— 323 — Jezikoslovni pomenki. Konec skutniko - skupniške vojske. Ker je g. Kobe po odgovoru v 76. lista zdaj tudi moje misli, da ni treba gosp. Kapelletu ^skupnika" pre-klicavati, je ekutniko-skupniske vojske v pog^lavitoi reci konec. Zdaj bi g. Kobe le se rad prepravdal, da gre skatniku prednost, oslanjaje se posebno na to, da Ima sknpnik več pomenov, skutnik pa le enega. Zastran tega ne bi bil jaz več ne bele ne černe rekel, zato ker je g. Terstenjak, razglasivši v 74. listu v dopisu od Kerke tudi se poseben pomen ekui^nlka, s tem skntnikovo prednost poderl ^•^*); ali g. Kobe mi očita in v smeh obrača več pomot, kterih v mojem spisu (v 73. listu) ni. Zato se mi je potrebno zdelo, da se še enkrat oglasim in pri tej priliki še kaj novega pnveržem. Poštovani gospod! Vaša zahvala in Vaše očitanje — oboje Bvedoči, da se niste potrudili, mojega spisa pazljivo prebrati. Kje sim izpeljaval — Vas vljudna vprašam — skoifoika iz „8kup"? Le dobro še enkrat preberite tiste besede; vidili bodete, kako ste se spregledali. Kdo bo izpeljaval skui^nika iz ,,8kup^M Da besedo ekii^nik le višebrojno rabijo, nisim tudi nikjer rekel. Opomniti sim le hotel, da jo menda večidel višebrojno rabijo, rekoč: ^^zato ker si mislijo skutnika in ženo njegovo (skutnico), ktera je proti takim starišem ž njim ([skutnikom) v enaki razmeri^^. Poglaviten namen pri tej reči je namreč, da se skupaik ali skufnik pred smertjo novih starišev oženi. — Vi pa, gospod! pritikujete samovoljno tudi otroke, pisaje: „kajti 80 že otroci Q!) zapopadeni in žena". — Beseda „otr^oci" je Vaša izdaha, ali ste se pa spet pregledali. Čemu sim govoril od dvobroja? — Nečem B\ drugega misliti, kot da ste moj spis prenaglo brali in se spregledali. Tudi je treba v tej priliki povedati, dasenesmejo ne sknpniki, ne skuifniki v pomenu pravdoznanskem po nemški „Adoptivkinder" imenovati, kakor jih g. Kobe imenuje. Taki morajo po postavi (§. 183 derž. zak.) tudi ime novih starišev na-se vzeti, drugači niso jjAdoptiv- ali Wahlkinder"; skupniki ali skutniki pa ne dobivajo imena novih starišev, tedaj se jim ne sme tudi tako reči. Gospod Mihelič, c. k. urednik ministerstva znotranjih opravil, mi je pravil, da so imenovali poprej na Horvaškem skupnika po latinski aggregatus, njegovega novega očeta pa a ggregarius, s kterim je **) Morebiti pravijo kje še komu ali čemu skutnik od „skute"? — Gosp. Terstenjak piše ondi: pod skutjo. Jeli skut kje tudi ženskega spola? V staroslovenskera, serbskem in ruskem je samo možkega. Pis. bil aggregatus composaesaor Csoposestnik). Taka je tudi pri nas. Nemških imen za aggregariusa in aggregatusa v austrianskem zakoniku ni. Naj imajo tudi pravdoznanci nekaj od našega prepira ! Da se pa ne bodete, gospod! tudi na besede zadnjega stavka v svojem odgovoru preveč oslanjali, velim: Najdite pa Vi meni le en izgled, da seje„if" pred soglasnico y,n" v „p" spremenil; „Vaš bo mejdan^S — se ve, le glede prednosti po jezikoznanakih postavah; zakaj ta prednost bi ska/^niku tudi potlej ostala , da je znan večini Slovencev in tudi Horvatom, skutnik pa po Vaših lastnih besedah le j^pod Semičem in v severnih krajih Cernomaljake fare". Popraševal sim po skuifaiku tudi na Dunaju druge Slovane, iskal ga po sta-roslovenskih, ilirskih, čeških, poljskih in ruskih slovni-kih, — ne duha ne sluha, tako da začenjam že ne-hotoma meniti, da je pervi Semičar , slišavši od soseda besedo s k u p n i k napak razumel: s k u ^ n i k. V vseh per-vih treh pomenkih skupnlkovih, ki ste jih razodeli, je poglaviten zaznamek skupščina ([skup biti, skup imeti, skup živeti), tako brez dvombe tudi v pomenu, zavoljo kterega se pričkamo. — Pa brez zamere! Ini-micus causae, amicus personae. J. Navratil. Drugi pomenek zastran ^^Kolpe^' in j^Kupe^'. V dopisu od Kerke v 74. listu ^^Novic" izpodbija g. Terstenjak mojo misel Cp^^^. 73. list) glede pisave jjKolpa", in poterjuje pisavo „Kupa", pozivaje se na izpeljavo svojo tega imena v „Novicah^' (y 38. listu). Oudi sklepa gosp, Terstenjak takole: Ker so dobivali stari narodi imena po tergovini, in zato, ker so primorje od male Azie do Egipta Kanaan, to je, deželo kupcov zvali; — zato so posebno stari Panonci to vodo „Kupo", to je, kupčijsko imenovali. — Tedaj „Kupa" iz „Kup"? Vprašam: Bi li bilo tako sklepanje logično, ako bi bilo tudi že dognano, da pomeni Kanaan deželo kupcov? Bi 11 bilo to verjetno? Menim, da ne. V 74. listu pa obrača gosp. Terstenjak (zametaje analogijo: solnce = sunce, volk zir vuk, polž = puž, . . . Kolpa = Kupa) ^pozornost čitatelja" na drugo po njegovem boljo analogijo, namreč: dob nz dub, mož ur muž , roka zn ruka, loka nz luka, kopati (se) zzi kupati (se), j^in po tej analogii" — veli gosp. Terstenjak, se ima presojevati izgovor Kupa in Kopa^. Ali ta misel si je s pervo (Kupa iz ^^Kup^^) povse navskriž , zato ker „kup" (Kauf) ne spada k tisti analogii, kakor j^kupati (se)" in ^kopati (se)". — Vsi Slovenci in vsi drugi Jugoslovani govorimo razločno kup, kupiti, nikjer se ne sliši po hvaljeni analogii govoriti: kop, kopiti (namesto: k lip, kupiti — Kauf, kaufen). Ker je tedaj V^aša misel, poštovani gospod! dvoja, in ker se ne da druga nikakor združiti s pervo; Vas moram vljudno prositi, da bi Vas bila draga in dobra volja '•^~) , mi skoro oznaniti, ktere misli ste zdaj, ako se kanite še dalje z menoj pomenati, da se resnica zve. Za Vašim odpisom priderdra kmalo moj -J^). J. Navratil. *) Navaden „vljudni izrek" belih Krajncov s 4, sklonom. Pis.