mogel posoditi denarja toliko, kolikor ga neobhodno potrebujejo, da bi mogli oskrbeti najpotrebnejše zidave in prezidave. Mnogi hišni posestniki so bili že sodaj le neplačani hišniki svojih lastnih hiš, od katerih so pobirali najemnino, da so ž njo plačevali davke in obresti svojim dolžnikom. Tega bi sedaj več ne zmogli, ako jim ne pride pomoč, da bodo zamogli zopet popraviti svoje hiše. — Toda kedo naj jim oskrbi vse to neobhodno potrebno, ker bo stalo zelo veliko. Dežela tega ne bo mogla, kajti je tudi, kakor je že grof Hohenvvart omenil, sama toliko trpela, da bo, ker je znana kot revna, sama prisiljena iskati velikega posojila, da bo zgradila svoja lastna javnim koristim namenjena in večinoma zelo poškodovana poslopja. Tudi radodarnost blagonaklonjenih src in plemenitih dobrotnikov, ki se je takoj pokazala v tako krasni podobi, in kateri je na čelu kakor vselej in pri vsaki nesreči naš preljubljeni in vzvišeni vladar s svojimi plemenitimi darovi (Živahna pohvala), kateremu so kmalu sledili drugi člani vladarske ro-dovine, kakor tudi zastopstva mesta Dunaja (Živahna pohvala) in drugih mest, raznovrstna društva in zasebniki z zdatnimi darovi, vsega tega ne bode mogla popraviti. Vsa ta pomoč namreč, ki je našemu hudo zadetemu narodu v veliko tolažbo in krepko bodrilo in za katero se tukaj v imenu našega ljudstva iskreno zahvaljujemo (Živahna pohvala), nam podaja le trenotno pomoč; ne more pa nam dati one stalne podpore, katera je neobhodno potrebna, da se zopet zgrade porušene stavbe, kar pa bo zahtevalo zelo velike svote. Kajti ne le v Ljubljani, marveč tudi v okolici in v sosednjih vaseh bližnjih okrajev, kakor tudi v posameznih mestih in trgih na deželi so ravno javnim koristim namenjene zgradbe, cerkve, šole, župnišča itd. tako zelo poškodovane, da jih bo treba na mnogih krajih do tal podreti in z nova zidati. Revne občine, kjer so občinarji sami tudi hudo udarjeni, gotovo ne bodo mogle zbrati v ta namen potrebnega denarja. Ob tej priliki naj omenim, da je tudi kopališče Toplice na Dolenjskem skoraj ob istem času, namreč malo dni poprej, pokončal skoro popolno hud požar. Te uboge občine, ki je vsled ognja ,'dvojne pomoči potrebna, pa se skoro nikdo ne spomni, ker vse trpi pod silo strašnega potresa. Isto velja o požaru v Stari cerkvi pri Kočevju. Vendar jaz upam, da se bode pri delitvi pomoči vzlasti oziralo tudi na ta dva hudo zadeta kraja. 2e gospod predlagatelj je omenil, da zdatno in zadostno podporo, katera se bo deloma kazala kot brezobrestno posojilo, zamore dati le država, kateri mora biti v lastnem interesu na tem, da se ne izda propadu toliko poprej lepih a sedaj po potresu hudo poškodovanih krajev, mest in trgov, vzlasti pa ne Ljubljane, ki se je tako lepo razvijala po svojih številnih javnih napravah in zavodih. Poskrbeti je treba, da se ne oškodujejo na porušenih hišah naloženi pupilarni denarji ter razni fondi za ustanove in dobrodelne namene, marveč storiti je vse, da se dežela z glavnim mestom zopet povzdigne iz razvalin, lepša in bolj cvetoča kakor poprej. — Ta namen ima stavljeni predlog, katerega nujnost je jasna vsakemu, ako se le ozre na hudo prizadeto mesto. Od onega trenotka, ko je prvi in ob jednem najhujši potres, ki je trajal v Ljubljani nad dvajset sekund, vzbudil prebivalce veliko nedeljo zvečer ob 1/i12. uri iz spanja, do današnjega dne stoje hiše zapuščene in prazne. Ljudje celo po dnevi s strahom prihajajo za trenotek v hiše, zvečer si pa nikakor ne upajo v svoja stanovanja, tudi če niso hudo poškodovana, marveč se prestrašeni potikajo na javnih trgih in vrtovih, ali pa beže iz mesta v daljne kraje, kjer upajo najti več varnosti in miru za se in za svoje družine. Le malo je družin, ki so tako srečne, da prenočujejo v svojih pravih stanovanjih. Prvo noč prebili so večinoma vsi čujoč in moleč pod milim nebom, premožnejši v zaprtih vozovih, katere so zapeljali na večje trge, da bi se vsaj nekoliko obvarovali pred mrazom ; pozneje je dobrohotno ponudila južna železnica, za kar ji gre iskrena zahvala, brezplačno svoje vozove; isto je storilo jednako dobrohotno tudi vodstvo državnih železnic, tako da je na kolodvoru okoli 3000 ljudij prenočevalo v železniških vozovih. Konečno prihitelo je tudi vojaško poveljstve na pomoč in dalo napraviti mnogo šotorov in barak, kjer prebiva občinstvo za silo. Posebno pohvalno pa moram omenjati ravnateljstvo rudečega križa, ki je radovoljno prepustilo vse v Ljubljani pripravljene vozove in drugo orodje, da so se prepeljali bolniki iz bolnišnice, ki je zelo poškodovana. Razun šotorov in barak, katere so dobili v teku tega tedna nesrečniki v začasno stanovanje, napravila je Ljubljana še druga, res prav zanimiva bivališča. V nekdanjih predmestjih Krakovo in Trnovo tržijo namreč s kislim zeljem, katero čez Trst v južne dežele izvažajo. V to svrho določene posode ali kadi so sedaj večinoma prazne in te so lastniki radovoljno spravili na javne prostore in s tem bilo je obvarovanih precej družin mokrote. Začelo je namreč zadnje dni deževati in tako vreme zelo slabo vpliva na zdravje. Ker so pa ljudje brez pravega domovja, tedaj se LISTEK Ljubljana.*) Nebesa so se tebi zagrozila Moj revni narod! Zemlje dno se giblje. Nesreče vrata so se odpehnila Za-t6. Tramovje poka, strop se giblje. Kam v mrzli noči bi se obrnili? Kam z deco in bolniki? Bog se vsmili I »Oj kvišku oče!" „Deca brž vstanimo", »Sestrice bolne, ata, ne zabite". »Poslopje se podira! — Proč bežimo! Tam zunaj morda smrti še vhitite!" »Le tiho !" — »Sodnji dan je, — mama moja I" »Brž ven!" — „0 Bog, kakor je volja tvoja!" *) To pesem je prinesel včeraj v nemškem jeziku neki dunajski list. Zložil jo je Jos. Stritar. Ko smo jo prevedli, smo čuli, da jo je pesnik sam zložil tudi v slovenskem jeziku. Nič ne dene. Dobra stvar tudi dvakrat ne skazuje. Prišel je čas velikonoči zale, Ko vse v življenje novo se preraja. Tu pa obup in bol in tožbe Žale! Tresoča zemlja v grozi srca maja. Moj revni narod, mama tvoja dela, Zatš ne zori zarija vesela! Nesrečno mesto ! V širne zemlje krogi Le redki tebe so imenovali. Povest strašno o tvoji pa nadlogi Povsod še v poznih časih bodo znali. O nji otroke bodejo učili, In z Lisabonom bodo te družili. Pod milim nebom zdaj stoje oltarji, Dvomljivec z vernim prednje poklekuje: »Ozri se v nas, o Bog, v nesreč viharji, Ukaži jezni zemlji, naj miruje ! Dobrotni, čuj otrok prošnje goreče! Usmili se I Obvaruj nas nesreče I Moj narod ! Pridnost in ljubezen trajna, Umeteljnost iu znanost so zbirale. Prihrula pa je noč zlovestno tajna In tvoje zbirke so se pokončale. Ce znova lotiš dela se v težavi, Zgubljenega nobčn ti ne popravi. Domov se lastavica je vrnila; Tožeč svoj dom predragi obletava. Razdrt je kraj, kjer veduo je gnjezdila. Njen mirni dom se vdira — razsipava Zastonj ozira se po varnem koti, In proč jo odneso lahke peroti. * * * Zatorej kviško, bratje, mi vstanite, Saj nas nesreča bratovsko jedini! Odprite srea in roke zgenite V pomoč nesrečni bratovski družini! Ne čakajmo! Le tesno se združimo, Kjer more kdo, tešimo in rešimo! tudi o pravočasnem pripravljanju jedi govoriti ne more, posebno pa še pri revnih družinah. Toda tudi v tem slučaju pokazalo je dunajsko glavno mesto svoje velikodušno usmiljenje do trpečega prebivalstva ljubljanskega in s svojo prostovoljno rešilno družbo in z društvom za ljudske kuhinje pravočasno pre-skrbljevalo hrano. To veliko darežljivost bode si gotovo ljubljansko prebivalstvo dobro zapomnilo in se je s hvaležnim srcem spominjalo. (Pohvala.) Te nenaravne razmere, v katerih je zastala tudi trgovina popolnoma, ne morejo dolgo trajati; mora se kakor hitro mogoče pomagati, da bo ljudem mogoče redno vršiti svoja vsakdanja opravila. Vsled tega je nujno potrebno, da se vlada in državni zbor kar mogoče naglo odloči v svojem sklepu, da se ljudstvo v svoji razburjenosti potolaži in je zagotovljeno pomoči ter se takoj poprime popravil na svojih poškodovanih poslopjih, ko se zemlja pomiri. In zato vas prosim, gospoda moja, sprejmite ta nujni predlog in pokažite tako hudo skušanemu prebivalstvu, da ni stavilo zastonj svojih nad na državni zbor. (Živahna pohvala.) Nasledki potresa. Ljubljana po potresu. Ljubljana je po potresu hudo zadeta! Ni še pregledana tretjina hiš, a že se da sklepati o krutih udarcih, ki so zadeli hišne posestnike vsled katastrofe! Dunajski in graški inženirji, katere je naročila vlada — seveda v vse premajhnem številu, — in drugi veščaki so te dni sami čutili nekoliko jednega izmej sunkov, ter dobili nekoliko pojma o tem elementu, ipak trde od dne do dnč bolj, da niso ni polovice te škode pričakovali po potresu. — Njih sodba je pač ta, da se bode vsled poškodovanih in prizadetih hiš morala jih skoro tretjina podreti, druga tretjina temeljito popraviti in le za jedno tretjino bodo zadostovala manjša popravila. Levi breg Ljubljanice je grozno zadet! Nekoliko v tolažbo so hišnim gospodarjem komisijske izjave gledč nadalj-nega prebivanja v notranjih, več ali manj prizadetih prostorih. Toda kaj zaležejo te komisije pri tolikem številu hiš in telikej nevarnosti in pa nujnosti! Polovica premalo jih je. Inženirji in magistratni uradniki, ki so v te komisije odrejeni, morajo delati skozi 9 ur na dan z vsem naporom, da so v stanu posel zmagovati, a kaj, ko se to pri takej množini poškodb tako malo pozna! A to naporno delo bode trajalo če mesec dni, če se komisije ne pomnože, in delo v obče ne zlajša, kajti to je uprav težavno delo, polno nevarnosti in odgovornosti, ker je tem komisijam odločevati takorekoč o nadaljni osodi hišnih posestnikov! Šentpeterska cerkev. Prezbiterij je hudo zdelan; za velikim oltarjem je mogočna razpoka od vrha do tal. Vendar je upati, da se d& še zvezati. Dva glavna oboka ob kupoli sta globoko počena. Toda tudi ta dva se bosta dala za-kliniti. Bolj nevarna sta pa dva manjša oboka v stranskih kapelicah takoj pri vhodu v cerkev. Najbrže se bosta morala prenoviti. Zvonika nista poškodovana. V desnem je vrgel potres drugi zvon iz tečajev, a ga ni poškodoval. Pri jednem zvoniku je odlomil vrh križa. Karmeličanke na Selu. Novo prizidani samostanski del in cerkev imata sicer več razpok; toda vendar se smeta imenovati, da sta brez velicih poškodb. Staro samostansko poslopjejepa tako porušeno, da se bo moralo skoraj gotovo do tal podreti. Nunska cerkev in samostan. Uršulinska cerkev je na obokih in v kupoli tako razpokana, da bo treba oboje razrušiti. Zvonik se bo moral do polovice podreti. Stransko zidovje je deloma zelo hudo razdejano. Največji vzrok temu je premehki temelj. Kar so opazovali učenjaki pri drugih potresih, to se je skazalo tudi v Ljubljani. Poslopja na trdem temelju so mnogo manj trpela, nego na mehkem. Ta hiba se kaže pri vsem nunskem samostanu, ki je grozno razbit. Zidovi so odstopili, oboki so porušeni ali podprti. Zid je večinoma razpokan. Od vsega poslopja se bo le morda dobra polovica samostana dala rešiti. Najbolje je ohranjeno novo šolsko poslopje, ki je obrnjeno proti Zvezdi; tudi šolske sobe zunanje šole so primeroma prav dobro ohranjene. Komisija je dejala, da se bodo prav kmalu lahko popolnoma po- pravile. Uboge nune stanujejo na vrtu v barakah. Glede tehniškega značaja so se pokazali najtrdnejši in najboljši oboki na traverzah; vse drugo je preje odnehalo, nego oni. Šentjakobska cerkev. Prezbiterij ima tako hudo razpokane stene, da se mora po izjavi komisije temeljito popraviti. Morda se bo moral celo odnesti in namestiti z novim. Zvonik proti Virantovi hiši se bo moral do cerkvene strehe odnesti; drugi se bo dal zvezati. Ladija nima nevarnih razpok in ko se razruši nevarni del zvonika, se bo polovica cerkve lahko brez skrbij rabila za božjo službo. Sv. B. Telo so prenesli iz šentjakobske cerkve r cerkev sv. Florijana. Najnujnejša dela bodo izvršili pijonirji. _ _ Oglasilo. Nastala je potreba glsdd hrane skrbeti tudi za one vrste prebivalstva, katere sicer aiso navezane na brezplačno hrano, vendar pa vsled razrušenih dimnikov, ali ker so priatorani stanovati v začasnih stanovanjih, niso v stanu priskrbeti si krepke gorke hrane. Vsled tega otvori se danes na Muzejskem trgu za poslopjem Kranjske hranilnice kuhinja za silo, v kateri se bodo kuhala gorka jedila in ista za lastno ceno oddajala. Jedna porcija, obstoječa iz juhe, mesa in prikuhe, velja 15 kr. Za vsako porcijo po katero se mora priti, treba kupiti za 15 kr. marko v blagajnici postavljeni pri kuhinjskem vozu. Za to marke se dobi potem navedena porcija. V petkih se bodo oddajala postna jedila ter stane porcija 10 kr. Bazprodajanje jedil se prične ob 12. uri. V Ljubljani dnš 25. aprila 1895. Od c. kr. deželnega predsedstva. Darila vsled potresa. Nadalje so darovali: gospod dr. Jan De tak, v Planici za odbor „n&rodni jednoty pošumavske" 2 gld.; omizna družba restavracije Bohrer v Plznu 11 gld.; uredništvo časopisa „Neues Wiener Tagblatt" 91 gld.; gospod Vladimir P i r n a t, c. in kr. nadporočnik v Tridentu 22 gld., nabranih v častniškem krogu; administracija časopisa „B e i c h rp o s t" na Dunaji 9 gld.; gospod Ivan P u p p i s, c. in kr. narednik v 97. pešpolku v Pulju 20 gld., nabranih pri zabavnem večeru podčastnikov; »Bezirks-Armenrath" v Krems 18 gld.; časopisa »Politik" in „N&r. Politi k a" v Pragi 32 gld. 50 kr.; administracija »Narodnih Novi n" v Zagrebu nabranih 48 gld. 80 kr.; gospod Josip Bole na Beki 32 kilo salami; mestni zbor celovški je dovolil 500 gld.; gospod Preschern pl. Heldenfeld je namestništvu v Gradcu izročil za Ljubljančane 500 gld.; vred-ništvo praškega „Cecha" je nabralo 51 gld.; škof djakovski dr. Juraj Strossmayer 300 gld. Nabiranje darov v iavantinski škofiji. Tudi preč. knezoškofijstvo v Mariboru je izdalo oklic na župnijske urade, v katerem se prosi preč. duhovščina, da napravi prihodnjo nedeljo po cerkvah zbirko milih darov v pomoč vsled potresa poškodovanim prebivalcem ljubljanske škofije, ki naj se dopošljejo knezoškofijskemu ordinarijatu v Mariboru. — Mil. gospod knezoškof je v ta namen podaril 100 gld., druga preč. duhovščina v Mariboru 340 gld., skupaj 440 gld. — Bog povračuj dragim rojakom štajerskim stotero njih bratovsko ljubezen! Odbor za nabiranje darov v Mariboru. Tudi blagi rojaki v Mariboru sešli so se dn£ 23. aprila v »Slov. Čitalnici" v lepem številu, da osnujejo odbor, ki imej namen nabirati darove v pomoč vsled potresa poškodovanim Ljubljančanom. Načelnik nabiralnemu odboru je kanonik dr. Ivan K r i ž a n i č , blagajnik trgovec Franc Dolenc in tajnik profesor dr. Ant. Medved. V Zagrebu bode v soboto v restavraciji Schnei-derjevi koncert z vojaško godbo, Cisti dohodek je namenjen vsled potresa ponesrečenim Slovencem. VčerajSni »Obzor« objavlja pismo iz meščanskih krogov, v katerem dopisnik nasvetuje, naj bi pevska društva namesto koncertov in sličnih svečanostij, ki stanejo mnogo denarja, med svojimi člani nabirala darove. Poseben odbor v Vrabču je v nedeljo priredil večerno zabavo ter čisti dohodek 51 gld. poslal v Ljubljano. Pevsko društvo v Belovaru priredi dne 4. maja konccrt na korist Ljubljančanom. Deželni predsednik v Sleziji grof Coudenhove je izdal oklic, v katerem poživlja deželane, naj nabirajo darove za Ljubljano. Komisije imajo pri preiskavah poslopij jako težavno in počasno delo, ker morajo določati, kje so mogoče trajne poprave. Baraki v Trnovem in na Poljanah sta gotovi, zgradili jih bodo še sedem. Bivališča v barakah dobivajo v prvi vrsti tisti, ki so se vsled uradnega poziva morali izseliti iz svojih stanovanj. V šotorih in železniških vozovih prebiva manj družin, ker železnica potrebuje vozove. »Bu-deči križ" je na dvorišču deželne bolnice postavil šest jako pripravnih barak, kamor se presele okuli-listiški, dermatologiški in ginekologiški oddelek, ki-rurgiški in medicinski ostaneta v novi bolnici. Blazni so ostali v starem poslopji. Ljubljanski grad je hujše poškodovan, kakor se je izprva mislilo. Včeraj dopoludne je državni nadpravdnik iz Gradea dr. Pililgl z državnim nad-inženerjem in tukajšnjim drž. pravdnikom ogledal vse prostore. Gospodje so se prepričali, da je treba kaznilnico temeljito popraviti in prezidati. Začasno še ostanejo v kaznilnici vsi uradniki, dokler ministerstvo kaj druzega ne odloči; štirje pazniki gredo v Gradec, štirje v Maribor. Nekaj kaznjencev se najbrže vrne na grad, da pomagajo pri popravah. Včeraj, na praznik sv. Jurja, kateremu je posvečena hišna cerkvica, je bila še na dvorišču sv. maša, katere so se vdeležile družine gg. uradnikov in pazniki. Vse družine prebivajo ves čas potresa v pritličnih prostorih.___ Žrtva svoje dolžnosti. Vojak-pijonir Bajs, o katerem smo poročali, da se je v torek ponesrečil pri grajenju barake na cesarja Jožefa trgu, je včeraj umrl. Pokazalo se je namreč, da ni imel samo noge dvakrat zlomljene, ampak da je bil tudi znotraj nevarno poškodovan. — Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldne. Spodobi se, da Ljubljančani skažejo zadnjo čast vojaku, ki je kot tujec prišel v Ljubljano izvrševat svojo dolžnost v pomoč Ljubljani, a ga je tukaj nenadoma dohitela grenka smrt v najlepših njegovih letih. Pokojnik je bil rodom Hrvat, doma iz Varaždina. Pokojnika priporočamo v molitev. ^^ Varstvene zadeve. Mestna policija kaj pridno zasleduje po mestu razne elemente dvomljivega poštenja, ter jih spravlja v zavetije pri magi-stratnem jetničarju. Slehern dan zasači kacega junaka raznih tatinskih družb in pritira notri, po teh se pa seveda izvedo tudi imena druzih. Opozarjamo pa občinstvo opetovano, da naj bode pri svojem imetji bolj pazljivo, nego je bilo dozdaj. Komisijske odredbe. Ker je v nekaterih hišah po mestu potreba in nevarnost velika, skuša magistrat strankam in gospodarjem pregledanih hiš s tem ustreči, da jim dopošilja sproti pismene izjave in naloge gled^ poprave poslopij. Gospodarji naj torej te ukaze radovoljno, vestno in in točno izvrše, da ne bodo poslopja po nepotrebnem trpela. ^^ Ker se je bila raznesla govorica, da Kranjska hranilnica od sedaj ne bode plačevala obrestij od vlog, vzdignile so mnoge stranke svoj denar. Vsakdo sicer razpolaga s svojim denarjem po svoji volji, toda ona govorica je prazna, ker po pravilih more le občni zbor premeniti obrestovanje. Niti o znižanji obrestij sedaj ni govora. Na Glincah so orožniki prijeli in tukajšnjemu sodišču izročili nekega Janeza Jereba, ker je strašil ljudi, da se bode ponavljal še hujši potreB. Po mestu so babjeverni ljudje raznašali govorico, da so iz Trsta in kdo ve še odkod prišle v Ljubljano roparske tolpe ropat in krast. Ta govorice je ostrašila mnoge nervozne osebe, a brez potrebe, kajti od 14. in do včerajšnjega dne so bile naznanjene le tri tatvine, kakor so se dogajale tudi v normalnih razmerah. Za varstvo skrbi 30 rednih in 10 pomožnih mestnih stražnikov, 4 vojaške patrolje in mnogo orožnikov. Magistrat je dovolil policijskemu komisarju, da najame še 30 stražnikov, ki bodo stra-žili prodajalnice; 15 se jih je že oglasilo. Korni poveljnik baron Beinliinder in gen. major pl. Heller sta se včeraj pripeljala v Ljubljano v spremstvu častnikov in gen. štaba. Kranjska trgovska zbornica je prosila generalni vodstvi državne in južne železnice, da dovolijo izjemne tarife za pošiljatve stavbenega gradiva. Včeraj so končali razdelitev cesarjevega veleduš-nega daru. Okrajno glavarstvo v Kamniku je dobilo še 1000 gld. za razdelitev. G. deželni predsednik je včeraj naročil jednemu uradniku, da takoj razdeli darila v Karolinškem predmestju in v Opekarski ulici. Veliki kuhinjski voz dunajske .Rettungs-gesell-schaft" stoji v rezervi na dvorišču deželne bolnice. Korno poveljništvo je darovalo zopet konserv, ter pooblastilo oskrbovališča v Trstu, Gorici in Mariboru za nadaljne pošiljatve, če bode treba. Za mestne redarje ljubljanske je poslal policijski komisar gospod Franc O p e 11 v imenu moštva mestne straže v Aussigu na Češkem znesek 90 gld. Pošiljatelj naglaša, da občuduje vestno delovanje naše mestne straže, ki v tako težavnih okolnostih, ne oziraje se na osebne momente, s toliko požrtvovalnostjo vrši svojo službo. Pri tej priliki pač smemo izraziti nado, da se bodo tudi naši trgovci, katerih imetje mestni redarji s tolikim naporom stražijo, spomnili mestnih stražnikov ter jim težak položaj v kolikor toliko olajšali. Iz Dola: Potres je tudi pri nas napravil vliko strahu in škode. Strah je bil in je še tolikanj večji, ker se zemlja ne pomiri, ampak se sunki enkrat večji in močnejši, enkrat manjši, še vedno ponavljajo. Farna cerkev in podružnici imajo veliko razpok, ravno tako tudi farovž in druge zidane hiše po fari. Lesene hiše so veliko manj poškodovane kakor zidane. Hiša lesena n. pr. v kateri prenočujem, nima najmanjše razpoke in je po potresu ravno taka, kakor pred sto leti, ko je bila postavljena. Smarije pri Ljubljani: Z&lostilo nas je, da nismo imeli velikonočno nedeljo zaradi snega procesije, a velikonočni ponedeljek upali smo lepega pomladanskega dnd. A kaj smo morali doživeti! Nekoliko čez jednajsto uro začutili smo silen potres, ki ga je naznanjalo otlo, strašilno bučanje. Stene so pokale, omet je odletaval, tla so se tresla, paničen strah je zavladal povsod. Mene je dvignila čudovita moč in me držala nekaj hipcev kvišku, da sem obupen in udan klical božje pomoči, ker vstati mi ni bilo tedaj mogoče. Takisto se je godilo mnogim drugim, kakor pripovedujejo. Vse je hitelo na piano glasno vzdihujoč. Kmalu po prvem sunljaju je prišla iz bližnjih vasij procesija, ki je v cerkvi prosila rešitve. Vso noč so se ponavljali rahlejši sunljaji, kakor se ponavljajo še sedaj in nas spominjajo grozne noči, ki nam ostane na veke v spominu. V jutro velikonočnega ponedeljka smo jeli pregledavati škodo, ki jo je prouzročil potres. Samo nad vhodi v dve stranski ladiji župnijske cerkve razpokale so stene, in duhovnišču se pozna od vnanje strani razpoklina, vse drugo je celo in zdravo. Vendar je prišel ukaz, da se ima cerkev zapreti do gotovega časa, kar se je zgodilo in služba božja se opravlja v bližnji kapelici sredi Smariji. V župnišči so razpokline obilnejše in znatnejše, takisto v drugem nadstropji kape-lanije, kjer je lepa soba v stolpičku tako počila, da ni moči v nji stanovati. Vsa druga poslopja v Smariji in okolici so malo poškodovana, a v vseh se sme varno stanovati, ako ne pridejo močnejši sunljaji. Ljudje se vedno bolj selijo na prejšnja ležišča v sobe. Prešlo nedeljo smo imeli procesijo iz vasi Smarije k sv. Križu in nabrale so se tolike množice, da jih doslej nihče ne pomni pri takošnih sprevodih. Upamo, da bode pobožna molitev toliko src omilila pravični srd vsemogočnega Boga. Iz Trsta; Ni mi treba opisovati, koliko sočutja je mej tukajšnjimi sloveuskimi rojaki zbudila nesreča v Ljubljani in okolici. Precej so se tukajšnji Slovenci posvetovali, kaj storiti, da tudi tržaški slovenski rodoljubi po svojih močeh pokažejo dejansko ljubezen trpečim bratom na Kranjskem. Tako je .Slovanska čitalnica" v Trstu minulo soboto priredila koncert, ki je donesel čistega dohodka 1100 kron, katero svoto je odbor nemudoma poslal ljubljanskemu županstvu. .Bralno društvo" pri sv. Ivanu v Trstu priredi pa v nedeljo 28. t. m. veselico, katere čisti dohodek je namenjen po potresu poškodovanim Ljubljančanom. — Zanimalo vas bo morebiti tudi, kako spremljajo tudi laški listi dar tržaškega mesta 1500 kron. .11 Piccolo" piše: .Nesreča, ki je zadela mesto Ljubljansko, došla je do take meje, da mora vzbuditi sočutno zanimanje vsake blage duše. O Ljubljani, tem gnezdu Slovanov in središču ši- ri t v e p r o p a g a n d e , k i je nevarna našemu narodnemu miru, se mi gotovo ne moremo pohvaliti; iz Ljubljane je izšla iskra, ki je provzročila požar narodnega boja v Istri in po naši okolici. Toda mesto, kakoršno je Tržaško, ki ima vzvišene tradicije človekoljubja, more za trenotek vse to pozabiti, v očigled veliki nesreči, ale s tem pogojem, da se zopet spomni na vse to, kadar mine žalostni čas. Mestna delegacija, nadahnjena jedino le čustvom človečnosti, sklenila je soglasno, da predloži mestnemu svetu, naj podari 1500 kron v podporo po potresu v Ljubljani poškodovanim". Človekoljubni „11 Piccolo" obeta torej, da se mestni zbor spomni zopet na vse to, kadar mine žalostni čas. Torej niti v teh trenotkih žalosti in nesreče se naši Italijani ne morejo povspeti do one objektivnosti, katero v takih časih nekako zapovedovalno narekuje naravni zakon. Politični pregled. V L j u bij an i, 25. aprila. Volitveno gibanje v Istri, Iz Trsta se poroča, da so v občini sv. Vincenca zmagali Lahoni s 74 glasovi proti 38. V koperskem okraju je bilo do včeraj izvoljenih 77 hrvatskih in 16 lahonskih volivnih mož; izvolitev slovanskega poslanca v tem okraju je zagotovljena. „N. Fr. Presse" poroča, da bode v tem okraju namesto g. Spinčiča kandidiral dekan v Ospu g. K o m p a r e. Koliko istine je na tem, v trenotku ne vemo. Po dosedanjih prvotnih volitvah je gotovo, da Slovani obdrže svoja mesta ▼ kmetiških občinah navzlic strastni agitaciji brez-ozirnih nasprotnikov, ki agitujejo z denarjem. Posebno v Buzetu so Lahoni delali z denarjem, ker je ta občina odločilna za izid volitve v koperskem okraju. Nekemu občinskemu odborniku so ponudili 1000 gld., ako agituje za Italijane, in še 1000 gld , ako zmagajo; toda mož-poštenjak je odbil to zapeljivo ponudbo. Verske vaje Jeatol. učencev v rokah žldov. Ministerski ukaz iz leta 1870 zapoveduje vsem deželnim šolskim svetom, da ima v slučaju, ako se cerkvena in šolska oblast ne strinjate glede verskih vaj ka to li ški h učencev, deželni šolski svet samostojno odločevati. Da se ta odlok nikakor ne strinja z določbami katoliške cerkve, je popolnoma jasno, kajti vsak, akoravno ni posebno vnet katoličan, mora izprevideti, da ima v cerkvenih in verskih zadevah jedino le katoliška cerkev odločevati. — In sedaj, kakošna je posledica imenovanega ministerskega ukaza ? Šolski svet določuje samostojno po večini glasovi Skoro v vsakem šolskem i-vetu ima pa tudi najmanj jeden ž i d pravico glasovati in ne redko se zgodi, da isti s svojim glasom odločuje o verskih vajah katoliških učencev na srednjih šolah. In to se godi pri nas v Avstriji, ki šteje nad 90 odstotkov katoliškega prebivalstva. V katoliški Avstriji je židovski zastopnik deželnega šolskega sveta v večji veljavi, kakor pa katoliški višji pastir. Pravda Fuclismuhlerškili kmetov. Ob svojem času smo obširno pojasnili, kako žalosten boj se je bil mej grajščiuo in kmeti v Fuchamflhlu zaradi kmečkih pravic v graščinskem gozdu. Du^ 23. t. m. se je pričela pravda v Weidenu. Zatoženih je 152 kmetov, da so rušili mir in kradli v gojzdu. Do sobote bo gotovo trajala obravnava. Mej zato-ženci je tudi župan, ki je odločno zagovarjal, da ima občiDa prav in da se že 30 let bije za svoje pravice. Graščaki in gozdarji so zatirali kmete in njegova dolžnost je bila, da je ž njimi deloval. Graščaka in gozdarja ni nobenega mej zatoženci. O koncu obravnave bomo poročali. Francoska rojalistiška mladina je imela v mestu Bord3 shod, ki se je v ponedeljek končal z banketom. Kakor je pri mladini sploh navada pri takih prilikah, so bili tudi francoski mladi pristaši kraljevske vlade jako glasni. Na oknih zbirališča so nastavili barvano steklo, ki je sostavljalo pod lilijo besede: .Vive le roi!" V izložbenem oknu je bil na ogled meč, katerega hoče protirepublikanska mladina pokloniti vojvodi Orleanskemu. Vršili so se tudi obligatni prepiri z republikanci, ki so metali kamenje v okna. Policija pa je kmalu naredila konec demonstraciji. Rusija. Neki ruski list poroča, da ima Rusija blizu Japana zbranih 22 vojnih ladij s 360 topovi, armade na suhem ima pripravljene približno 20.000 mož, da zased6 otok Jeso. Francija ima ondi 15 vojnih ladij, ki bi se v sili združile z ruskimi. — Knei Meščerskij v svojem „Graždaninu" ostro obsoja govor polkovnika Komarova pri shodu petrograjskega slovanskega društva, češ, da je Komarov fantast, ker združenje vseh Slovanov pod ruskim vodstvom so prazne sanje. Niti balkanskih Slovanov si ne želi Rusija, k večjemu, da bi jih vladali odločni guber-natorji. V Nemčiji se ponavlja govorica, da odstopi sedanji državni kancelar knez Hohenlohe in da pride na njegovo mesto bivši pruski minister predsednik grof Eulenburg. Belgija. Belgijski kralj je, kakor poroča .France Militaire", zelo bolehen ter se je podal na prigovarjanje zdravnikov v Italijo. Ta položaj na-pravlja omenjenemu listu veliko skrbi in pravi, da bi postala Belgija v slučaju kraljeve smrti skoro gotovo republika. V tem slučaju bi seveda Nemčija storila korake v svojo korist, Francija pa bi pomagala republiki. Francija si že sedaj mnogo prizadeva nauduševati in podpirati belgijske republikance v njihovem početju. Pri vsem tem je pa posebno važuo še to, da si liberalci, ki so zgubili krmilo pri zadnjih volitvah, na vso moč prizadevajo, da dosp6 zopet do vrhunca, ter se bodo posluževali v to svrho vsakovrstnih sredstev is tudi upora se ne bodo bali. Znano je namreč, da so se pričele največje vojske skoro vselej kar nepričakovano in iz prav neznatnih vzrokov. 2e Napoleon III. si je veliko prizadeval, da zjedini Belgijo s Francosko in tudi v vojaki 1.1870 so se bolj ozirali na Belgijo, kakor na renske meje. Napoleon je namreč dobro vedel, da od Nemčije ne more odtrgati večjega kosa, ne da bi zdražil s tam Avstrijo in Rusijo, pri Belgiji pa to ni ravno tako nevarno, ker jo je ložje zjediniti s Francijo, katerej je tudi belgijsko prebivalstvo zelo naklonjeno. Judje — in vojska. Japonci in Kitajci so se pomirili; sedaj pa prihajajo hijene na bojno polje — židovski špekulantje. časopisi pripravljajo potrebne stvari in pomagati jim bodo morali diplo-matje in vlade. Imenuje se že mejnarodna milijonarska skupina, ki bo zmagala v boju mej Japonci in Kitajci; v to štejejo: Rotšilda, Hambro, diskoutno društvo, BleichrOderja, Mendelssohna in Banque de Pariz--same Žide. Tudi o svoti se že razgovarjajo, ki si jo bo moralo izposoditi Kitajsko, namreč najmanj 1 milijardo mark. Kitaj in Japan. Angleški vladni listi izjavljajo, da se angleška vlada ne bode pridružila drugim državam, ki se hočejo vtikati v obravnave med kitajsko in japoDsko vlado. Anglija bode imela velike koristi, četudi Japonci dobe Formoze, ker se bode povzdignila angleška trgovina. Kitajci bode potrebovali denarja, da plačajo vojno odškodnino, in tako se povzdigne vrednost srebra. Sploh bi bilo nespametno, pišd drugi angltški list, da bi Anglija za druge hodila po kostanj v ogenj in se tako sprla z Japonci, ki utegnejo biti še cenjen zaveznik. Razgled po slovanskem svetu. Zakaj se ne skliče srbski kongres v Karlovcih. Iz Zagreba, 20. aprila. 2e štiri leta ni zboroval srbski cerkveni kongres, če tudi ima rešiti vrlo mnogo in važnih vprašanj. V prvem redu se ima razpravljati o prepotreb-nem jedinstvenem štatutu za pravoslavno cerkev, katerega je odbor že zdavnej sestavil. Razven tega pa so zaostala tudi mnoga avtonomna šolska in cerkvena vprašanja, ki bi se morala reševati vsako leto, a da ne trpč radi tega cerkev in šola. Posebno šolsko vprašanje provzročuje mnogo neugodnosti na Hrvatskem in v Slavoniji, kjer politične oblasti zahtevajo točno vršenje šolskih postav, kar pa večkrat skoraj ni mogoče, ker cerkvena oblast nima od kongresa točno naznačenih propisov. Koliko zmešnjav pa tudi škode imajo vsled tega mnoge občine, a vendar se nobeden na to ne ozira, da se kongres skliče čim prej. Sam patrijarh Brankovih je bil v tej zadevi v Budimpešti ter skušal pridobiti ministerstvo, da se skliče zbor, ali vse ni nič koristilo. Prvi izgovor je bil od strani ogerske vlade, da se troški za koDgres ne morejo pokriti z navadnimi cerkvenimi dohodki. Ta trditev pa ne stoji, kajti ravno za kongres je nabrana in prihranjena tolika svota, da bi se moglo dalje časa zborovati. Ali kmalu se je našel drugi vzrok, da zbor ne skliče se tako hitro. Znano je, da se je tudi prebivalstvo pravoslavne vere izjavilo n» javni skupščini v Karlovcih proti novim proticerkvenim postavam na Ogerskem, a sam patrijarh iu čkoll so glasovali v velikaški zboruici proti vladi v tej zadevi. Ogerska vlada zategadelj misli počakati t»ko dolgo s kongresom, dokler se te postave odobrijo, kajti prav vero-jetno je, da bi se ua kongresu slišale besede proti tem proticarkveuim zakonom. Dosti zaprek ima vlada že v velikaški zbornici, a zakaj bi si jih dovoljevala še na tem kongresu, bolje je tedaj, da se ne skliče še tako hitro. Čudno je pa, kar pišejo srbski radikalni časopisi, ki trdijo, da patrijarh Brankovic sam v spo-razumljenju z ogerskim ministerstvom dela proti kongresu, ker je radikalna stranka v mnogih vprašanjih protivna patrijarhovi ali vladni stranki. Patrijarh je namreč sklenil, da se sezida v Budimpešti lepa palača od cerkvenih dohodkov, ker se bode sčasoma brž ko ne prestavil tudi sedež patrijarški v glavno mesto Ogerske, vsaj ogerska vlada to želi. Tudi ta zadeva bi se imela na tem kongresu rešiti, a ker se sluti, da bi bila večina proti temu, piše že zdaj patrijarhov cerkveni list »Srbski Sion", da v tem vprašanju ne bi trebal kongres razpravljali, marveč da more patrijarh po svoji volji odločiti za zidauje svoje palače. Po tem takem je morda res, da patrijarh ne potrebuje kongresa, ki mu ni popolnoma udan v vseh zadevah. Da ogerska vlada more zapovedati cerkvenim dostojanstvenikom pravoslavne vere, je dokazana stvar, saj je poznato, da ne imenuje nobenega, dokler ni podpisal in bianco reverza, po katerem se mora njegova volja podložiti volji nekega višjega. Iz tega odnošaja izvira zategadelj tolika ne-s&mostalnost pri višjih duhovnih pravoslavne vere. Kongres pa ima popolnoma prav, da se ustavlja takim samovoljnim zahtevam, kakor je omenjeni o patrijarhovi palači. Ne bi li bilo pravičneje, da se sezida taka palača v Zagrebu, pa morda tudi semkaj premesti patrijarhov sedež, če se že sploh mora premestiti, kar se pa nam ne zdi potrebno. Zakaj bi Be lepšala Budimpešta s palačami sezidanimi od slovanskega imetja, saj že tako preveč Slovani trošijo na polep-šanje glavnega mesta Ogerske, kjer pa za njih nima meBta, da celo sramota se za njih pripravlja. Kaj so ni to zgodilo z Munkačijevo sliko v prihodu Ma-žarov na Ogersko v saborski dvorani? Ce imajo Srbi še kaj slovanskega ponosa v sebi, moralo bi jih že to edino take vrste zasramovanje odvrniti od njihove nakane. Slovani naj polepšujejo svoja mesta, pa če je Srbom sedanja prestolnica preneznatna, naj premestijo metropolijo svojo v Zagreb, ki je že tako postal središče južnega Slovenstva v avstro-ogerski monarhiji. Skrajni čas je že, da se vendar že enkrat poprimemo gesla »Svoji k svojim". Dnevne novice. V L j u bij a n i, 25. aprila. (Procesija sv. Marka) je bila danes ob 8. uri s cesarja Jožefa trga k kapelici Matere Božje na Martinovi cesti, kjer se sedaj obhaja služba Božja za Št. Petersko župnijo. Tako velikanskega sprevoda na praznik sv. Marka Ljubljana že dolgo časa ni videla. Pač jasen dokaz, da sila uči moliti. Vsa po-božnost, katere so se vdeležili mil. g. knezoškof sstolnim kapitolom, vršila se je zelo spodbudno. Vernike pač druzega ni motilo nego neprestano ciganje vojaške godbe, katera je med celim sv. opravilom poskušala nove valčke in polke. — Tudi ko se je sprevod pomikal čez Št. Peterski most, šla je kompanija Belgijcev v dvojnih vrstah mimo, ne da bi bil častnik na konju dal najmanjše znamenje spoštovanja sv. križu, ali da bi bil vsaj pred mostom moštvo vstavil. Zato smo zopet prisiljeni vprašati: Kedaj vendar se že napravi red v tem oziri? (Ali celo sedaj ne bo miru?) Zadnji »Rodoljub" z dne 20. t. m. z grdimi lažmi napada slovenske poslance Hohenwarta, Povšeta itd., češ da so zakrivili, da prostozidarstvo ni več s kazenskim zakonom zabranjeno v Avstriji, dočim je znano, da so konservativci glasovali proti oni določbi; z lažjo napada naš list, češ, da kar molči glede tega, dočim je »Slovenec" v št. 53. in 56. takoj odločno obsodil ta sklep. Nadalje grdo in neosnovano napada celovškega knezoškofa mil. dr. Kahna itd. — Takn Iažnjivo pisarenje je sploh v vsakih razmerah skrajno nedostojno, kaj naj pa rečemo, ako »Rodoljub" tako piše v sedanjih naših razmerah po potresu ! — Sedaj napadati grofa Hohenvvarta, ko je tako lepo pričel v državnem zboru akcijo v pomoč naši deželi, sedaj napadati celovškega knezoškofa, ki je prvi med sosedi prihitel s posebnim oklicem nam v pomoč, to je skrajna podlost, katero mora vsakdo obsoditi z največjo ogorčenostjo. To se nam tembolj čudno zdi, ker smo čuli od nasprotne strani glasove, naj bi vsled katastrofe prenehali vsi medsebojni prepiri. Mi smo se tega veselili in v tem smislu tudi pisali. In tako bomo tudi v prihodnje pisali, kajti sedaj treba delati za uarod, ne pa prepirati se. Obžalujemo vodstvo »Rodoljuba", da tako malo pazi na plačanega pisarja, ki je poprej, dokler je bil v službi pri »Slovencu" jednako ojstro pisal zoper »Narodovo" gospodo, kakor se sedaj zadira ob vsaki priliki in nepriliki v nas. Nadejamo se, da stranka to popravi, — tembolj, ker menimo, da se ne motimo, če rečemo, da se je to storilo brez vednosti vodstva stranke, — ter po svoje pripomore, da v teh prežalostnih razmerah Slovenci složno delujemo v preporod tako hudo zadetega stolnega mesta Ljubljane in sploh v blagor naše skrajno nesrečne domovine. (Iz Bologne) nam piše gosp. katehet Smrekar: Mejnarodni shod salezijaucev se obhaja s posebno slovesnostjo in s posebnim navdušenjem. Sv. mašo je opravil danes kardinal Dominik Scampa. Pri sv. maši^so azistirali še trije drugi kardinali in petindvajset škofov in mnogo drugih dostojanstvenikov. Cerkev sv. Dominika bila je natlačena samih salezi-janskib sotrudnikov, katerih je po svetu nad 10.000. Ob 10. uri otvoril se je sbod v cerkvi presv. Rešnj. Telesa, ki je bila natlačena. Zgoraj imenovani kardinali in škofje bili so pričujoči in pozdravljali navdušeno shod. Sv. Oče so shod blagoslovili in dela Boskova pri reševanju mladine in razširjanje sv. vere pri poganih jako hvalili in priporočevali. Mestni predsednik bil je v predsedništvu. V mestu najlepši red in postrežba najboljša. (Iz Bleda.) Tukaj je sedaj mnogo občinstva iz Ljubljane, ki je pred potresom semkaj pribežalo; vendar je še mnogo stanovanj praznih, katera lastniki radi oddajo po jako znižanih cenah, — naj bi se meščanje ljubljanski tega v prav obilnem številu posluževali, ker je Bled pomladi res krasen. Bralno društvo na Bledu je sklenilo tekom maja prirediti pevsko veselico v toplici, katere čisti dohodek je namenjen po potresu poškodovanim sobratom. (Goriške novice.) V Kostanjevici na Krasu je pičil gad Jožefa Prančeškina. Zdravijo ga v goriški bolnišnici. — Goriški magistrat je dovolil izvrševati zdravniški posel g. dr. M. Richterju. — Pomilovanje Ljubljančanov radi ogromne škode provzrcčene po potresu je med goriškimi Slovenci splošno. Tudi dobri Lahi sočustvujejo ž njimi. Ču-jemo pa tudi, da prenapete sodeželane zelo bSde podpora, ki je došla iz Gorice v Ljubljano. — Na Pečinah je umrl nagle smrti č. g. vikarij Andrej Urbaučič. Rojen je bil 27. oktobra 1842, posvečen 19. sept. 1868. R. I. P. — Starešinstvo v Kobilji-glavi je imenovalo častnim občanom prečast. g. msgr. Ivana Abrama, stolnega kanonika v Gorici. — V Gorenjem Cerovem je zgorel 13 mesecev star rtrok. — V Gorici baje nameravajo zidati novo pošto na prostoru sedanje gimnazije. Pametna misel. Gimnazijo bi zgradili drugje. (Umrl) je v Novi Štifti pri Ptuju vpokojeni župuik gosp. Anton A n t o l i č v 73. letu. — Naj v miru počiva 1 (Izpiti vsposobljenosti za ljudske in meščanske šole), ki bi se imeli pričeti 6. maja 1.1. v Ljubljani, so odloženi na nedoločen čas. Kedaj se bodo vršili, se bo razglasilo po časnikih. (Umrla je danes zjutraj Josipina Jarc), nečakinja mil. g. prošta Ant. Jarc. Blaga pokojnica, katero so čislali vsi znanci zaradi njene plemenitosti in pobožnosti, se je v noči strašnega potresa pre-hladila in si nakopala bolezen, katera jo je v najboljših letih položila na mrtvaški oder. N. v. m. p. (Darovi.) Uredništvu našega lista so poslali: Včg. V i nt ar župni upravitelj v Liedingu na Koroškem 20 kron za pogorelce v Toplicah. — (i. Gre-gorij Podgorski iz Slovenji Gradca za oškodovane po potresu 10 kron. — Sotrudnik »Slovenčev« za uboge Ljubljančane 5 kron. — Za ljubljanske po potresu oškodovane cerkve profesor Anton Z u-p a n č i č 200 kron. — G. Jos. P r e s a v Ovsišah za poškodovane po potresu v Ljubljani 40 kron, v okolici 30 kron in za pogorelce v Toblicah 30 kron, skupaj 100 kron — Bog plačaj stotero blagim dobrotnikom ter jim v tej silni, izredni potrebi obudi še prav mnogo naslednikov! (C. kr. poštuolirauilnični urad) na Dunaju razposlal je okrožuico št. 4 z razkazom glede prometa v mesecu marciju. V rečenem času se je vložilo 1,065.717 krat v skupnem zuesku za 118,374.962 gld., od tega po naših krajih pride na Štajarsko 51.931krat za 4,485 729 gold., na Koroško 15.948 krat za I,324 965 gl., na Kranjsko 12.198krat za 1 076.842 gl., na Primorsko 19.869krat za 2,396.224 gld., na Dal-maciio 6.260krat za 567.583 goldin.; a vrnili so 273.543krat za 117,222.818 gld., od tega 8.299krat za 2,146.838 goldin. na Štajarskem, 2.045krat za 351.322 gld. na Koroškem, 1.530krat za 362.438 gld. po Primorskem, 622krat za 84.690 po Dalmaciji. Od dne 12. januvarija, ko je zavod začel poslovati, pa do konca minolega meseca se je 76,321.125krat vložilo za skupni znesek 9.015,555.048 gld. 36 kr., in vrnilo 21,014.598krat za 8.923,926.093 gold. 44 kr. Urad je vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih papirjev za 25,901.105 gld.; v prometu nahaja se 11.218 knjižic-rentovnic v vrednosti za 20,927.060 gld., potem 1,072.654 vložuih in 26.754 čekovnih knjižic. Število vložnikov je naraslo za 6787 oseb v varčevalnem, za 238 v ček., za 284 v nakaz, oddelku. Ob svojo knjižico je prišlo 137 vložnikov, med njimi po naših krajih po jeden v Gorenjem Logatcu (2 gld. 52 kr.), v Litiji (1 gld. 5 kr.). v Bistrici ob Žili (1 gld.), v Pilštanju (8 gld.); do nove knjižnice pravico ima prvi dn6 21. aprila, drugi 16. aprila, tretji 27. aprila, četrti 24. aprila. Novo pošto z na-biralnico dobili so kraji: Vetrinje pri Celovcu, Kot-marjaves pri Celovcu, Velikaloka pri Trebnji. V neuradnem delu okrožnica objavlja podatke o poštni hranilnici na Ogrskem, Francoskem, Talijanskem, Nizozemskem, Švedskem._ Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) VIII. Zbornični svetnik Fr. Ks. S o u v a n poroča o prošnji nekega trgovca za dovolitev razprodaje njegovega blaga. Poročevalec pripominja, da je prosilec s svoji pismeno podani vlogi na c. kr. okr. glavarstvo vse podatke navel, katere zahteva § 2. zakona z dne 16. januvarija 1895, drž. zak. št. 26, glede uravnave razprodaj in da kot razlog za razprodajo navaja opustitev kupčije. Ker je pri opustitvi kupčije potrebno, da se ista hitro razvije, kar je pa le potom razprodaje mogoče, je odsek za dovolitev in predlaga: Zbornica naj z ozirom na § 3 omenjenega zakona poroča v navedenem smislu na c. kr. okr. glavarstvo. IX. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da so kmalu na to, ko je obvezno zavarovanje proti boleznim zadobilo veljavo, interesovani krogi izrekli željo, da naj bi se spremenile določbe zakona o zavarovanju proti bolezuim. Vis. c. kr. ministerstvo za notranje stvari je tem težnjam vedno zelo pazljivo sledilo in je odredilo, da je vdeležene kroge vprašati za njih želje in nazore o tem predmetu. C. kr. deželna vlada je tudi zbornico povabila, da naj s porabo izročenih ji vprašalnih pol svoje mnenje izreče. Zbornica se je vsled tega obrnila na interesente in jih prosila, da ji naznanijo želje in nazore. Dosedaj ji je na to došlo 6 odgovorov. Odsek je ta vprašanja na drobno pretresal in priporočal, da jih zbornica nastopno odgovori: 1. V zakonu o zavarovanju proti boleznim naj se v namen, da se poizvedo dnine zavarovancev, ki naj bi služile kot temelj za določba prispevkov in blagajničnih dajatev, uvedejo obligatorično plačilni razredi. Plačilni razredi naj se, vsak s tremi stop-njatvami ob računanju mezde na 300 dni, določijo s sedmimi razredi in sicer: I. 75, 100 in 120 gld.; II. 150, 180 in 210 gld.; III. 240, 270 iH 300 gld.; IV. 360, 420 in 480 gld.; V. 540, 600 in 660 gld.; VI. 720, 810 in 900 gld.; VII. 990, 1080 in 1200 gld. 2. V interesu svobodne selitve delavcev je želeti, da ti s premembo bivališča menjajo tudi pristojnost bolniške blagajnice, ker je le ondaj potrebna kontrola v vsakem oziru mogoča. § 13 št. 2 zakona o zavarovanju proti boleznim torej ni nič preminjati. Delavec mora tekom 4 tednov k novi okrajni bolniški blagajnici prestopiti in članstvo naj je zavisno od pogoja, da dotičnik biva v okolišu blagajnice. 3. Priporočljiva je omejitev blagajniških dajatev, omenjenih v § 13., štev. 3. zakona o zavarovanju proti boleznim za slučaj pridobitne nezmožnosti v tem smislu, da tu omenjene osebe ne ostanejo dlje člani in tudi nimajo pravice do blagajničnih dajatev t okviru § 13., štev. 3., kakor so poprej pripadale blagajniei. 4. Starostna meja za vstop naj se ne omeji in vsprejem v okrajno bolniško blagajnico naj zavisi od zdravja in delavske zmožnosti, katero oboje ima zdravnik potrditi. (Dalje slšdl.) Društva. (Kat.-delavsko društvo za Prevalje) ima prihodnjo nedeljo dne 28. aprila običajno mesečno zborovanje v Steklovi gostilni pri Fari. (Kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) je imelo na velikonočni ponedeljek, dnš 15. t. m. shod v Klečah blizu Beljaka. Poslušalcev je prišlo ogromno, dasi so nasprotniki ie pred shodom hudo begali ljudi in s spletkami hoteli dobiti i gostilničarja, da bi ne dal za zborovanje prostora. Pa gostilničar se ni dal pregovoriti in sijajni shod je bil krepek odgovor zvijačnim nasprotnim spletkam. — G. dež. poslanec Einspieler je podrobno poročal o delovanju deželnega zbora in zavračal razne laži nasprotnikov. G. Podgorc je razpravljal o denarno-gospodar-Btvenem stanju koroške dežele in kazal, kako „dobri" gospodarji so liberalci. Nek kmet je na to govoril le o šolskih zadevah. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 15. marca do 10. aprila t. I. darovali: C. g. Alojzij Rudolf, kapelan v Trnovem pri Ilirski Bistrici 102 k., b1. načelnišUo ..Posojilnice v Celju'' za I. 1895 dar 100 k., si. »Posojilnica v Konjicah" 50 k., gosp. Edvard Horak, trgovec v Trstu, namesto venca na grob pokojne sestre, nepozabne Marije Murnikove ob I. obletnici njene prerane smrti 40 k., g. Ivan Gruden, c. kr. davkar v p., blagajnik moške podružnice sv. Cirila in Metoda na Vrhniki in knjigovodja ondotne posojilnice 40 k., si. moška podružnica v Celju 46 gld. 95 kr. — 37 gld. 06 kr. je rednih podružničnih doneskov, 5 gld. 50 kr. je nabral g. dr. A. Brenčič v veselej družbi v Podvrhu, 2 gld. 39 kr., blag. gospa Alojzija Kresnikova o priliki inštalacije velč. g. župnika Alojzija Arzenšeka, 2 gld. pa gdč. Sidonija Kukecova v Žalcu; — g. Fr. Žužek, c. kr. nadinženir v Ljubljani, dividendo delniškega društva »Narodni dom" v Novem Mestu v znesku 1 gld. 28 kr. po g. načelniku dr. Alb. Pozniku. — Razposlani nabiralniki so nam prinesli že lepih piruhov za letošnjo Veliko noč. Tako smo dobili iz Ribnice po gosp. Andreju Podboju v tamošnji nabiralnik nabranih 11 gld. 40 kr., iz Rakeka po požrtvovalni rodoljubkinji prvomestniei g. Matildi Sebenikarjevi 20 k., iz Žalca v nabiralniku v gostilni gosp. Hausenbichlerja nabranih 11 k., iz Vrhnike po gosp. c. kr. davkarju I. Grudnu 10 k. in dar nabran v nabiralniku pri »Belem volkn" v Ljubljani 8 k. — Od drugod smo zvedeli, da se rodoljubno občinstvo zanima za nabiralnike, tako v Celju, v Spodnjem Dravogradu itd., itd. Rodoljubom, ki bi se zanje oglasili, lahko postrežemo z novimi nabiralniki, vsem dosedanjim požrtvovalnim nabiralcem pa izrekamo iskreno zahvalo. Bog povrni! (Za slovensko šolo v Velikovcu) so od 15. marca do 10. aprila t. 1. darovali: SI. »bra-nilnica in posojilnica za Spodnji Dravograd" prav zdaten dar 200 k., si. ženska podružnica v Gorici 100 k., zajedno kot prvo polovico pokroviteljine. Pač lep dokaz domovinske ljubezni in slovenske vzajemnosti je to, da vrle goriške rodoljubkinje poleg številnih domačih šolskih zavodov podpirajo prepotrebno in zapuščeno našo deco v Korotanu. Dalje so darovali : SI. posojilnica v Glinjah na Koroškem 40 k., si. kmetska posojilnica na Vrhniki 30 k., si. »Odbor katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj" 20 k., velč. gosp. Anonymus 10 k., hišna družba »Omizje" v Mozirju svoj VIII. prispevek v znesku 10 k., vč. gosp. Franc Tavčar, karat pri sv. Joštu pri Kranju 4 k in č. g. Fr. Ferjančič, kapelan v Trnovem v Ljubljani 3 k. — Gosp. pošiljatelj zdat-nega daru .hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravogradu" uam je poslal vsoto z željo, da i ta »kamenček" pomaga, da se slovenska šola v Velikovcu čim preje dviga iz tal. To je tudi naša želja. Zato kličemo zahvaliujoč se gg. darovateljem vsem rodoljubnim Slovencem: Zbirajmo kamene in kamenčke, da se prej ko prej vresniči rek : „Kamen do kamena palača". Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Podporno društvo za slov. veliko-šolce na Dunaju) je od g. Fr. D o 1 e n c a, trgovca v Mariboru, kakor že več let tako tudi letos prejelo lepo velikonočno darilo 151 gld., katere je nabral med mariborskimi slovenskimi rodoljubi. Darovali so: Slavna posojilnica v Mariboru 50 gld.; društveni ustanovnik in odvetnik dr. Jernej G 1 a n č n i k 30 gld.; veleč. g. Lorenc H e r g, kanonik, stolni dekan itd, 2 gld.; dr. Ivan Križan ič, kanonik itd., 3 gld.; Jak. Fil. Bohinc, kanonik, stolni župnik itd., 2 gld.; dr. Karol II r i b o v š e k, ravnatelj duh. semenišča itd., 1 gld.; dr. Jožef P ajek. kanonik itd., 2 gld.; Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij dr. Ivan Mlakar, prof. bogoslovja itd., 2 gld.; Jos Zidanšek, prof. bogosi., 2 gld.; dr Autou Medved, c. kr. prof., 2 gld.; Ludovik Hudournik, stolni vikar, 2 gld.; Matej S t r a k I, komi vikar, 1 gld.; Alojzij M e S k o , prof. bogosi., 1 gld.; dr. Martin M a te k, prof. bogosi., 1 gld.; Jakob Kavčič, stolni kaplau, prof. veronauka itd.] 1 gld.; Fr. S i m o n i č , stolni vikar, 2 gld.; Fr. Korošec, prefekt, 1 gld.; Fr. B r e 1 i h , prof. verozakona, 1 gld.; Alojzij Haubenreich, rač| revident, 1 gld.; Alojzij Zver, duhovnik v c. kr! kaznilnici, 1 gld.; Jakob Tajek, kaplan, 1 gld. Nadalje so darovali sledeči gospodje: dr. Ferd. D o-m i n k u š, odvetnik, 5 gld.; Jos. R a p o c, posestnik, 1 gld.; Blaž M a tek, c. kr. prof., 1 gld.; Ivan B e U, pot. učitelj, 1 gld.; dr. I. S c h m i r m a u I, zdr., 5 gl.; J. Zitek, c. kr. prof. v p. 1 gl.; ir. J.Terč, zdravnik, 1 gld.; Fr. H o 1 a s e k , trgovec, 1 gld.; Jožef M e 1 z e r 1 gld.; Ivan K o p r i v n i k , c. kr. profesor, 1 gld.; Henrik Schreiner, ravnatelj učiteljišču, 3 gld.; Filip K e r m e k , c. in kr. stotnik avditor in c. kr. sodniški pristav, 1 gld.; M. J. Nerat, nadučitelj in urednik »Popotnika", 1 gld.; dr. Janko Bezjak, c. kr. profesor, 1 gld.; Pavel Simon, knjigovodja, 1 gld.; Janez M a j c i g e r , c. kr. profesor, 1 gld.; Fran P a v 1 i č c. kr. poštni kontrolor, 1 gld.; dr. Fr. R a d e y , c. kr. notar, 1 gld.; B. J e n s e , prokurist, 2 gld.; Silv. F o n -t a n a , trgovec, 1 gld.; Alojzij R a k o v e c , železn. uradnik, 1 gld.; Jože P e r k o , železn. uradnik, 1 gld.; Simon Goričnik, c. kr. fin. svetnik, 1 gld.; M. Berdajs, trgovec, 1 gld.; Frančišek Hočevar, vinski trgovec, 1 gld.; V. K o n i g , leksrničar, 2 gld.; dr. Fr. V o v š e k , c. kr. dež. sod. svetnik in društveni ustanovnik, 1 gld.; France Dolenc, trgovec, 2 gld.; vsi v Mariboru. Iskrena bodi hvala vsem imenovanim prijateljem revnih slovenskih visokošolcev na Dunaju. Daj Bog, da bi ti plemeniti rodoljubi našli mnogo posnemovalcev. Vbo-gih slovenskih študentov je od leta do leta na Dunaju več. Letos je vsacega meseca kar po več kakor po 30 prosilcev, v prvem mesecu bilo jih je celo 56, potem nekaj mesecev po 40, meseca sušca 33. Dijaško kat. akad. društvo »Danica" ima mnogo revpih članov, ki prosijo vsak mesec podpore, a tudi »Slovenija" ima revnih udov dovolj. Vsem ustreči skoro ni mogoče. Ko bi slovenski rodoljubi posnemali po-žrtovalne mariborske Slovence, bi gotovo društvo nikdar ne bilo v zadregi. Odbor društva prosi torej uljudno, naj se tudi drugi Slovenci blagovoli spomniti ter darove pošiljati g. dr. Antonu Primožiču, c. kr. profesorju na Dunaju, IX. Wiihringerstr. 61, kot namestniku vč. g. dr. Fr. Sedeja, ki je za več časa na potovanji v jutrovih deželah. Narodno gospodarstvo. Zemljiščni-davčni kataster. (Spisal državni poslanec Fr. Povše.) (Dalje.) VIII. Konečno naj še sledeči izkaz pridenem, ki nam kaže, koliko znaša povprečno čisti prinos zemljišč vseh raznih kultur (na jeden oral) v posameznih kronovinah. Češko, okraj Praški gld. 6 86, Moravsko 653, Trst 6-46, Zgor. Avstrijsko 6-14, Niže Avstrijsko 5-93, Češko, okraj Hebski 5*54, Slezija 4-16, Češko okraj Budijevice 3-70, Goriško 3 50, Štajersko 2 95, Galicija okraj Tarnopolski 217, Koroško 1-82, Galicija okraj Krakovski 1-82, Kranjsko 1-70, Predarl-berško 1"65, Galicija okraj Lvovski 1-64, Tirolsko okraj Tridentski 159, Istra 158, Solnograško 140, Bukoviia 1-20, Tirolsko, okraj Inomost 1-16, Dalmacija — 65. Iz teh številk se da preračunati, da povprečno znaša čisti prinos na jeden oral v celi državi 3 gld. 36 kr. Povdarjal sem že, da ravnati se mora pri celej reviziji davčnega katastra za to, da se primerno denašnjim gospodarskim razmeram, znižanim cenam pridelkov, osobito žita, nasprotno pa zvišanim ali pomnoženim stroškom za pridelovanje teh pridelkov mora predrugačiti in izračunati čisti prinos in s tem urediti tarife. Da tudi o tem morejo naši kmetovalci soditi, podajem sledeče : Na Kranjskem za njive, katerih je 25.611 oralov, najvišji tarifni nastavek 17 gld. 50 kr. za oral — najnižji 55 kr. (v državi sploh znaša najvišji tarifni nastavek 40 gld.; za travnike, katerih je 297.498 oralov, je najvišji tarifni nastavek gld. 18 50, najnižji —.55 (v državi sploh znaša najvišji tar. nastavek 48 gld.); za vrtove, katerih je 12.879 oralov, je naj- višji tar. nastavek 22 gld. (najvišji tar. nastavek t državi sploh 95 gld.); za vinograde, katerih je 20.211 oralov, je najvišji tar. nastavek 20 gld. 50 kr., najnižji 1 gld. (v državi znaša najvišji tar. nast. 69 gld.); za pašnike, katerih je 271.678 oralov, znaša najvišji tarifni nastavek gld. 3 30, najnižji —10 (najvišji v državi znaša 31 gld.); za planine, katerih je 23.713 oralov, znaša najv. tar. nast. gld. 1-50, najnižji —-10 in pod ta najnižji spada 13 364 oralov, pod tarif 30 kr. na-daljnih 2.809 oralov; za gozde, katerih je 76.8612 oralov, znaša najv. tar. nast. gld. 2-50, najnižji —-10 (v državi znaša najvišji gld. 12-50). Člani deželne komisije naj torej v prvi vrsti skrbe za to, da se tarifni nastavki osobito pri kulturah : njive, vinogradi in gozdi za jedni tarifni nastavek znižajo. S tem bo vsaj deloma odpravljena krivica obdačenja. V davčnem odseku so sicer nekateri poslanci, ki zastopajo, da naj se davek sploh za 10 odstotkov zniža. Menim pa, da bo osobito za one posestnike, ki so krivično ocenjeni, bolje, da se tarifai nastavki znižajo. (Konec slždi.) Telegrami. Dunaj, 25. aprila. Govori se, da pride minister notranjih stvarij Baquebem jutri v Ljubljano, da se osebno prepriča o nesreči, ki je zadela Ljubljano in okolico. Dunaj, 25. aprila. Tukajšnji odbor za nabiranje darov v pomoč Ljubljančanom in okolici je danes objavil oklic na prebivalce dunajske, v katerem v iskrenih besedah opisuje veliko škodo, provzročeno v Ljubljani in okolici po potresu ter pozivlje Dunajčane, sklicujoč se na njih svetovno znano rado-darnost, da vsak po svoji moči pripomore s kakim darom v blagi namen. Dunaj, 25. aprila. V državnem zboru je predlagal poslanec Pfeifer izredno podporo za prebivalce v Toplicah, katerim je požar napravil veliko škodo. Dunaj, 25. aprila. Zbornicama na Dunaju in v Budimpešti je bil danes predložen načrt zakona, po katerem se vzame na posodo 24 milijonov kron za Bosno kot deželno posojilo. Dunaj, 25. aprila. Glavni svet avstro-ogerske banke podaril je po potresu poškodovanim Ljubljančanom 3000 gld. Dunaj, 25. aprila. Poslanec Perner-storfer predlaga nujno, naj se strogo preiskujejo žalostne razmere opekarskih delavcev ob dunajskem pogorju, vzlasti njihova stanovanja. V treh tednih naj se poroča o ti preiskavi v zbornici. Predlagatelj vprašuje vlado, kaj je storila in kaj namerava storiti. Nitra, 25. aprila. Pri volitvi je dobil liberalni kandidat Janits 92B glasov, kandidat ljudske stranke Zichy pa 847. Janits je izvoljen. Nitra, 25. aprila. Jednake sleparije in nasilstva, kakor pri prvi, vršile so se tudi pri včerajšnji volitvi. Tem potom pridobila si je vlada z neznatno večino mandat za svojo stranko. Rim, 25. aprila. Kasaoijski dvor je ugovoru Giollitijevemu glede njemu napovedanih tožba ugodil in postopanje proti Giollitiju ustavil. Za sodnijsko postopanje proti Giollitiju bo treba dovoljenja zbornice. Korfu, 25. aprila. Avstrijska cesarica je odpotovala sinoči v Dalmacijo. Umrli so: 23. aprila. Marija Ceglar, delavčeva žena, Karolinška zemlja 25, tubekuloza. 24. aprila. Prane Mrvar, krojač, Cojzova cesta 6, pluč-nica. — Marija Ambrožič, krojačeva hči, Poljske ulice 14, čeljustni krč. V bolnišnici: 23. aprila. Ivan Perteku, krojačev sin, dozdevno mrtev rojen. — Mihael Kovač, prosjak, emphysem». — Herman Bauer, steklar, nephritis. V hiralnici: 24. aprila. Emanuel Caturani, dninar, plučna tuberkuloz*. Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera I. Bezirk, Vremensko sporočilo. i Cas Stanje Veter Vreme > JJ u o a s « ™ a opazovanja ir.kon.rtt T mm toplomera po Celziju 24 7. n. zjut. 2. o. pop. 9. a. ivee. 734-7 734 6 734 8 8-9 18 2 133 si. szap. si. jzap. si. zapad oblačno n n 0 00 Srednja temperatura 13'5''. za 3-4° nad normalom. 260 1-1 Bogu vsegamogočnemu je dopadlo, mojo preljubo nečakinjo Pepico Jarc, staro 40 let, po kratki in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti, danes zjutraj k sebi poklicati. Pogreb bo dne 27. aprila ob treh popoldne. Blago rajnko priporočam vljudno znancem in prijateljem v molitev in pobožni spomin. V Ljubljani, dne 25. aprila 1895. Dr. Anton Jarc, prošt. še dobro ohranjen, proda družina, ki se je morala vsled potresa izseliti. — Več se zve pri cerkovniku v stolnem župnišču v Ljubljani. 261 3—1 §MT Dobro belo primorsko Tino posebno za delavce priporočljivo, 1 liter po 24 kr., pri 50 litrih po 22 kr. in nezadavčeno po 16 kr. priporoča poleg boljših vrst 258 5—2 Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice štev. 52, vhod poleg kavarne „pri Slonu". Glasovire % prodaja iu izposoja | za Dunaj in v provincije | ♦ ♦ I A. Tllierfelder, Dunaj, 7/3 Burgg. 71. ♦ N a j v e čj n zaloga glasovirov, pianinov in harmonijev. ♦ I Prodaja za gotovo in na obroke.- ■ Najemščina nizka. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje o.kr.dež. varne, leta 1835 priv. to-ustanov. na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna cr8me za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—15 Prodajalnica cvetlic, Slonove ulice št. 46, priporoča po najnižji ceni prečast. duhovščini in slav. občinstvu bogato izbero šopkov in vencev za razne cerkvene potrebe, kakor tudi za birmo. Nadalje priporoča tudi čast. gg. novomašnikom lepe šopke in vence za na roko. Dobi se tudi različno umetno sadje. Vse to priporoča tudi gg. trgevcem po najnižji ceni. 236 3—3 S m Lekarna Trnkoczjr, Dunaj, V. i Sirup ^ planinskih zelišč tudi 111 mi imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr,, 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 26 Ubalflu pl. Triikoczy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradcu. t* o 9f f S t> ►i d K* O- o N al a a M Ui M { BI Si j 4 i Jfove ftmarnlce. n Ravnokar so izšle nove lične od visoko-častitega knezoškofijstva ljubljanskega potrjene ŠMARNICE z naslovom: Šmarnice Sestavil J. I*. TouHsnlnt duhovnik luks. škofije Z dovoljenjem pis. poslovenil Viktor Steska. Cena v platno vezano z rud. obrezo 60 kr., zlato obrezo 70 kr. Dobivajo se v Katoliški Bukvami in pri H. Nlčinan v Ljubljani. Ivan Jax LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 bO-26 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Leopold Tratnik prej M. Sclireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—17 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. C? m-* železniške šine, štorje za obivanje stropov, železo za vezi in traverze, železno, cinkasto in pocinkano ploščevino, kovanje za okna in vrata ter vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata po j ali o nizlcili eenali Stupica & Mal trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. i. 262 8-1 Št. 10656. Za delavce: težake, tesarje in zidarje ter voznike z vpreženimi vozmi je v Ljubljani obilo trajnega zaslužka. Zato se pozivljejo, da pridejo semkaj in se oglase pri podpisanem magistratu. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 22. dan aprila 1895. Zupan: 255 3-3 Grasselli s. r. H> -a o a j s k a borza. Dne 25. aprila. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ........... 101 gld. 101 , 123 101 123 99 1090 396 122 59 11 9 46 6 30 kr. 40 „ 80 „ 15 „ 20 „ 20 „ rt 75 „ 30 „ 72'/i* 94 „ 68'/, „ n 73 „ Dne 24. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ■ ■ • ■ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4# Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 % . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 75 kr. 164 „ 198 „ 99 „ 60 „ 159 „ 50 „ 132 „ 75 n 109 „ HI n 25 „ 99 „ 25 „ 99 „ 90 „ 223 „ 50 „ 171 „ 90 „ 133 „ 25 „ 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3650 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 572 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 106 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 82 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 Papirnih rubljev 100........131 50 50 75 25 50 60 50 12 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba ERCE «" Mfolizeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. 4SJT Pojaanlla"SXt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti g(T naloženih glavnic. Ig Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.