O, Vili. 1972
a:	i :w; i Tj
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Štev. i
Julij 1972
LETNIK X.
Titova zahvala
(Josip (JKfroz Otto
Beograd, 28 maja 1972
Dragi drugovi,
Srdačno zahvalj u-j em na toplim čestitkama i lijepim željama, koje ste mi uputili povodom mog osamdesetog rodjendana.
Z ZASEDANJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA:
Čimprej sprejeti nov
Novoizvoljeni centralni delavski svet se je sestal na prvo redno sejo 23. junija 1972. Prve redna seja centralnega delavskega sveta je imela predpisani dnevni red za prvi del seje, v drugem delu pa so obravnavali vso sprotno problematiko podjetja.
V prvem delu seje je centralni delavski svet izvolil najprej overitelje zapisnika, verifikacijsko komisijo, poslušal poročilo predsednika voliv-ne komisije o opravljenih volitvah, poročilo verifikacijske komisije in potrdil mandate novo izvoljenim članom centralnega delavskega sveta. Centralni delavski svet si je nato izvolil za predsednika Adolfa Kosija, vodjo proizvodnje aluminija, za njegovega namestnika pa Maksa Jabloč-nika, nadzornika v energetiki (stiskalnici).
Skladno z določili dopolnil statuta je centralni delavski svet imenoval tudi predsednike kolektivnih izvršilnih organov in dva člana kolektivnih izvršilnih organov:
—	v odbor za poslovno politiko: Zorana Herica, predsednika in člana: Franca Klemenčiča in Ivana Berais® ;
—	v odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu: Viktorja Preloga, predsednika in člana: Ivana Ogrinca in Franca Laha;
—	v odbor za samoupravne odnose in obveščanje: Petra Gegiča, predsednika in člana: Franca Kolariča in Antona Kuriliča.
Centralni delavski svet je imenoval odbor za splošni ljudski odpor v sestavi : Janez Kostanj evec, predsednik, Franjo Gnilšek, dipl. ing., namestnik predsednika in člani: Vaclav Vrabič, dipl. ing., Stanko Debeljak, dipl. ing., Ljubo Komel, Ludvik Mesarič, Maks Jabločniik, Martin Majcenovič, Herman Šrinjar, dipl. ing., Franc Lončarič in Milan Krajnik, dipl. oec.
V drugem delu seje centralnega delavskega sveta so bile obravnavane naslednje zadeve:
— SPREMEMBE PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH
DOHODKOV
Odbor za organizacijo dela in sistemizacijo in odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka sta dala v obravnavo spremembe in dopolnitve pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. S temi spremembami in dopolnitvami bi naj bila ocenjena nova delovna mesta po sprejeti sistemizaciji — po še veljavnem sistemu delitve osčbnih dohodkov (t. j. po starem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov). To sta odbora
Poslovanje podjetja
v času od 1. januarja do 30. aprila 1972
1. Splošni pogoji gospodarjenja
Da bi lahko pravilno ocenili pogoje gospodarjenja, ki so bistveno vplivali na ustvarjanje in delitev dohodka v letošnjem letu, je nujno potrebno, da najprej naštejemo in osvetlimo tiste elemente, ki so bistveno vplivali na poslovni rezultat, na katerega podjetje ni imelo domala nobenega vpliva. Pri tem je potrebno analizirati, ne samo splošne pogoje gospodarjenja v letu 1972, temveč še nekatere bistvene vplive iz leta 1971, ki pa se še danes odražajo v celotnem uspehu podjetja.
Pri tem želim poudariti predvsem to, da se je kriza aluminija na svetovnem tržišču začela koncem lanskega I. kvartala, ko so cene od 600 dol. padle celo na 390 dol. za tono primarnega aluminija. Takšna situacija nas je usmerjala, da smo prodajali več aluminija na domačem tržišču, kjer je bila lani cena 500 dol./t, kar pa je povečalo probleme nelikvidnosti podjetja; to smo reševali z raznimi kompenzacijami in asignacijami v okviru kliringa, ki je bil uresničen za vso dr-
stonila na osnovi sklepa delavskega sveta, ki je odločil, da sta dolžna pripraviti predlog rešitve vseh zadev s področja določanja osebnih dohodkov, ki še iz kakršnegakoli razloga niso bile rešene do dneva uveljavitve pravilnika o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V času razprave o spremembah in dopolnitvah pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov je bilo nekaj pripomb k spremembam; te sta odbora obravnavala. V razpravi o teh pripombah sta ugotavljala, da predlagane ocenitve niso v sorazmerju z ocenitvami podobnih delovnih mest in da bi bilo potrehno ocenitve korigirati po ustrezni službi. Razpravljala sta tudi o predlogu SDE Vzdrževanje in sekretariata OZK, naj bi popravek pravilnika zavrnili in ocenili vsa delovna mesta po novi sistemizaciji. Odbora sta delavskemu svetu predlagala, da naj ne sprejme sprememb in dopolnitev pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov — ocenitev novih delovnih mest, ampak bi naj čimprej pripravili in sprejeli novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, po katerem bodo ovrednotena vsa delovna mesta, katera smo določili s sistemizacijo. — Centralni delavski svet je sprejel ta predlog obeh odborov.
žavo v mesecu aprilu letos, in ublažili tako, da se je sedanje stanje dolžnikov izboljšalo za 5,856 milijard S din in stanje upnikov za 3,618 milijarde S din.
Cene aluminija so se v zadnjem letu trikrat menjale: od 600 dol. ali 750.000 S din/t s prvo devalvacijo v lanskem letu na 500 dol. ali 750.000 S din/t in z drugo devalvacijo v mesecu decembru od 500 dol. na 440 dol.; alfi 750.000 S din/t; to pomeni, da se kljub devalvacijam dinarska cena aluminija,
RAZPRAVA O USPEHIH IN POGOJIH GOSPODARJENJA
Glavni direktor je podal delavskemu svetu obširno' poročilo o poslovanju podjetja v času od 1. januarja do 31. maja 1972. Direktor finančnega sektorja Milam Lonighino je seznanil delavski svet s finančnimi rezultati, Franjo Gnilšek, dipl. ing., pomočnik glavnega direktorja za tehnične službe, pa s proizvodnimi rezultati v prvem obdobju letošnjega leta.
Na predlog odbora za proizvodnjo in poslovno politiko (Nadaljevanje na 2. strani)
vse do danes ni spremenila in da je negativni efekt obeh devalvacij znašal nad 3 milijarde S din. Od tega samo v decembrski devalvaciji 1,800; milijarde S din. Razen teh stroškov so se bistveno povečali tudi stroški nekaterih surovin: premoga, mazuta, apna, silicija, električne energije in drugega v znesku 1,700 milijarde S din. Ta situacija je imela svoj končni odraz v zaključnem računu za leto 1971, ko smo v primerjavi z letom 1970 ustvarili komaj 50-% akumulacijo, t.j. minimalne sklade ob minimalni stopnji amortizacije v skupnem znesku 967 milijonov S din, leta 1970 5,107 milijarde S din.
Pogoji gospodarjenja se niso izboljšali v letu 1972, temveč se je z odlašanjem vrste sistemskih rešitev v državnem merilu, ki pa imajo bistveni vpliv na poslovanje našega podjetja, situacija na področju stroškov poslovanja še boij zaostrila. Tako so letos bile uveljavljene podražitve nekaterih surovin, ne da je bilo vprašanje naše cene do danes sploh rešeno. Največ podražitev je vplivalo predvsem na ceno glinice, s tem v zvezi pa tudi na ceno aluminija.
V prilogi »Zunanji vplivi na poslovanje TGA« sta razvidni vrsta in višina posameznih podražitev.
Glede pogojev gospodarjenja, ki pa so pretežno odvisni od naših lastnih sposobnosti,
(Nadaljevanje na 3. strani)
Iz livarne
Stojan Kerbler v Kranju
Osnovna značilnost Kerbierjeve fotografije je njegova veiika vezanost na prostor — na okolico Ptuja, na kraje, od koder je jemalo snov za svoje ustvarjanje tudi več slovenskih pisateljev. Kerbler, ki je od vseh fotografov temu življenju najbližji, upodablja svoje ljudi z izredno dovzetnostjo in psihološko poglobljenostjo. Značilnosti Kerblerjevih fotografij so: realizem, humanističen pristop, družbena angažiranost.
Realizem njegove fotografije je vezan na maniro »čiste fotografije«, dobre zahodnoevropske reportaže, ki daleč presega informativni nivo in v nekaterih posnetkih dosega umetniško raven, na fotografijo torej, o kateri je dejal Bresson, da je rojena iz sinhronega delovanja srca in razuma.
Pri nas že dolgo nismo imeli fotografa, ki bi se izpovedal s toliko ljubezni do ljudi, kot se je Kerbler, pri tem pa da bi ostal zvest tèmi, ki jo obdeluje. Tako je postal njegov opus svojevrsten prispevek k sodobni jugoslovanski fotografiji (po svoji tematski enotnosti mu je enak predvojni Dabčev ciklus Ljudje z ulice).
Avtor sam pravi: »Umetniška fotografija je tista fotografija, pri kateri občutim, da se je v meni nekaj premaknilo.« Če gledamo njegove fotografije, občutimo skrb, obup, tesnobo, osamljenost, bolečino njegovih ljudi.
Kerbler je samosvoja osebnost v naši fotografiji, vendar se z nekaterimi svojimi deli smiselno vključuje v kreativno delo mariborskega kroga fotografov.
Tone Stojko
Seznam predsednikov CDS in DS, njihovih namestnikov in članov centralnih kolektivnih izvršilnih organov
Imenoval organ	Predsedniki CDS in DS	Odbor za poslovno politiko	Odbor za kadre, dr. stand, in var. pri delu	Odbor za samoupravne odnose in obveščanje
CDS	Kosi Adolf, predsednik	Heric Zoran, predsednik	Prelog Viktor, predsednik	Gegič Peter predsednik
	Jabločnik Maks, namestnik preds.	Klemenčič Franc Beras Ivan	Ogrinc Ivan Lah Franc	Kolarič Franc Kurilič Anton
DS OZD Glinica	Sukič Janez, preds. Gornik Andrej, nam.	Sukič Janez Zupanič Jože	Kacjan Herman Kolarič Janko	Jeza Janez Gornik Andrej
DS OZD Aluminij	Kerbler Stojan, dipl. ing., predsednik Ferk Konrad, nam.	Gajski Ludvik Krajnc Forile	Premožič Srečko Jeza Lovro	Varju Imre Muršek Franc
DS OZD Vzdrž. in delovna sredstva	Menoni Jože, preds. Kores Anton, nam.	Horvat Ivan Adamčič Mirko	Spicer Jože Hojak Stane	Rižnar Konrad Sere Vlado
DS OZD Skupne službe	Kropeč Peter, preds. Lejko Franc, dipl. ing., namestnik	Klinc Stanko Sankovič Aleksander	Mesarič Lovro Lejko Franc, dipl. ing.	Posavec Konrad Mazera Ivan
Čimprej sprejeti nov pravilnik o delitvi 00
(Nadaljevanje s 1. strani)
in odbora za finančno' poslovanje in delitev dohodka se je centralni delavski isvet najprej seznanil s poslovnimi rezultati prvih štirih mesecev letošnjega leta in sicer: is tehničnim poročilom o doseženih proizvodnih rezultatih, — obračunom dohodka in predlogom o izvajanju pravilnika o delitvi dohodka.
Nadalje je sklenil:
1.	da bodo obračunani osebni dohodki po veljavnih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov do 1. junija 1972. Od 1. junija 1972 dalje bo potekal obračun osebnih dohodkov po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, :s katerim bodo ovrednotena delovna mesta v skladu z novo sistemizacijo.
2.	odredil je obračun osebnega dohodka za prvih 5 mesecev do višine, katero dovoljuje samoupravni sporazum, kar znaša 70 % enomesečnega osebnega dohodka. S tem izrednim obračunom dosežemo enako povprečje osebnih dohodkov, kot smo jih prejemali v preteklem letu.
Osebne dohodke po tem siki epu je treba obračunati in izplačati najpozneje do 20. julija 1972.
3.	dohodek, (ki je izkazan s prodajo zalog preteklih let, bo kanaliziran v amortizacijo. Če se zaloge ponovno kopičijo, bo dohodek uporabljen za znižanje cen zalog, tako da bodo, te nove zaloge ocenjene po ceni, po kateri so bile ocenjene prodane zaloge.
RAZDELITEV DOTACIJ
Centralni delavski svet je dodelil dotacije naslednjim društvom in organizacijam: Osnovni organizaciji sindikata — za sindikat 110.000 din, za godbo 76.500 din, DPD »Svobodo« Kidričevo 23.000 in za knjižnico 14.000 din, Krajevni skupnosti Kidričevo — za asfaltiranje cest Apače •— 20.000 din, Nogometnemu klubu Kidričevo 69.000 din, Taborniškemu odredu »Boris Kidrič«, Kidričevo 6.000 din, Krajevnemu odboru Rdečega križa, teren Kidričevo 2.000 din, Osnovni organizaciji Rdečega križa v TGA Kidričevo 7.000 din., Krajevni organizaciji SZDL Kidričevo 5.000 din, KO ZB NOV in ZVI Kidričevo 3.000 din, Osn. šoli »Boris Kidrič« Kidričevo
10.000	din, DIT Kidričevo 9.000 din, Aktivu ZMS TGA Kidričevo 7.000 din, Strelski družini Kidričevo 3.000 din, Aktivu ZB TGA Kidričevo 3.000 din, Spre-jemno-oddajnd sekciji Kidričevo 1.500 din, Foto-kino amaterskemu 'klubu Kidričevo 2.000 din, TVD »Partizan« Kidričevo
60.000	din, KO SZDL — IV. teren Ptuj 3.000 din, Osnovni šoli Tone Žnidarič Ptuj 2.500 din, Osnovni šoli »Franc Osojnik« Ptuj 2.500 din, Osnovni šoli Majšperk 2.500 din, Prosvetnemu društvu Cirkovci
4.000	din, KO SZDL Ptujiska gora 1.500 din, Krajevni skupnosti Lovrenc na Dr. polju — za asfaltiranje cest - 15.000 din, Krajevni skupnosti Hajdina odboru za asfaltiranje cest Ge-nečjia vas, 15.000 din, KO SZDL Majšperk 3.000 din,, Osnovni šoli Žetale 10.000 din in Osnovni šoli Leskovec pri Ptuju
10.000	din.
(Nadaljevanje na 5. strani)
AKCIJSKI PROGRAM ZK IN MI
Poživiti
aktivnost
komunistov!
V zadnjem času je v našem dnevnem tisku bilo precej napisanega o vlogi in prizadevanjih organizacije ZK za reševanje in odpravljanje določenih gospodarskih in družbenih problemov. Razne seje in konference najvišjih partijskih forumov so dale vsem članom organizacije ZK dovolj gradiva o določenih pojavih in predlogih za njihovo odpravljanje.
Eden od osnovnih in najpomembnejših faktorjev je prav gotovo aktivnost slehernega člana te organizacije. Tako je tudi v naši organizaciji ZK v tovarni nujno potrebno ukreniti vse, da bo sleherni član ZK delal v okviru svojih zmožnosti, kajti nekateri komunisti so menda že pozabili, da so še vedno člani te organizacije in da. so tudi dolžni delovati kot komiumiisti na vseh idnužbenih področjih, slad je menda dobro znano, da — biti samo član organizacije — še ne pomeni ničesar, če pri tem ini še druge vrline — aktivnosti. Ta aktivnost pa se ne odraža samo na delovnem mestu v podjetju, ampak tudi v delovanju v vseh družbenopolitičnih organizacijah, tako v kolektivu kot tudi na terenu.
Naši skupni sestanki so nam že večkrat dokazali, da bomo nekaj morali spremeniti v našem notranjem načinu delovanja, saj nas k temu obvezuje naš statut, pozabiti pa tudi ne smemo, da je na drugi konferenci Zveze komunistov Jugoslavije bil sprejet akcijski program za delovanje vseh članov Zveze komunistov.
Ta akcijski program obvezuje prav vse komuniste (tako tudi naše), da kot posamezniki, kot delavci na svojem delovnem mestu in na delovnem področju, kot člani osnovnih organizacij v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih storijo prav vse za dosledno in konkretno uresničitev tega programa.
Res je sicer, da smo tudi v naši organizaciji že razpravljali o tem, vendar pa je opaziti, 4a vsi, žal, premalo delujemo v tej smeri, bot nam je bilo predlagano v ražinih sprejetih dokumentih.
Že takoj po drugi konferenci je namreč bilo jasno, da bi vsaka osnovna organizacija Zveze komunistov morala v najkrajšem času ugotoviti in predvsem presoditi, kakšne so njene naloge v kratkoročnem načrtu dejavnosti. Najbolj konkretno o vseh teh problemih je takoj po drugi konferenci ZKJ povedal tovariš Stane Dolanc, ki je med drugim menil, da je treba dolgoročne naloge komunistov šteti kot akcijo za nadaljnjo graditev našega samoupravnega sistema in razvoja ekonomskih odnosov. Brez
dvoma pa so med najaktualnejšimi v takojšnji akciji komunistov vprašanja, ki »o zelo pereča in jih je mogoče rešiti v dokaj kratkem času.
Te naloge bi obsegale predvsem politično in organizacijsko ureditev celotne organizacije ZKJ in njenih vodilnih forumov; najti je treba ustrezne delovne metode, metode sodelovanja in medsebojnega obveščanja, predvsem pa zaostriti odgovornost komunistov, ki delujejo v samoupravnih organih.
Nam vsem je tudi zelo dobro znano, da po 21. seji predsedstva ZKJ, mnogih Titovih govorih, sejah CK republik in avtonomnih pokrajin naši delovni ljudje izredno veliko pričakujejo, predvsem še lo, da bo prav Zveza komunistov odigrala odločilno vlogo pri uresničevanju demokratično sprejetih stališč.
Dobro tudi vemo, da je marsikje demokracijo že zamenjala anarhija, da je ponekod nastalo čudno stanje samovolje in podobnega, pri čemer je prednjačila predvsem samovolja vodilnih delavcev: tej pa največkrat ni bil nihče kos.
Ponekod še vedno obstajajo čudni zakoni, ko ©i nekateri lastijo absolutno oblast pri kadrovanju, kjer sprejemajo mimo vseh komisij svoje sorodnike in jim pripravljajo dobra delovna mesta,, ne glede na njihovo politično preteklost in sedanjost, s čemer majajo stebre samoupravljanja, delovni ljudje pa pri vsem vedno bolj izgubljajo vero v pravičnost naših naporov. So še vedno marsikje ljudje, ki nimajo prav nič skupnega s socializmom, pa imajo vendarle najbolj odgovorna mesta v mnogih delovnih organizacijah, kjer so edini gospodarji in upravljalci delovne organizacije, kjer se jim nihče ne upa upreti, jim jasno in glasno povedati, da za. njih ni mesta med delovnimi ljudmi.
Če je kdo od naših članov delovne skupnosti sledil v bližnji preteklosti dogodkom na sosednjem Hrvaškem, se ibo hitro spomnil, da je CK ZKH povsem jaisno, glasno in odločno povedal, da noben še tako dober strokovnjak, ki: se ne strinja s politiko našega 'socializma in nima vere vanj, ne more biti na vodilnem me-
Deževni dan
stu in ne sme priti do .pomembnejše funkcije. S takim načinom se pretežna večina delavskega razreda tudi strinja, saj je menda že dovolj praznega besedičenja, mnogih 'sprejetih resolucij in sklepov, ki so največkrat ostali le na papirju, medtem pa so se dogodki razvijali normalno naprej. Vsi dobro vidimo, da imamo tudi pri nas v Sloveniji 'bogatine na raznih koncih in krajih, o čemer najbolj zgovorno pričajo moderni uvoženi avtomobili, vile, milijoni, naloženi doma in v tujini, in še in še!
morali komunisti imeti prav v času, Iko se tudi v naši delovni organizaciji borimo z mnogimi težavami in ko so pred nami še težke, zahtevne in odgovorne naloge, katerim bomo kos le s skupnimi akcijami. Delati bomo morali skupaj tako, da bodo naše relacije med vodilnimi delavci in delavci v proizvodnji, relacije samoupravni organi, sindikati in Zveza komunistov usmerjeni k našim: skupnim interesom, željam in potrebam. Le s tako aktivnostjo si bodo člani ZK spet pridobili že precej omajano zaupanje naših pro-
cijii združenega dela ali v kaki drugi delavni skupnosti, kjer delajo, in na območju krajevne skupnosti, kjer prebivajo. JZelo važno in pomebno za člane Zveze komunistov je tudi to, da se ne izmikajo raznim funkcijam in odgovornostim, saj se tudi pri nas dogaja, da v KS ali v SZDL na terenu mnogi člani ZK nočejo sprejemati nobenih funkcij in tako seveda odgovornosti, kar pa za komuniste ne sme in ne more priti v poštev.
Morda bi kazalo, da bi tudi v naši organizaciji skušali formirati aktive ZK v okviru or-
Maiica
O tem smo že mnogo govorili in razpravljali, kaj odločilnega pa še ni bilo storjenega. Pri vsem tem je jasno razvidna meja in smer aktivnosti komunistov vselej, povsod in ob vsakem času. Vsi komunisti morajo imeti vedno pred očmi1 milijonske množice delovnih ljudi, kateri od njih mnogo pričakujejo.
Že na. sestankih smo razpravljali, da bo mrtvilo v naših vrstah nujno potrebno odpraviti, saj bi morali člani ZK biti s svojim delom prisotni prav povsod in prav s tem dokazati, da so dostojni člani te organizacije in upravičeno deležni zaupanja in spoštovanja delovnih, množic.
V novoizvoljenih delavskih svetih in centralnem delavskem svetu bodo prav komunisti morali dokazati, da so vedno pripravljeni odločno spregovoriti besedo tudi takrat, ko se mnogim več ne da ali pa ne upajo povedati svojega mnenja o tem ali onem, Izredno pomembno vlogo bi
izvajalcev in vseh delovnih ljudi, ki so glavni nosilci izgradnje naše socialistične družbe in vsega naprednega. Kako seveda čimbolj zainteresirati vse člane Zveze komunistov, je stvar dogovora, kajti poudaril 'sem že uvodoma, da ni pomembno in važno, da si član ZK le na papirju in le v okviru delovne organizacije, ampak mora to članstvo segati tudi čez tovarniške ograje — do krajevnih skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij (sindikat, Socialistična zveza, mladinska organizacija, taborniki itd.)
Predvsem je pomembna prisotnost članov Zveze komunistov v krajevni skupnosti, saj so prav vsi člani ZK, ki živijo v krajevni skupnosti, enako odgovorni za vse, kar se v njenem okviru dogaja. Za ko-. muniste je namreč zelo bistveno pomembno to, da so po načelu najustreznejše organiziranosti vključeni v družbeno dejavnost, predvsem na dveh temeljnih mestih: v organiza-
ganizaoij združenega dela, kjer bi naj komunisti delali, saj bi tako bilo mogoče hitreje in konkretneje slediti njihovi aktivnosti, jih sproti opozarjati na eno ali drugo zadevo, ki ne bi bila v skladu s samoupravljanjem in delovanjem članov ZK. Skušali pa bi tudi ugotavljati njihovo aktivnost v kraju, kjer živijo, saj je ravno tod precej izmikanja in izgovorov, da že imajo v podjetju, kjer delajo, preveč zadolžitev in podobno.
Ob koncu je za vse nas važno in pomembno to, da bomo čiim.prej slehernega komunista pripravili do tega, da bo tudi samoiniciativno ukrepal v svoji organizaciji združenega dela in tako pomagal pri reševanju mnogih resnih problemov. Poživiti aktivnost članov ZK — to naj bo torej naše osnovno vodilo tudi v bodoče.
F. M.
Poslovanje podjetja
v času od 1. januarja do 30. aprila 1972
Skladišče strojne delivnice aluminija
(Nadaljevanje s 1. strani)
kaže omeniti predvsem veliko tehnično zastarelost obrata Aluminij in nizko produktivnost tudi na področju ostalih služb v podjetju, ki se odraža v stroških poslovanja na različne načine. V preveliki porabi električne energije, premajhni količini proizvedene glinice, aluminija in vzdrže-valskih del, kar nam nazorno pokaže primerjava, podatkov produktivnosti med našim podjetjem in novo izgrajenim kombinatom v Titogradu, odnosno z drugimi svetovnimi proizvajalci aluminija.
Navedel! bi dva primera: Titograd zaposluje za 50.000 t aluminija in 200.000 t glinice 950 ljudi in tovarna Pechiney-a v Grčiji za 150.000 t aluminija in 470.000 t glinice zaposluje
1.200 ljudi. Iz tega je jasno razvidna tehnološka zaostalost, ki ravno tako bistveno vpliva na višino stroškov proizvodnje. Da stroški proizvodnje niso večji in da se še lahkoi vključujemo v konkurenčni boj na domačem tržišču, je rezultat velike amortiziranosti podjetja. Vse to ob upoštevanju že navedenega pia nam ne omogoča akumulacije, ki bi pokrivala enostavno reprodukcijo.
2.	Proizvodni delovni rezultati za 4-mesečno obdobje
Količinski pokazatelji o izvršeni proizvodnji so zajeti v tehničnem poročilu in nam v globalu kažejo, da se v prvih štirih mesecih gibamo v okviru sprejetega plana proizvodnje glinice ih aluminija, s tem, da je proizvodnja glinice planirana v višini 120.000 t, proizvodnja aluminija pa v višini 40.138 t. V strukturi asortimana je razvidno, da je največje povečanje v primerjavi z lanskim letom doseženo predvsem pri proizvodnji zlitin, katerih je v prvih štirih mesecih proizvedenih za 54,59% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Dosežena proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je pri aluminiju za par ton višja, pri glinici pa za kalcanirano glinico nekoliko nižja — 97,48%, za izluže-no pa višja — 101,31 %.
Iz poročila je nadalje razvidno, da so posamezni normativi iznad planiranih, vrsta normativov pa je tudi izpod planiranih.
Ce primerjamo produktivnost dela med proizvedenimi količinami in številom zaposlene delovne sile, ugotovimo, da je ta v primerjavi z lanskim letom na enaki stopnji.
3.	Finančni rezultati poslovanja
Detaljni rezultati poslovanja so razvidni iz obračuna dohodka, ki je priložen temu gradivu. Iz obračuna dohodka je razvidno, da znaša realizacija proizvodov 19,400 milijarde. S din ali za 4 milijarde S din več, kot je planirano za prve štiri mesece leta 1972. Takšno povečanje realizacije gre predvsem na račun odprodaje zalog iz preteklega leta. Ta odprodaja je domala povsem izvršena na konvertibilno tržišče, kjer smo dosegli v končnem obračunu enako ceno kot na domačem tržišču — s tem da smo na račun izvoza v večji meri ohranili likvidnosti podjetja.
4.	Prognoza poslovanja za leto 1972
Položaj našega podjetja je v dobršni meri razviden iz do-sedaj opisanega in priloženih poročil; glede na celo vrsto neznanih sistemskih vprašanj gospodarjenja je zelo težko zagotoviti jasna izhodišča, ki bi opredelila, ne samo poslovno politiko podjetja, temveč tudi dohodek kot najpomembnejšo kategorijo poslovanja. Tako kot v letošnjih prvih mesecih tudi do konca leta ne pričakujemo težav glede plasmana naših proizvodov na domačem tržišču. Vprašanje pa je, po kakšnih cenah bomo lahko plasirali naše izdelke. Že lani in letos so bili vloženi maksimalni napori, da bi dosegli realnejše cene; ZIS je sprejel povečanje za celotno barvno metalurgijo v višini 7,9%.
V okviru tega odstotka je predvidena nova cena aluminija v znesku 512 dol. ali 16% povečanje. Ta cena bi morala stopiti v veljavo že 25. maja, vendar je ZIS že nekajkrat zavrnil procente povišanja posameznih asortimanov barvne metalurgije. V našem podjetju, kakor tudi v ostalih gospo-
darskih organizacijah barvne metalurgije smo konstantno o-pozarjali na problem akumulacije in na vprašanje odgovornosti za sedanje stanje v gospodarskih organizacijah.
Počasno reševanje zamrznjenih cen bo še nadalje imelo za posledico, da bodo nekatere cene naraščale hitreje ali nesorazmerno z drugimi proizvodi (primer podražitve električne energije in prevozov). Predpostavljam, da bo vprašanju cen aluminija dokončno rešeno v juniju in da bo znašalo povečanje cen izmed 12 in 16 %. To povečanje cen bi moralo zagotoviti normalne pogoje gospodarjenja v II, poletju nikakor pa ne bo pokrilo negativnih vplivov iz I. polletja, tako da lahko pričakujemo nekoliko ugodnejši rezultat poslovanja za vse leto v primerjavi s prvimi 4 meseci, toda še vedno izpod sredstev, potrebnih za enostavno reprodukcijo. V pri-
meru pa, da cene ne bodo urejene, bo situacija zanesljivo še mnogo slabša, kot jo izkazuje obračun za prve 4 mesece. V tem primeru bi bil dohodek takšen, kot ga prikazuje informacija o predvidenem poslovanju v letu 1972.
V okviru splošnih stabilizacijskih ukrepov je nujno potrebno izvršiti notranjo stabilizacijo našega podjetja. Pogoji za to so v glavnem ustvarjeni z izvršeno reorganizacijo, z nalogami za čimhitrejšo modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih kapacitet in izgradnjo nekateril novih kapacitet.
Pospešeno delamo za rešitev perspektivne tehnologije elektroliz.
Kavno tako opravljamo študije v smeri osvajanja nekaterih novih asortimanov na področju glinice, kakor tudi na področju aluminija; ti bodo lahko absorbirali tisto delovno silo, katero bo sproščala moderni-, zacija obstoječih kapacitet. Ravno tako smo začeli z izdelavo finančne konstrukcije, to je z iskanjem aranžmajev za zagotovitev potrebnih sredstev za modernizacijo in izgradnjo novih ktpacitet. V okviru organizacijske stabilnosti podjetja bo potrebno čimprej do-
končno sestaviti pravilnik o ustvarjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, začeti formirati temljne organizacije združenega dela in zagotoviti, da bodo vse dejavnosti dejansko uresničevane v okviru sprejetih planov in programov in v okviru določenih norma-titov — z nenehnim poudarkom na izboljšanju produktivnosti dela in rentabilnosti. Izvleček iz poročila glavnega direktorja na centralnem delavskem svetu.
Dopisujte v ALUMINIJ
Dopustniško
Glavna sezona dopustov gre h kraju in že delamo »obračune« o dneh, ki smo jih preživeli na dopustu izven kraja stalnega bivališča.
Letos je v podjetju bilo mnogo večje zanimanje za letovanje kot so bile zmogljivosti našega doma v Crikvenici in je odbor, ki je bil pristojen za rekreacijo članov kolektiva, moral uporabiti nekatere omejitve. Merilo je bilo — kolikokrat v zadnjih letih je bil član kolektiva v našem počit-
niškem domu. Do stiske je prišlo zaradi slabega odziva prijavljencev ob orientacijskem evidentiranju interesentov za letovanje v domu, kar je bilo osnova za odpoved vseh zamenjav in najetja privatnih sob, kot: je bilo v lanskem letu. Ostala sta nam le domova »Aluminij« in »Lada«.
Mnenja o življenju v domu so seveda različna, kot smo različni ljudje, vendar je letos slišati vse več kritičnih pripomb na račun razmer v domu. Drobne stvari so lahko zelo neprijetne in z malo dobre volje bi jih lahko uredili.
Težko me bo kdo prepričal, da je kup (za kmečki voz) smetja — trave in listja v parku pred vilo »Lado« nujni o-kras domu. Tudi štednja z e-lektriko v kopalnici ni na mestu. Kopalnica je namenjena v uporabo gostom — toda bojler ni delal prvo in drugo dekado v juliju.
razmišljanje
Pravi nergač pa izpade, kdor zjutraj prosi za čaj namesto kave. S pripombo: »Bomo pač šli za vas posebej kuhat čaj!« odide servirka v kuhinjo. V 10 dneh se je to primerilo kar dvakrat, zadnji dan ga pa sploh ni prinesla — vsaj mala kazen za nergača!
Opozoril bi na razmere v drugih domovih, kot primer bi navedel Dom velenjskih rudarjev v Fiesi. Ob koncu izr mene je vsako družino pri večerji čakal na mizi liter črnine, po večerji pa še porcija čevapčičev in godba. Da ne bi kdo izpadel zaradi predčasne-na odhoda, so nam slovo pripravili predzadnji večer. Tudi poslovilnih besed upravnika doma ni manjkalo. Kaj pa pri nas? Bolj se je bližal konec usmene, bolj je gost imel občutek, da je odveč. Nekaj družin je zaradi slabega vremena odšlo iz doma že prejšnji dan, pa kljub temu je član kolektiva, ki se je za eno noč mimogrede ustavil v CMK-venici, imel veliko težav, da bi z otroci prespal v domu. Nujno se postavlja vprašanje: kam naj se obrne član kolektiva, če ne v počitniški dom podjetja?
Verjetno bodo o Počitniškem domu v Crikvenici prej ali slej morali razpravljati samoupravni organi podjetja. Dom ne nudi gostom tistega, kar bi od njega pričakovali — kljub trem zgradbam in dvema lesenima hišicama. Zmogljivost 58 ležišč je vsekakor premalo za tako močan kolektiv. Parcela, ki meji na dve cesti — ob morju in zgoraj, je primerna za res sodobno zgradbo, ki bi gostom nudila primerno udobje. V sodobnih počitniških domovih ima vsaka soba tuš, WC, balkon in še kaj. Ob neugodni finančni situaciji ni primerno razmišljati o novogradnji, vendar pa bi zamisli ne smeli popolnoma zavreči, kajti tudi za človeka je vredno nekaj investirati.
Na koncu še en predlog: sezono dopustov v domu bi lahko raztegnili tudi v maj in september ter oktober. Marsikdo ne prenese poletne pripeke in bi mu pred in posezona bila ljubša, če bi imel možnost kopanja. V bližini je ho-tel-bolnica z bazenom z ogrevano morsko vodo, kjer bi se lahko naši gostje kopali. Mislim, da bi se dalo z upravo hotela pogoditi za primeren pavšal in naši gostje bi imeli možnost kopanja v bazenu. Ustregli bi mnogim dopustnikom in s tem tudi zmanjšali naval v glavni sezoni. Jesen ob morju je mnogokrat prijetnejša in manj hrupna, kot sta julij in avgust.
-čk-
ŠE VEDNO ZELO AKTUALNO, TODA PRESLABO IZVAJANO
Dobra informiranost - zadovoljstvo v kolektivu
čeprav smo o obveščanju kolektiva v našem glasilu pisali že neštetokrat, pa vendarle menim, da je to tema, ki je neizčrpna in ji je potrebno posvečati vse več pozornosti, saj je od dobrega obveščanja odvisen tudi pretežen tlel uspeha v proizvodnji.
V zadnjem času pa vse pogosteje slišimo na račun obveščanja marsikaj zanimivega, kar pomeni, da je naš proizvajalec vseeno zainteresiran — poleg proizvodnje — tudi za dobro obveščanje in kar je še najbolj pomembno: za konkretno in resnično obveščanje, ki bo imelo določen uspeh in bo tudi pozitivno vplivalo na naše proizvajalce.
Neštetokrat sem v našem tovarniškem glasilu že poudarjal, da je dobro in Konkretno obveščanje članov kolektiva -eden od pomembnih faktorjev pri doseganju uspehov; to pa še vedno drži, vendar se tega žal vsi še vedno ne .zavedajo, kajti prav gotovo jim ni še nikoli niti malo prišlo na misel, kakšne posledice ima lahko slabo ali celo popačeno informiranje!
Cesto sem poudarjal, da bi najboljši informatorji morali biti člani samoupravnih organov, vodstva sindikata in ZK, saj imajo najbolj konkretne in tesne neposredne stike s proizvajalci; pri tem pa kajpak ne kaže zanemarjati obveščanja tudi po drugih sredstvih za informiranje (tovarniško glasilo »ALUMINIJ« in občasne informacije v taki ali drugačni obliki).
Mislim, da vsi dobro vemo za dosedanji način takega obveščanja, ki je sicei v zadnjem času morda nekoliko napredovalo, vendar pa še zdaleč ni doséglo tistega namena, za katerega se zanima pretežna večina članov kolektiva.
Ob vsem tem sem nekoliko razmišljal tudi o sestavku »O čem razpravlja vodstvo sindikata?« in tudi o odgovoru na ta sestavek, pri čemer sem prišel do spoznanja (kot brez dvoma marsikateri proizvajalec), da glede obveščanja le ni vse tako v redu, kot bi moralo biti in kot bi to seveda tudi naj bilo.
Medtem ko eni in drugi sedaj trdijo, 'kaj je bilo in kaj ni bilo storjenega v zvezi z resničnim in učinkovitim obveščanjem, pa osebno z mnogimi člani .kolektiva — neposrednimi proizvajalci v proizvodnih obratih — menim, da je dosedanji način obveščanja z izjemo tovarniškega glasila, ki še edino izhaja vsak mesec — zelo pomanjkljiv, saj se •v celoti ne strinjam s piscem sestavka »O čem razpravlja vodstvo sindikata?«
Kar sicer zadeva seje odbora za obveščanje, mi to ni znano in zato verjamem, da je ta odbor imel 5 rednih sej, na katerih je razpravljal o oblikah obveščanja, vendar pa me zelo moti ostalo, ko pisec ob koncu sestavka navaja, češ: ugotovljeno je, da so organi opravljanja sproti seznanjali člane delovne skupnosti s svojim delom, predvsem pa s svojimi odločitvami. Nadalje piše pisec, da je bilo med letom pripravljenih več informacij, katere so si člani delovne skupnosti jemali na vratarnici — ob odhodu z dela.
Morda pa je prav s tem zadnjim ■stavkom pisec sestavka, ko odgovarja na
članek sindikata, pozabil na nekaj, kar pa je izredno pomembno in važno: da so omenjene informacije jemali na vratarnici le tisti člani delovne skupnosti, ki delajo od 7. do 15. ureTTcar pomeni, da pretežna večina neposrednih proizva-
jalcev le ni vedela o takih informacijah, razen če je kdo kaj slišal in pozneje posredoval drugim, kar pa je tudi bilo največkrat popačeno in prikrojeno po svoje. To je seveda dobrodošlo vsem tistim, katerim marsikaj ne gre v račun, da so potem lahko po svoje poročali naprej ostalim — seveda s svojimi komentarji.
Nisem točno informiran o tem, koliko izvodov takih informacij je bilo pripravljenih za vratarnico (slišal sem: okrog 500), vsekakor pa vem, da jih je bilo mnogo premalo, kar sklepam iz tega, ker, kot sem že omenil, neposredni proizvajalci v proizvodnih obratih največkrat takih informacij niso dobili, ker so bile na vratarnici predvsem od 14. do 15. ure in so jih zato pobrali člani delovne skupnosti, ki so šli ob 15. uri domov.
S tem ne mislim valiti krivdo na te ljudi, ki so informacije kot enakopravni člani delovne skupnosti vzeli s seboj in se z njimi seznanili, ampak želim povedati, da je teh informacij bilo pripravljenih mnogo premalo, kar je seveda negativno vplivalo na pretežno večino članov delovne skupnosti - predvsem na neposredne proizvajalce v obratih!
Prav tako je zanimiv sklep DS, ki je v zvezi z obveščanjem in so ga prav gotovo prebrali vsi člani delovne skupnosti, saj je napisan zelo dobro in lepo, ni pa žal tako dosledno tudi izvajan; predvsem že zaradi prej omenjenega iz-
Oglasna deska
dajanja informacij, katere so si člani delovne skupnosti jemali na vratarnici, med drugim pa tudi zato, ker je sklepu bilo poudarjeno, da bodo preveč konkretni podatki objavljeni na oglasnih deskah, ker niso za objavo v tovarniškem časopisu.
Prepričan sem, da je nekaj takih informacij nedvomno prišlo v obrate z namenom, da jih razobesijo na oglasnih deskah, toda žal teh mnogokrat ali pa domala sploh ni bilo na oglasnih deskah. Za to sicer ni kriv DS, odbor za obveščanje ali tajništvo DU, ampak so vzroki v slabi organizaciji, saj nedvomno nihče od odgovornih v proizvodnih obratih ni bil konkretno zadolžen za to, da bi prišle važne in pomembne informacije na oglasne deske, da bi se z njimi potem seznanili člani delovne skupnosti v proizvodnih obratih!
Mirno pa si lahko damo roko na srce in ugotovimo, da je bilo tudi nekaj takih sklepov organov upravljanja, o katerih bi morali biti seznanjeni člani delovne skupnosti, pa niso prišli ne na vratarnico in ne na oglasne deske, da o objavi v tovarniškem glasilu sploh ne govorimo.
Prav zato je tudi glede nekaterih zadev precej negodovanja in vroče krvi
v kolektivu, kateri mora biti o vseh dogodkih dosledno, točno in konkretno obveščen — brez vsakih popravkov in olepševanja. O tem, kar je bilo, vemo prav vsi v kolektivu in o tem ni potrebno pisati in stvari ponavljati. Sedaj
je predvsem pomembno in važno to, da bodo vsi novoizvoljeni odbori za obveščanje — tako pri CDS kot pri DS v organizacijah združenega dela — dosledno skrbeli za to, da bo informiranje poleg redne proizvodnje ena glavnih oblik delovanja teh organov, saj je še vedno aktualno to, da je od dobre in-
(Nadaljevanje z 2. strani) PRVI NATEČAJ O DODELI TVI POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO HIŠE ALI STANOVANJA
Centralni delavsfci svet je razpisal I. natečaj o dodelitvi posojila za 'rekonstrukcijo tliš ali stanovanj. Po tem natečaju je na razpolago 300.000 din. — Posojilo za rekonstrukcijo hiše ali stanovanja bo lahko odobreno do zneska 10.000 din. Za rekonstrukcijo so šteta vsa dela. s katerimi je povečana stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali s katerimi so izboljšane stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme v stanovanjskih hišah in stanovanjih.
Ostali pogoji natečaja so bili razmnoženi in izobešeni na vseh oglasnih deskah v podjetju.
ODOBRITEV SREDSTEV
Za rekonstrukcijo razsvetljave in vtičnic v kalcinaciji II je centralni delavski svet odobril 190.000 din, za rekonstrukcijo in povečanje kapacitet hladilnega stolpa 300.000 din, za potrebe obrata družbene prehrane pa nabavo 15 kom. vrtnih garnitur in 4 kom. senčnikov v skupni vrednosti 11.700 din,
IMENOVANJE PODPISNIKOV
Centralni delavski svet je razpravljal o imenovanju podpisnikov podjetja in sklenil, da
formiranosti odvisno tudi zadovoljstvo, ki lahko bistveno vpliva na proizvodne uspehe.
Vsekakor bo potrebno skrbeti za to, da bodo informacije, ki so godne le za objavo med člani delovne skupnosti, natisnjene v tolikih izvodih, da jih bo lahko dobil sleherni proizvajalec in da bo tako o vsem dosledno obveščen in informiran. To velja tako za sklepe in konkretnejše akcije centralnega delavskega sveta kot tudi za delavske svete v OZD.
Ce smo že oblikovali našo samoupravno shemo, potem posvetimo tudi drugim važnim zadevam prav tolikšno pozornost in dajmo od sebe vse, da bo informiranost v naši delovni skupnosti ena od stalnih in rednih oblik vsakdanjega dela.
Domala ne mine dan, da ne bi v enem ali drugem časniku brali o posledicah nerednega, neresnega in nekon-kretnega obveščanja, ki lahko ima za določeno delovno skupnost hude, večkrat celo nepopravljive posledice, katerih pa ne bi bilo, če bi bili člani delovne skupnosti o vsem dosledno in konkretno informirani. Poleg tega je potrebno še posebej poudariti, da vse to velja za organe upravljanja, pa tudi za sindikat in Zvezo komunistov, saj smo končno vsi odgovorni za morebitne nezaželene posledice, ki bi nastale prav zaradi nezadostne informiranosti naših proizvajalcev.
Ce bomo to misel vzeli resno in odgovorno, potem smo lahko prepričani, da ne bo prihajalo do polemike med enimi in drugimi, saj končno vsi delamo v eni delovni skupnosti in smo za to tudi vsi, ob povsem enakih pogojih, odgovorni za nastalo stanje, vsak pač v skladu s svojimi zadolžitvami in funkcijo.
Na naslednjih sejah samoupravnih organov in sindikalnih vodstev, članov in vodstva ZK in končno tudi na proizvodnih sestankih, bi se bilo potrebno izčrpno dogovoriti za konkretne načine obveščanja, katere pa bi morali pozneje tudi dosledno izvajati; zavedati se namreč moramo, da je neprijetno stvar mnogo bolje preprečiti, kot pa pozneje zdraviti ali iskati vzroke in krivce za to, kar bi lahko bili že davno prej preprečili.
Ce bomo storili vse, potem lahko kljub mnogim težavam, ki nas že tarejo in nas še bodo, upamo na najboljše: to pa sta nadaljnji napredek in razvoj naše delovne skupnosti!
F. M.
v odsotnosti glavnega direktorja podpisujejo podjetje z enakimi pooblastili, kakor jih ima: glavni direktor: Franjo Gtnilšek, dipl. ing., v. d. pomočnika glavnega direktorja za telimene službe, — Branko Mlinarič, ekonomski tehnik, dirdktor komercialnega sektorja, — Friderik Klančnik, dipl. pravnik, direktor splošnega sektorja.
V odsotnosti direktorja finančnega sektorja podpisuje vse listine finančne narave z. enakimi pooblastili, kakor jih ima direktor finančnega sektorja: Erika Feguš, vodja finančnega oddelka.
Izbrisan je kot pooblaščeni podpisnik podjetja: Franc Auer, dipl. ing.
Ob koncu je centralni delavski svet dopolnil svoj sklep št. 80 z dne 6. marca 1972 (cene uslug v počitniškem domu) z naslednjim: Cena oskrbnega dneva tistim koristnikom storitev počitniškega doma, ki bodo v času letovanja v našem počitniškem domu samo na hrani', je znižana za 5 din dnevno od določene cene po navedenem sklepu — razen za otroke do 10 let starosti, kjer pa ostane nespremenjena.
Centralni delavski svet je naročil odboru za samoupravne odnose in obveščanje, da pripravi vse potrebno za sestavo programa za uveljavljanje ustavnih amandmajev v našem podjetju.
K. -n.
Čimprej sprejeti nov pravilnik o delitvi OD
IZ GLASILA PTUJSKIH SINDIKATOV
Višja šola za organizacijo dela KRANJ
razpisuje
VPIS
za študijsko leto 1972—73
Kandidati se lahko vpišejo v:
1.	organizacijsko smer
z organizacijsiko-proizvodno usmeritvijo in z organizaoijsko-poslovno usmeritvijo
2.	računalniško smer
V šolo se -lahko vpišejo:
1.	brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo;
2.	s preizkusnim izpitom:
a)	kandidati, iki so uspešno končali triletno srednjo šolo industrijskega ali drugega gospodarskega značaja oziroma upravno-administratiivnega značaja in 'ki imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko vpišejo v šolo, če opravijo preizkusni izpit iz matematike, iz nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ ;
b)	kandidati, iki niso končali šol pod 1. in 2.a,, se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, fizike, kemije in zgodovine.
Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici, Novi Gorici in Kopru.
Natančnejše informacije dobijo interesenti v tajništvu šole, Prešernova c. 11/11, telefon 22-834 in 22-846.
NOVE ZADOLŽITVE V SINDIKATU:
Drago Žlender -
Po izvolitvi novih samoupravnih organov v podjetju je bilo nujno potrebno tudi v sindikatu opraviti določene zadolžitve in premike.
Na eni od sej sekretariata TZS so bili imenovani oziroma zadolženi novi člani predsedstva TZS, ki morajo sodelovati na sejah kolektivnih izvršilnih organov pri CDS. Tako so bili zadolženi:
—	Za odlbor za poslovno politiko: Viktor Markovič in Stanko ing. Debeljak.
—	Za odbor za- kadre, družbeni standard in varstvo pri delu: Karel Levanič — Zvonko- Klajderič.
—	Za odbor za samoupravne odnose in obveščanje: Konrad Rižnar in Ivo Artenjiak.
Imenovani so dobili zadolžitve in so dolžni obiskovati vise sklicane seje ter sproti obveščati predsedstvo- ali sekretariat o delu v teh odborih. Vsi ostali dosedanji predstavniki sindikata -v odborih so odpoklicani.
Na zadnji seji sekretariata je bilo prebrano in obravnavano tudi odprto pismo, katerega so poslali člani kolektiva iz BRC. V pismu zahtevajo odgovor zastran plačila, razlike osebnega- dohodka, katerega bi naj prejeli za delo na sedanjih delovnih mestih za ves čas in ne samo od 1. junija 1972 dalje.
Sekretariat j-e o vsebini pisma razpravljal, obenem pa zahteval od pravne -službe pod-
tajnik pri TZS?
j et ja ustrezno tolmačenje glede razporeditve delavcev na delovna mesta, o načinu, ikako so delavci razporejam na delovna mesta, in o pravnosti odločb, kaitere naj bi dobili na teh delovnih mestih.
Ker je spornih delovnih mest v podjetju še več, je sekretariat mnenja, da je treba vsa ta sporna delovna mesta obravnavati po pravilni samoupravni poti.
Vso problematiko glede nerešenih mest v podjetju je sekretariat sklenil posredovati Predsedstvu TZS, ikjer naj bi se o tem odkrito pomenili in zahtevali pravilno rešitev za vsa taka in podobna delovna mesta v podjetju.
Razpravljali so tudi o ostavki tajnika TZS ANTONA KOSIJA in odhodu člana NO TZS MARIJE KORPAR iz podjetja.
Sekretariat je ostavko -tajnika sprejel, obenem pa predlagal, da bi na mesto tajnika pri ZTS kooptirali člana predsedstva in predsednika komisije za šport in kulturo DRAGA ŽLENDRA. Za predsednika te komisi je pa je bil imenovan dosedanji podpredsednik VOJO VELICKOVIČ.
Vse te zadeve bodo obravnavane na prvi bodoči seji predsedstva. O morebitnih spremembah pa bodo člani kolektiva obveščeni v tovarniškem časopisu »Aluminij«.
Kidričevo, 28. julija 1972
SEKRETARIAT TZS
IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrllč — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. inž. Stojan Kerbler in odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejo, dipl. inž.
Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti.
Rokopisov in slik ne vračamo.
Analizirati notranje
samoupravne odnose!
V Kidričevem je bila 5. julija 1972 skupna seja medobčinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva občin Ptuj in Ormož ter predsedstva tovarniškega zbora osnovnih organizacij sindikata TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Poleg članov odbora in predsedstva sta se seje udeležila tudi. podpredsednik OS ZSS Ptuj- Feliks Ba.gar in predsednik 'komisije za samoupravne odnose pri OS ZSS Ptuj — Jože Sotlar.
Dnevni red skupne seje je obsegal naslednja vprašanja:
1.	Uveljavljanje ustavnih dopolnil v TGA Kidričevo
2.	Vsebinske priprave naj 1. konferenco Zveze sindikatov
Predsednik komisije za samoupravljanje pri Ofoč. sindikalnem svetu Ptuj — Jože SOTLAR pa je za izhodišče svoje uvodne razprave izbral Uveljavljanje XIV. ustavnega dopolnila in opozoril na številne pomanjkljivosti, ki obstajajo v samoupravnih aktih delovnih organizacij.
V razpravi, ki j-e bila zelo polemična, so predvsem opozorili na to, da pri uvel javi j a-
ustavnih dopolnil, tako da se bodo tudi sami lahko .aktivno-vključili v njihovo uresničevanje.
Uveljavljanje ustavnih dopolnil naj bi bilo osrednje vprašanje na I. konferenci Zveze sindikatov občine Ptuj — je bilo povedano v razpravi o vsebinskih pripravah na konferenco. Predvsem pa je potrebno, da bo pripravljena- a-naliza obstoječega stanja -sa-
Tiihožitje (Nekje v tovarni)
občine Ptuj in kadrovske priprave na VIII. 'kongres ZS Slovenije.
3.	Dogovor za delovanje medobčinskega odbora sindikata do naslednje seje. Predsednik TZS TGA »Boris Kidrič« Kidričevo — Viktor Markovič je udeležence .seznami 's cilji ustavnih dopolnil, za tem pa je govoril o uveljavljanju ustavnih dopolnil v TGA Kidričevo.
nju 21., 22 in 23. ustavnega amandmaja, ne bi smeli ponavljati napak, ki so bile čestokrat prisotne pri uveljavljanju XV, ustavnega dopolnila. V prvi vrsti je potrebno, da bi pri vseh delavskih svetih formirali strokovno- politične komisije, ki bodo stalno skrbele za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Toda ne samo to: vsi delavci bi morali biti temeljito seznanjeni z vsebino in cilji
moupravnih odnosov v vsaki delovni organizaciji in v občini kot celoti.
V zvezi s kadrovskimi pripravami na VIII. kongres Zveze .sindikatov Slovenije -so predlagali kandidata za- člana novega RS ZSS — Franca LAHA, delavca, TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Odbor in predsedstvo pa sta tudi soglasno potrdila kandidaturi za delegata na VIII. kongresu ZSS s področja delovnih organizacij industrije občine Ptuj — Franca KLEMENČIČA iz TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in Liziko KUNSTEK iz tovarne perila »Delta« Ptuj.
Ob koncu sta MOS delavcev industrije občin Ptuj in Ormož ob sodelovanju predsedstva TZS TGA Kidričevo razpravljala še o- naslednji seji. Glavna naloga te seje naj bi bila-: vsebinske priprave osnovnih organizacij 'sindikata za I. konferenco ZS občine Ptuj in na VIII. kongres ZSS.
Po I. konferenci Zveze sindikatov občine Ptuj pa bo v tovarni Avtooprema Ptuj organiziran razgovor z delavci o uveljavljanju ustavnih dopolnil, o nadal-njem razvoju manj razvitih območij, o uspo-sobljanju in modernizaciji, obstoječih proizvodnih zmogljivosti.
Iz sekretariata TZS
Iz strojne delavnice