Marijca in Anica odu pri potoku j* stala in nepresUDo zrla v temoo vodico, kako s3~l jssj« se valčeki, drug preko druzega prekopicevaje se, drvili dajje. Nepro- 1 ijf1 makljivo je stala ter qi* oči obrnila niti na levo niti na desao. Mlada 1 deklica je bila, izpolnivSi koinaj otroSko d5bo. Držala se je Iep6 po koaci, 1 le glavica j«j je bila upogneua malo pred se, da bi morda kdo ue opaiU j njene žalosti. 1 Da! Žatostna je bila, ker fcdaj in zdaj se jej je utrnila svitla soliioa T 1 bistrem OČesi ia se jej spustila po rudeeib licih. Nemiroo je raoraio biti 7 ™ Bjenein svei. nemirno v mladej glavici, ker ui bilo viduti, da bi se bila ra»-veseljevala v lepoti aaiave. Liiade iu travoiki so džbteli polni krasnobojnili cvetic; na polji se ]e gibalo zlatorumeDO žito in vaa narava je bila polna ve-selja, poloa lepote. In deklica? \ Ne ineueč se za vse to, ge vedoo je zrla v vodo, še vedno je nepre- J makljivo držala glavico pržd se, še vedno so ae jej utrinjale svitle solzice v j bistrpm ofiesu. " Gotovo bi se še bolj čudili, ako bi jo bili videli pred nekaj časom, ako bi opazovali njeno Življeuje do danes. Ni je bilo veselejše deklice od grašCakove Manjce. Ves božji dan je tekala brzonogej srni podobna po vrtu, pevajoč vesele peseace. Vaakdo jo je poznal kot živo, v mladostnem veselji se radujočo deklico. Vrhu tega JB bila tudi priljudna ia prijazua z vsacim; kajti da-si je bivala v lepetn gradu, oblečena bila v krasno gosposko obleko, da-si je bil njen oče najbogatejSi in najučeuejši t vsrj okolici, vendar je vedno rada občevala s kmečkimi de-klicami in vzlasti Kaldoova Anica je bila omogokrat pri njej. Skupaj sta j ae igrali, skupaj delali, skupaj radovali m vrhu tega je Marijca vedno % Anico delila svoje veselje. Oče ni imel nič proti terau, užž zaradi tega ne, ¦ kerje im«l vedno mnogo opraviti in ui mogel biti toliko pridvužini, kakov bi bil rad. Dopuščal je tedaj Anici, da se je igiala z ujegovo hcerko, ker jo Marijco Ijubil in pozual Anico, da je dobva io pripravna dfkliea. Nič jima ; tedaj ni nasprotovalo, in vsled tega ste ai bili Anica in Marijca najljubSi prijaieljici. Ker smo s« z Marijoo ob kratkem sezuaaili, poglejino Se kdo io kaj je ' bila njena družica — Auica ? I Ako bi prišel kdaj v vas, kjer ste živoli naši znaaki, gotovo bi koneo vasi opazil leseno kočico. Nekoliko d^sak už<5 vseli črrojždih in trohljivih je bilo skupaj zbitili iu tiuda, da se bajtica ni uže daruo na kup ses^dla. StreUA i je bila tudi už^ na pol podrta in vsIpiI tega je sredi jedine sobe stala ob j deževnein vreineau vedno velika mlaka. Okna so biJa zamašena s cupjaffli | in s papiijem, a tuesto viat je služil velik pI6b, ki sr je po noči prisloaU I pred hisni vfaod. To je bila hiSa Kalanova — Aoicin dcm. Usmiljenja vredfto ' je bilo res to dekletce, zapuš6tjao malo ne od vseh. Oče so jej umdi, ko jo n biia izpoliiila peto leto; a matere uiti poznaki ni. Oč-e je bil t«sar ia je j imel še precej dobrega zaslužka; priiirauil si je bil toltko, da si je kupU i majheno posestso 3 prijazno hišo y Tasi. Ta je zagledala Anica Iuč sreta, n le kratko je bilo njeno biranje t tej hiSi. Oče so jeli bolebati in po dolgej Mezni so tudi umrli. Dolga očetova bolezea je pobrala vso imOTmo ia :iie» je inorala ne iinejoč sorodnikov, k sosedi, ki ja bivala v boraej bajtici, :,.ro suio aii poprej omeuili. Ta soseda je bila zeM hudobna, in vzela je Anico le zaradi tega k sebi, ker je zuala, da jej je po prodanej očetovej biši ostalo še neknliko deuarja; ko tpga denarja ni bilo več, morala je Anica irdo delati, in še cel6 prosjačiti za neusmiljeno starko, ki jej je vcdno pre- lila, da jo zapodi takiij od hiše, ako si ne bode sama kruha zasluaia. To jc Ijilo britko za ubogo Anico. A vse bi bila 3e potrpela, ako bi le stara s.la bila lepSe ž njo ravnala. Jesti jej ni dala skoro ničesar; a tepla in vala jo je vsak dan. Kdor koli je videl Anico smilila se mu je, ker je L.ila zares sirota! Jedino njeno teselje je bilo, kadar 88 je s svojo prijateljioo malo poigrala. Kadar koli je imela čas. tekla je v graščino ter jo ondu po~ iskala svojo prijateljico Marijco. Pozabila je na vso žalost in vse britkosti. Taki5 ste živeli uboga Anica in njena prijateljica Marijca ia kak raz- l.ii-tk se nam pokaže cianes! Prej tak6 vesela, tak6 živa — in danes! ? — Prej tak(S sročaa, igraj6č se s svojo Ijubljenko —¦ iu daae9! ? — — Še vedno stoji iq zrt ueinirna v drveže se »alove. (Judne misli jej roje |io glavi. Spomiuja se prejšnega due, z žalostjo se ga spominja, ker tega. ¦ l:n'' je izgubila veselje, izgabila je mir srci. Kak6 to? Bilo je populndiie. Marijca in Anica ste kakor po navadi sedeli pod stučiiato lipo vsaka s svojim pletivoia v roci prijazno se razgovaijajoi^. V tem Jjjjin se ju-jpcjje l-jasna ioiiija na ilforišle. JUanjo hilro popasli deJo ter in:e gledat, kdo se je pripeljal. Bila je teta, ki je priSla z hčerjo obiskal svuje sorfduike. To jc bilo Teseljo v graščini. Objemanja itt poljubovanja 111 bilo konca ne kraja, kcr teta, iivei T daljueui uicstn ni mogla po TeCkrat jiriii v ta kraj. Vzlasti Marijca ia K4tinka — takii je bilo ime sestrieitti — t\e si meleli mnogo ptipovedoTati. Katiuka je bila ohola (oSabna) deklioa in vi-ekrat se je norčevala iz svoje soriidnice, 6e5 da je neumna in nevedna. V tacib pogovorih jo ju vpralala: nKdo pa je bilo iSno cigansko dekletce, ki jr pri tebi sedeJo; ali te ni sram le govoriti s taritni kmeikiml otioci?" 1 Marijca je zatisnila oei, pogledala jo v stran in prvič se je sramovala ¦ uboge kmeSke prijateljice ; konec je bilo zdaj njencrau veselju, ker vm -'¦'¦ so JeJ P" glavi rojile besede oholu KStiuke. V njenem srei se je po- rmlila ošabnost iu Harijca ni bila vcč otia dobra in vtsola g^spica. Druzega i'iira je od31a t«tka s svojo bčerjo in Marijca, ki je poprejšnega dne svojo lieno še tak6 prisičuo bila poljubila, poslovila se je zdaj od nje kot oSabna imovitcga graščaka. Otisla je na vit in tu jo jo čakala Anica. Tudi ta ¦ l'ila \zneiuirjeua, ker je tak6j spoznala, da je uboga berafiica v primčri ' 1 "isito Marijoo. Vse to jo globoko čutila, liisi, da je kakor pozabljena ¦!:i. piejšni dau, ter je Marijca niti (iogledati ni htela. In vsled tega je '¦I'O jokala cloma n» sJamnatej posteiji. In VBDiler je Se daaes prifila t -i:iuo, 6er MarijCiuo ravuanje se jej je opravičeno zdefo, mislel si, iaj ¦¦ sirouiak v družbi z bogatinom. Nasproti ste si stali obe in molfoli ste. Marijca naposled mndUjjH pregovori in reče osorno: ^lzpred oči se mi poberi grtin bajlarica ti, tetgj^t da se mi ne prikažci ver nikoli v gra.^ino!" To rekši, obrne se ter st^H ošabno dalje. Auica gleda nekaj časa za-njo io potok solz še jej vderejH oei. Komaj da izreče še besede: P.Marijca. izpreiuenila si se, a zap^irtnt^H da napub bodi pred padceni." Na to otide bridko jokajoj st>... ^H Marijoa je iln proti potoku in luisliln je lia besede Katinkiue, pi uB na besede Auičine. Njeno srce še ni bilo pokvarjeno, in oiabnost ni I9 šc vedno in še redao je tifi||H temno voilo in S<> vedno so jej kapljalo sritle solzico iz oCvsa. To je .ateJB hudobcu jezik, prcjjiial je mir iz njeoega srca in je rodil drva, ki jo je gli|9 nepriMleborna. ¦ Preniišljevala je, r kako Iepej slogi živi vse, kar je ustrarjeaegkia božjtfj naravL Vse jej je govorilo: ^GIpj, ošabuosti jo ui med naini^^J je ponižno in pohlevno, a ti si tako prevzetna proti svojej prijat^ljict?11 .1$M dale6 pa je sagroiuelo ia sp>J(uacla sti je Qa Boga. ki se jg ra7,Lrdil aad wU Fouiislila je Da sairfc in sptSmnela se je prigovora: rPred Bogom stno iii9 jednaki" in oova soka se jaj vdeve po vudečem licu. — J Boj je bil končan. Liee se jcj zopet zjasni, zopet je bija vesnla in ladovoljna. [n iei nekaj časa je bogata gvasčako?a h5i prosila odpnstettja siroto Anico. Napuh je bil zmagan, oholost strta iu vse je bilo zopet po-ravnano. Iu zopet sle tekali prijatcljici po grašfiaskem vrtn, zopel ste si igrali, zopet radostni prepevali in vživali