PrStnina piačana v gotovlni Ixhaja v t>p".s«df5ljek Lr.p ševanja obrta za dobo enega leta, v ponovnem slueaju pa za nedoločen čas. 3. Oni, ki daje delo osebam, ki niso upravičene izvrševati obrt ali ki daje delo nsebam, ki vršijo take posle s prikrivanjem, so kaznujo z globo od 500 do 20.000 Din. 4. Zadrugo po odstavku 3., § 1. zak. o obrtih, če obratujejo zoper odredbo § 1., in potrošnjo zadruge, ki izvrühi- jejo zoper odredbo odstaVka 2., § 9. obrtna opravila za neClane, se kaz- nujejo z globo od 500 do 20.000 Din. Po tretji izrečeni kazni izgubijo te zadruge ^pravico izvrševanja obrti. §2. 1. Vse kazni, označeno v § 1., je iz- reči po obsegu in vrednosti dela- 2. ObCeupravna oblastva so dolžna vse vloge in prijave, Id se tičejo ne- upravičenega izvrševanja obrta, re- šiti v pospešenem postopku. O nspe- hu preiskave in o jzrečeni kazni je vedno obvesti'ti prijavitelja. ObCe- upravna oblastva I. stopnje so dolž- na poklicati k razpravam vedno za- stopnika obrtniških organizacij. Pri- | javitelj ima pravico prtožbe proti • razsodbi oboeupravnega oblastva I. I stopnje v 15 dneh na pristojnega ba- ! na. ' 3. Organi občeupravnega oblastva ! so osebno odgovorni za točno in uspešno izvrševanje določb tega. po- glavja. §3, 1. Vsi imetni'ki obrtpy. s-o dolžni imeti legitimacijo s svojo sliko. Le- giitimacije izdajajo prisilna združe- nja in veljajo kot javne listine. 2. Za gradbeno obii;i in one obrti, ki izvrSujejo dela na zgradbali, so do- ločijo posebne legitimacije za pomož- no osobje. Te legitimacije izda imet- nik obrta za vsako gradbeno delo po- sebej. Varnostni organi so dolžni, da kontrolirajo dclö na zgradbali, kar se tičo legitimaeij, in v slucaju, da zaposleno osobje take legitimacije ne poseduje, delo takoj ustavi jo in pri- javijo oblastvu vse zaposleno osebe. To legitimacije izdaje pristojno zdru- ženje in so strogo zaraCunljive. Po uporabi jih je vrniti združenju. Dok- ler novcla k zakonu o obrtih ni vza- konjena, pa zahtevamo, da se z mi- nistrsko uredbo obnovi takoj| člen 152. bivšega obrtnega reda, ki se gla- si: »Pri izvrševanju kazenskih izre- kov in drugih odredb j© oblastvo upravičeno, da v svi'ho zasiguranja potrebnih ukrepov odrecli zaplembo blaga in orodja, postavi stroje izven obrata in zapre obratovališče.« Temu besedilu naj so pristavi, da je trgovcem prepovedano sprejemati nai'ocilo po meri in vsako popravilo, dokler ni v tem smislu noveliran člen 141. za'kona o obrtih. Ljubljana v jeseni — revija našega gospodarstva Velesejmska priredUev v Ljubljani od 2. do 11. septembra Spot bo oživela naša bela in lepa Ljubljana mod 2. in 11. septembrom. Gospodarsko in kulturno središCe dravske banoviiie bodo posetili deset- tisoči gostov iz vseh krajev naše pro- «trane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«. Na razstavišču, ki obsega 40.000 kvadratnih metrov, bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgrad- bah naslednje razstave: I. VeteHnarska razstava^ II. Kmetijska razstava (sirarstvo in mlekarstvo, Cebelarstvo, zelenjad, vino). Razstava dalij. 2. in 3. septem- bra razstava goveje živine montafon- ske pasme. Od 5. do 11. septembra razstava ovc in koz. Od 2. do 11. sep- tembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja. III. Razstava »Slovenska cerkev«. IV. Misijonska razstava. V. Umetnostna razstava »Madone slovens'kih likovnih umetnikov«. VI. Razstava »Red in snaga k zdravju pomaga«, nazorna razlaga novotlobnega racijonalnega gospo- dinjstva. VII. Pohištvo, stanovanjska opre- ma. Radio. VIII. Krojaška razstava. IX. Industrijski in obrtni oddelek. X. Dne 8. septembra tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev na ve- lesejmu. 50% popusta na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parni- kih. Permane-ntno legitimacijo s pra- vico na prevozne olajšave in poljuben SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 36. Paragraf 331. k. z. t V poletju jo bilo, ko sem krenil na Veli'ko Kozje s tremi sinovi študenti. Oni botanizirat, jaz s puško. Na ne- kem razpotju se ločimo, mladi nade- budneži lezejo vise v zasenčene ska- le, jaz krenem v gosto zaraslo pose- ko. Dečki so imeli več uspeha nego jaz, nalomili so nekaj ruševja in sleče- vega cvetja. O mraku smo se sešli pri kmetu, ki nam je nudil kislo mle- ko in črnega kruha, potem pa nam na skednju nastlal slamc. Zarana Hem tiho vstal in šel še en- krat izzivat srečo. Že po tretjem kli- cu je pritrkal vročekrven galan, ki je, željno iščoč svojo izvoljenko, na- šel smrt. Lepo je bil s tolšco zalit, na prečuden način mu je bilo rogov- je zakrivljeno. Vzamem mu brž te- stiklje, zvežem tekaCe v kljuki. Na- proti mi pride jo otroci z mojim za- priseženim lovcem in psom. Lovcu oddam brerne, mladino pool j em do- ffcov, sam pa krenem dalje na okraj- no konferenco, tarn sem bil poroče- valec o šolskih vrtovih. J Opoldne mi lovec res prinese sr- njaka, ki ga je preVzel prijatelj go- stilničar. Pri kupčiji je bil navzoč tudi tovariš, ki jo bil izpod onih hri- bov, kjer se jo srnjak pasel. In ta jo graščakoma, ki sta me zalezovala, izdal vso stvar. Tako sem bil osum- ljen, da sem v tujem revirju podrl srnjak a, in ovaden kot divji lovec. Žo tretji dan nato me je orožnik obiskal, da me pripravi na sprejem obeh graščakov, mo jih lovskih sose- dov. Zagotavljal mi je, da je zadeva samo formal na, gro pafi lo za to, da dobita košček zadošcenja. In je torej najbolje, da potrdim na vprašanja, ker bi sicer moral iti ž njim! Graščaka vstopita. »Ali ste lovili na graščakovem? Ste tarn ustrelili srnjaka? Ste ga odnesli s seboj in prodali?« Vse sem potrdil, h koncu pa so podpisal izjavo. In so odšli. Zdaj šele sem se zavedel, da sem z vso svojo nedolžno družinico iz- gubljen! Eksistonca mi jo uničena. Iščem izhoda. Tovariši in znanci mi pomaga jo. Grass akova blaga gospa in njegova plemenita mati se trudi- ta zame in za moje. Stvar pa je biia v teku in je posta- jala čimdalje resnejša. Mojega lovca so priprli in zasliševali. Samo to je priznal, da je nosil, bil je torej ude- ležen pri stvari, ki je dobila hkratu lice »zlo&ina«. Tako torej okrajno so- diščo ni bilo več kompetentno in je okrožno sodišče prevzelo to re&. Tu pa so bili gospodje baš na dopustu in se je zadeva zavlekla za dva me- seca. V tem času sem se nekoC oglasil V Celju pri poluls;kem Grenadirju, kjor je sedel dr. K. iz Laškega. Od- kril sem mu svoje bolecine, nakar se jo nasmejal: »Saj nisi šo v popru! Svet, ki si streljal na njem, je sporen že dvaj- set let. Vršili so so tarn ogledi in se šo bodo, do danes pa tarn meja ni ugotovljena!« Na mah se mi je odvalil težak ka- men, nisem se več bal svojih nasprot- nikov. In stopil sem pred sodnike, sami lovci so bili, ostro so me izpraševali. Narisal sem jim skico kraja, pojas- njeval, da sem streljal na svojem. Dela se mi torej krivica. Pa so me vpraševali, Cemu sem v početku priznaval, da sem streljal na tujem. No, paL zato, da me niso ukle- niii, saj tako mi je svetoval orožnik. Sodniki se posvetujejo in sklenejo, da je potreben ogled na lieu mesta, da se ugotovi, če jo zemlja tarn za- res kmetska in torej ni graščinska. Minilo jo štirinajst dni in smo se sestali na mestu. Price so na prisego i/.javljale, da jo svet, kmetski, in ugo- tovi lo se je, da je vsa ta zadeva še hudo sporna. Državni pravdnik je ustavil vsako akcijo proti meni. Graščaka sta bila osramočena. Eden izmed njiju mi je dal celo lov- sko pravico v svojem, da bi izgladil zamero. Toda zdaj me ni več mikalo v njegov revir, romantike ni bilo več pri tern, tiste divjo romantike, ki mi je bila pri lovu najlepša, najljubäa! 37. Örna vožnja Nam&nil som se nekoč v Celje. Na- bavil sem si vozni listek samo do Zi- danega mosta, misleč, da bo tarn itak spet obilo časa, dasi kupim nov listok. Toda komaj smo so tarn pri- vozili bliže peronu, že nas je areeal celjski vlak. Planem torej in so sreč- no vlovim v nekem živinskem vozu in že se priCenjam bližati Celju. Prav udobno ml je, Ceprav se bojim, da me kdo zaloti tu in mi prisodi težko globo. Bil sem prepričan, da bo vlakovod- ja pred Celjem prav počasi vozil, in Stran 2. »Nova Doba« 28. VIII. 1933. Stev. 70. večkraten vstop se dobo pri tujsko- prometnih ustanovah, denarnih za- vodih, zadrugah, župnih in obcinskih uradih, podružnicah Kmetijske druž- be in strokovnih organizacijah. Pri nakupu se plača za legitimacijo 3 Din, ostanck 27 Din pa pri blagajni ob vhodu na velesejem. »Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljuboznijo. Oglejte si to razstavo! DOMAČE VEST! d Zopet 500.000 Din za javna dela. Banska uprava v Ljubljani je pre- jela te dni iz Beograda zopet 500.000 Din iz zneska 6 milijonov, ki so bili svoj čas določeni za pobijanje brez- poselnosti v dravski banovini. Kakor prejšnji zneski, bo tudi la denar po- rabljen izključno za mezde delav- cev, zaposlenih pri javnih delih v posameznih srezih. d Tridesetletnico mature so praz- novali 23. t. m. maturanti mariborske gimnazije, ki so se ob tej priliki se- stali v hotelu »Orlu« v Mariboru. Od tedanjih maturantov jih je umrlo že 9, pet pa jih živi v tujini. Proslave so se udeležili gg. dr. Ignac Fluder- nik, profesor v Mariboru, Pavel Glančnik, veleposestnik na Prager- skem, Martin Jurhar, župnik v Bre- žicah, Franc Mravljak, direktor gim- nazije v Celju, Karel Pestevšek, viš- ji policijski svetnik v Ljubljani, Ivan Prekoršek, narodni poslanec v Celju, Friderik Ratej, katehet v Trbovljah, Miloš Štibler, načelnik revizijskega oddolka Privilegiran e. agrarne banko v Beogradu, Karel Tribnik, profesor v Mariboru in inž. Viktor Turnšek, profesor v Ljubljani. Sestanka se je udeležil tudi njihov nekdanji profe- sor šolski svetnik g. Franc Jerovšek. Udeleženci lepe in prisrčne proslave so sklenili, da se čez pet let zopet snidejo. d Ugodnosti obiskovalcem vele- sejemske prireditve »Ljubljana v je- seni« od 2. do 11. septembra. Lastni- niki permanentne legitimac.ije so upravi'Ceni do poljubnega ve&kratne- ga vstopa na razstavo in do 50% po- pusta na voznini na vseh vlakih ra- zen S. O. E. Pri odhodu naj se kupi eel vozni listek in da žigosati sojem- ska legitimacija pri postajni blagaj- ni. Posetnik prejme na velesejmu v legitimaciji potrdilo, da je razstavo obiskal; pri odhodu na ljubljanski postaji se legitimacija ponovno žigo- sa, nato postane železnišku vozni li- stek veljaven za brezplačen povra- tek. Zato ne oddajte ob prihodu v Ljubljano voznega listka, ker velja za brezplačen povratek. Ugodnost ve- lja: za dopotovanje od 30. avgusta do 11. septembra, za povratek pa od 2. do 15. septembra 1933. Permanent- ne legitimacje se dobe pri tujsko- prometnih organizacijah, pri hranil- nicah, v bankah, zadrugah, trgovskih in obrtnih organizacijah in pa tudi na zahtevo po pošti od velesejmske- ga urada. Pri nakupu se plača za legitimacijo 3 Din, ostanek 27 Din pa pri blagajni ob prihodu na velese- Pozor cenj. darnel Zaradi precejšne spremembe v modi se pri- poročam v izdelavo kostumov in pBaščev ter vseh moških oblačil. Vse po najno- vejši modi in solidni ceni. K»rl Kramar, krojač Celje, Ljubljanska c. 19, zraven plinarne. jem. Permanentna legitimacija upra- vičujo tudi do znižane voznine na jugoslovenskih parobrodih, na želez- nicah v Avstriji, Bolgariji, Čehoslo- vaSki, Grčiji, Italiji, Madžai-ski, Nem- Čiji, Poljski in Rumuniji. d Dunajska vxemenska n^poved 2a torek 29. avgusta: Povečini jasno in suho. Celje in okolica c Odkritje spominske plošče pisa- telju in stenografu prof. Antonu Be- zenšku preloženo. Kakor je poročalo časopisje, bi se imelo vräiti letos v septembru odkritje spominske plošee zaslužnemu Jugoslovenu, pisatclju, ustanovitelju in organizatorju slo- venske in bolgarske stenografije prof. ! Antonu Bezenšku. Ker pa se praxnu- je prihodnje leto 80-letnica njegove- ga rojstva, je sklenil prireditveni od- bor, ki ga tvorita Knjižnica in čital- | nica prof. Ant. Bezenška na Franko- • lovem in celjski pododbor Jugoslov. j profesorskega društva, da se odkrije spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Bukovju v maju prihodnje le- to. V tern času bo ukrenil priredit- veni odbor vse potrebno, da bo pro- slava čim lepša in dostojnejša, vred- na spomina velikega pokojnika. K sodelovanju namerava m. dr. pova- biti tudi novo se snujočo Slovensko stenografsko društvo, dalje bo pova- bilo na proslavo tudi vsa ostala ju- goslovenska stenografska društva, med njimi tudi bolgarsko. c Glasbena Matica v Celju. Vpiso- vanje gojencev v glasbeno Solo Glas- bene Matice v Celju bo tako za za- Cetnike, kakor tudi za gojenco vsoh ostalih letnikov dne 1., 2. in 4. sep- tembra dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. v ravnateljski pisarni na Slom- škovem trgu st. 10/I. (Muzejsko po- slopje). Vpis je obVezen tudi za vse lansko gojence, ki nameravajo letos nadaljevati šolanje na tern zavodu. Stari gojenci naj bi se tudi pravočas- no javili zaradi i"cdne dodelitve k njihovim dosedanjim učnim močem, da se tako omogoci čimprejšnji učni red. Vsa podrobna pojasnila glede pogojev daje ravnateljstvo od 1. sep- tembra dalje. c Uradni dau Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 5. septem- bra od 8. do 12. dopoldno v posveto- valnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8. c Moška in zenska podružnica CMD v Celju sklicujeta za torek 29. t. m. ob 20.30 važno sejo, ki bo v Celjskem domu. Prosimo vse odbornice in. od- bornike, da se zanesljivo udeležijo te seje. c Udeleženci ptujskih proslav od 8. do 10. septembra naj se zaradi po- sebnega vlaka, znižane vožnje, pre- nočišč in prehrane čim prej prijavijo bom torej kje pri železniškem mostu tnogel s spretnim skokom zapustiti vlak. Toda kakor nalašč smo s pol- no paro pribrzeli prav do perona. »Cilli!« Cilj! Izstopili smo trije potniki. Pretilo mi je> , da bom zaželjen plen pravice. Vame so se ozirali železničarji, tudi nekl stražnik me je opazoval. Jaz pa brez lisika! Pa se naglo okrenem in jo mah- nem na severni konec postaje, kjer sem nameraval smelo preskočiti ka- ko ograjo. Toda smola! Kopica delavcev je tam vlagala no- ve pragove. Prav čudno so me mo- triii. Mahnern jo spet nazaj. Toda na pestaji so me zdaj že kar srepo ogle- dovali. Preden pa me je kdo lnogel ustaviti, pozdravim prijazno in sa- mozavestno službujočega in vprašam po šefu postaje. Veli mi v pisarno. Hitim tja in javim inie. Nato po- vprašam, kako je s kurzom dolarja. Nekaj ameriškega denar ja bi rad me- njal, tujec sem, pa ne vem, ali je v tern mestu kaka banka. Tehta me šef postaje: »Ne morem vam postreči, toda poj- clito v banko!« »Hvala, toda ne vem, ali je kje tu v bližini banka.« Prijazno se obrne do uslužbenca v bližini: »Povedite gospoda do prvo banke!« Zahvaljujem se za prijaznost, iz- kazano neokretnemu tujcu, vtak- neni svoj desni komolec prijateljsko uslužbencu poJ pazduho, pa odkora- kava drzno mi mo preseneCenega osobja. lzprecl kolodvora mi s prstom pokaže na iskano banko, katere praga pa sevoda niscm prestopil. Tudi dolarjev mi ni bilo treba me- njati, pač pa mi je ta dogodek s sreč- nim izidom ostal v spominu tako dobro, da podobne dogodivščine od- tlcj, izza težkega lota 1917., nisem več tvegal. .. i ] pri funkcijonarju podružnice CMD v šolski polikliniki v Zdravstvenem do- mu. c Eonbončkov dan bo priredila zen- ska podružnica Družbe sv. Cirila in Metöda v Celju v nedeljo 3. septem- bra. Ne odklanjajte nabiralk, marveč podprite našo veliko narodno- obrambno organizacijo s primernimi prispevki! c Slovensko obrtno društvo v Celju bo imelo v torek 29. t. m. ob 20. va- žen članski sestanek v posebni sobi hotela »Beli vol«. c Dame in gospodje, ki so bili na- prošeiii1, da bi sodelovali kot grofovo spremstvo, narod ter menihi pri upri- zoritvi »Hermana Celjskoga« v par- ku, naj pridejo sigurno na vajo v to- rek 29. t m. ob 20. v Zdravstveni dom. Dame in gospodje, ki bi hoteli sodelovati, pa se še niso prijavili, lahko tudi pridejo. c Sokolsko društvo v Celju vabi vse svoje članstvo, da se polnoštevil- no udeleži v nedeljo 3. septembra otvoritve Sokolskega doma v Laš- kem. Udeležba je obvezna. Vsi v kro- ju, kdor ga ima. Odpeljemo se ob 7. z jutranjim vlakom. c Planinski dom v Logarski dolini bo odprt in oskrbovan še ves Sep- tember. Odslej veljajo znižane cene: penzija s štir.ikratno hrano na dan stane 35 do 40 Din. c Umrla je v soboto 26. t. m. v celj- ski bolni'ci 72-1 ena občinska reva Te- rezija Žefranova iz Dramelj. N. p. v m.! c Nesreče. Pri Sv. Kriištofu nad Laškim si je 41-letni lmdar Alojz Resnik pri sekanju drv s sekiro od- sekal pol palca na levici. — V istem kraju je v petek mlatilnica zgrabila dvanajstletnega posestnikovega sina Franca Lavrinca za desnico ter mu raztrgala sredinec, prstanec in mezi- nec. V Celju si je 17-letni brivs'ki va- jenec Drago Čanžek v nedeljo pri padcu zlomil levo podhrbtnico. — V Slivnici pri Celju se je v soboto po- poldne krava zagnala v 10-letnega posostnikovega sina Jožeta Moškotev- ca in mu z rogovoma raztrgala vse levo lice. — Na Teharju se je 15-letni delavec Franc Mikšič v soboto vbodel z gnoznimi vilami v levo nogo in se občutno poškodoval. — Vsi ponesre- čenci se zdravijo v celjski bolnici. c Tatvina. Dne 25. t m. okrog 16.30 je bila z voza posestnika Antona Ko- želja iz Ljubečne na Cesti na grad ukradena 200 Din vredna, črna, sko- ro nova konjska odeja. c Najdba odpeljanega kolesa. V so- boto 2(5. t. m. popoldne je nekdo od- peljal ključavničarskemu mojstru g. B. Gradtu izpred neke gostilno na Ljubljanski ccsti 1.600 Din vredno kolo. Zvečer pa so kolo zopet našli prod gostilno. c Izgube. Dne 23. t. m. med 17. in 18. je bila na cesti pod Starim gi-a- dom proti Pe^ovn'iku izgubljena rja- vo-modra ženska ročna torbica z man j So vsoto denar j a in drobnarijo v skupni vi'ednosti okrog 150 Din. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigai'na in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Kino Kino Union. Ponedeljek 28. avgu- sta: »Bič opojnosti«. Lep zvočni film. V glavnih ulogah Charles Farell in Janett Gaynor. Predigra: zvočni žur- nal. — Torek 29., sreda 30. in četrtek 31. avgusta ob 20.30: »Gospoda od Maksima«. Izvrstna zvočna opereta. V glavnih ulogah sloviti komorni pe^ vec Leo Slezak, Lee Parry, Johannes Riemann in Oskar Karl weiss. Pred- igra: zvočni žumal. »Pepček, sedaj sem te naj man j desetkrat poklicala in ti ne slišiš nič. Kaj boš le, ko boš velik?!« — »Na- takar.« * * Oče jo napravil lačerkici temeljito pridigo. Hterkica prihiti jokajoČ k rnateri: »Papa jo strašen — ali je bil to edini mož, ki si ga mogla d,obiti?« Zakaj ni utrujen gospod vrtnar, saj je vendar že okopal skoraj ves vrt? Ali ne občuti nikakršnih težav od tega napornega dela? Nikakor ne! Saj on je odlične bonbone in ti olajšajo tako vsako delo LL Kdor je Kdor je M počuti se bolje ta je dobre volje ti& čudo osvežuje, se prileže, prija Proizvod: Union, Zagreb Sport j SK Celje : SIC Store 7:1 (6 :1) CELJE, 28. avgusta, Včeraj dopoldne sta odigrala inie- novana kluba na igrišču SK Celja na Glaziji trening tekmo, katero je kom- binirano moštvo SK Celja z lahkoto odlo&ilo z visokim rezultatom v svo- jo korist. Štorjani so zaigrali z veliko požrtvovalnostjo in volj,o, poraz naj jih ne plaši, kajti s smotrenim tre- ningom se da iz moštva morda še procej napraviti. »Starini« : Kibici SK Atletike 5 : 3 (2:0) Pa tudi na igrišču Atletikov pri Skalni kleti1 je bilo ze-lo živano. Tam sta se spoprijeli na zeienem polju v prijateljski nogometni tekmi moštvi »starih« Atletikov in klubovi »kibici«. Tekmo so dločili »stai'ini« z rezulta- tom 5 : 3 (2 |: 5) v svojo korist »Starini« so bili povečini v pre- moči !in so z nekaterimi izjemami pokazaliprecej svo>ih nekdanjih spo- sobnosti na zeienem polju. Kibici so igrali požrtvovalno, a so bili neod- iočni pred golom. Tekma je bila ži- vahna in prav zabavna. »Starini« so zabili golo v 24. |n 30. niinuti prvega ter v 5., 11., 16. minuti drugega pol- časa, kibici pa v 3., 13. in 22. minuti drugega polčasa. .Kotij^L,: 1. Tekma je trajala samo dvakrat po 30 minut. Gledalcev je bilo okrog 150. Tekmo je sodil g. Krell zadovaljivo, izgleda- lo je pa, da je simpatiziral bolj s »starini«, nego s kibici, ki so sodni- kom itak vedno trn v peti . . . Popoldne sta lizpolnili, nogometni program dve tekmi. V predtekmi je porazila rezerva Atletikov rezervo Jugoslavije z visokim rezultatom 9 : 1 (4 : 1). SK Atletik : Vojaški team 39 p. p. 3:1 (0:0) Kot glavna tekma se je pričela na igrišču Atletikov revanžna nogomet- na tekma med vojaskim teamom 39. p. p. in SK Atletiki, Končala so je si- cer z rezultatom 3 : 1 (0 : 0) za Atleti- ke, vendar pa sta zmago odločili dve dvomljivi enajstmctrovki. Tempo igre je bil ves čas zelo živahen, moči skoro popolnoma izravnane, zmaga pa bi pri vcčji sreči popolnoma ui>ra- vičeno lahko pripadla vojakom, ki so pokazali precejšnje tehnično zna- nje in igrali zelo fair. Moštvo SK Atletike je podalo včeraj dobro, le od časa do Öasa preostro igro. Da je v rokah trerierja, je po- kazala nekoliko bolj' smiselna igra. Ko bi trener le še izbil nekaterim igralcem ono nepotreb.no ostrost, ki prehaja v^asili že v širovost! Pričetni udarec je pripadel voja- kom, ki so se takoj znašli na nasprot- nikovi polovici. Nato se je igra od- prla. Napadi zdaj s te strani, zdaj z druge niso prinesli uspeha in prvi polčas se je končai brez gola. Takoj v začetku drugega polčasa so Atlotiki živalino napadli in v 2. minuti zabili prvi gol. Vojaki, hoteö izenačiti, so nato potisuili Atletike v obrambo, vsi streli na gol pa so bili previso'ki. V 23. minuti pa so se zna- šli Atletiki po hitrem napadu zopet prod nasprotnimi vrati in izsilili kot. Gne6a pred vrati je prinesla nato po diktiranju od zunaj 11-metrovko, s katero jo bilo postavljeno razmerje Stev. 70. »Nova Doba« 28. VIII. 1933. Stran 3. na 2 : 0, 33. minuta pa je prinesla vojakom že dolgo zaželjeni uspeh. Leva zveza je z lep.im strelom znižala razmerje na 2 : 1. Skoro že proti kon- cu igre je sodnik zopet diktiral proti vojakom 11-metrovko, ki je tudi ob- sedela. Tekmo je sodil g. Oberlindner iz Laškega. V prvih nastopih v Celju je pokazal veliko objektivnost, vče- raj pa je popolnoma odpovedal. V prvi polovici igre je bil razen neka- terih malenkosti še mož na mestu, je pa V drugem polčasu s svojimi od- ločitvami večkrat očitno »navijal« za Atletike, jim spregledal röke v ka- zenskem prostoru, s čemer je povz- ročil viliarne proteste. Da ni imel po- polnoma mirne vesti, pač kaže to, da jo je. p.o tekmi pred razdraženimj gledalci kaj hitro in prvi popihal z igrišča. Gledaleev je bilo okrog 500. SK Laško : SK IHrija (Ljubljana) 5 : 4 (4: 2) LAŠKO, 28. avgusta, VČeraj je b;ila odigrana prijatelj- ska tekma med komb. moštvom SK Ilirije iz Ljubljane in SK Laškim. Točno ob lü.30 se je izvrs.il oficijelni pozdrav gostov, katerim so laški sportniki izročili lepo spominsko za- stavico, sami pa so prcjeli od Iliri- jahov krasen šopek nageljnov. ¦Tokrat smo imeli priliko videti sport, ki je gledalce zelo zadovoljil. Ilir.ijani so pokazali lepo in premiš- Ijeno igro. Njihova kombinaeija je uspešna in želeti bi b'.ilo, da jih v tem oziru skušajo posnemati tudi LašT-a- ni. Ilirijani se gotovo niso nadejali da bodo imeli v domaCinih tako res- nega nasprotnika, kajti elan, s kate- rhn so začeli Laščani, jih je iznena- di-1. Sicer sta se Doberlet ;in Pfeifer zelo trudila, da bi priborila zmago Illiriji, ali domača branilca sta odbi- jala njune nevarne žoge z vso sigur- nostjo. Malič je bil *v vratih izboren in je mnogo pripomogel, da ni bil poraz še večji. Laščani so se za to borbo resno pripravili :in ponovno pokazali, da so sedaj v dobri formi. Požrtvovalno so Sli v »boj« in popolnoma zasluženo zmagali. Se celo ilirijanski trenor g. Haftlz Dunaja se jo laskavo izrazil o Laščanih. Zmagali bi še z veßjo razliko golov, da ni sodnik popolno- ma pö krivici podaljšal drugega pol- časa za celih 9 minut, v katerih sta padla dva gola za Illirijo. Sodnik so je opravičeval, da irni je zastajala ura, ki si jo je izposodil. Umestno bi bilo, da si nabaVi svojo uro in ne škoduje na tak način igri. Vratar Kačič je bil najboljši mož enajstori'ce, kajti lovil je ilirijanske bombe z neverjetno sigurnostjo. Tudi obramba je bila izborna, zlasti levi branilec je c'istil pred lažkim svetiš- čem. Grajati ni mogoče -nobenega, kajti vsi so dali iz sebe vse moči in tako pokazali, da imajo smisel za lep sport. V kr'ilski vrsti sta se zlasti od- likovala Majcen I. in Kreutz, ki sta napadu jako pomagala in mu poši- ]jala lepe žoge. Kokol se je kot levo krilo proti Ilirijanom rcs izkazal, saj je zabil najlepši gol. V napadu je zla- sti »razsajal« Vrečko, pa tudi Maj- cen III. je zelo zadovoljil. Goli za Laško so padli v 7. minuti po Majcenu III., v 33. min. iz enajst- metrovke, v 35. min. po desnem kri- lu, v 43. min. prvega polčasa po Ko- kolu in v 34. min. drugega polčasa po Vrecku. Za Ilirijo pa v 10. in 37. min. prvega ter v 40. in 43. min. dru- gega polčasa. Sodil je g. Fundner iz Ljubljane zelo slabo. Gledalcev je bilo nad 300. I. G. t Iz seje LNP. V seji upravnega od- bora Ljubljanskega nogometnega podsaveza sta bila verificirana za SK j Celjo g. Božidar B. Trifunovič s pra- j vico takojšnjega nastopa, g. Alojz I Volkar pa s pravico nastopa 26. av- gusta. Hmeljska k up ei ja 1 kg hmelja 90 Din ŽALEC, 28. avgusta. Nadaljni znatni porast hmeljskih cen je povzročilo dovoljenje ministr- stva financ, da se more letošnji pri1- delek hmelja izvažati za nemške kli- I rinške dinarje. Ker je hmeljska sve- ! tovna trgovina najmočneje zastopa- j na po kupeih iz NemČije, so zaradi j gornjega dovoljenja posegli tudi j nemški trgovci v kupčijo, ki je do- 1 segla danes ono živahnost in povpra- ševanje, kako smo ga b.ili vajeni le v prvih letih po vojni. Zaključki se vrSe za izvoz v Ameriko. Pricakovaü jo vsled tega naduljncga porasta cen. Naše strokovno organi'zacije, Hme- ljarsko društvo, Zdriiženje trgovcev in Hmeljarna v Žalcu, so žo prej uvi- dele, da bi bila letošnja ; idaja hme- lja močno ovirana, ako . ' ..o devizni pravilnik v gornjem smi^lu ne spre- menil, ter so pravočasno vložile ob- razložene prošnje na ministrstvo fi- i nanc in ministrstvo trgovine. Te prošnje je krepko podprl z interven- cijami naš narodni poslanec g. Ivan j Prekoršek, ki je za proevit hmeljar- ' stva pokazal vedno polno razumeva- nje. Na podlagi izposlovanja gornjega dovoljenja je prispelo na novo iz Nemčije več kupeev, ki so danes zo- pet z živahnim povpraševanjem pri rastoči cenah posegli v kupčijo. Cene so dosegle danes že 90 Din za kg Obii^anjo hmelja bo v nekaj dneh končano, deloma se obiravke že vra- čajo domov. Povsod po dolini je ve- selo in živahno vrvenje, vsa skrb na- Sih hmeljarjev je posvečena temu, kako bi se dragoceni pridelek kar najboljšo in najskrbnejše sprav.il in najboljše vnovčil. XIV. poročilo Hmeljarskega drnštva za Slovenijo ŽALEC, 26. avgusta. Obiranje jo v polnem teku in bo najbrž konCano ob koncu t. m. O množini letošnjega pridelka se lahko reče, da je bila naša prva cenitev — t. j. srednje velika, pa obilna — pra- vilna. Znašala bo 20 — 25.000 kvin- talov. Vobče je naziranje, da so da- jali nasadi na lahki, peščeni zemlji manj pridelka nego v minulem letu, nasadi na rodovitni, težki zemlji pa precej več. Blago jo lepo zelene bar- ve, pravilne oblike in najboljSe ka- koyosti. Te dni se je prodala mala partija po 60 Din za kg. Pri dvigajo- či se tendenci upajo hmeljarji še na boljše cene. Embalaža za izvozno sadje CELJE, 28. avgusta. Sprico bližnje sadne izvozne sezi- je smatra uprava Združenja trgovcev za sreze Cclje, Gornji grad in Šmar- je pri Jelžah v Celju za potrebno, da vnovič opozori vse trgovce, ki se ba- vijo s sadno trgovino, na razpis Za- voda za pospeševanje zunanje trgo- vine pri ministrstvu trgovine in in- dustrije z dne 13. aprila 1933., štev. 1/4314, ki se glasi: Centraina komisija je na predlog strokovnega odbora, izvoljenega na konferenci izvoznikov sadja, soglas- no sprejela in predpisala sledeče di- monzije zabojev za pakovanje jabolk za izvoz v inozemstvo: »Holandski zaboji«: Tipe št. 1. za izvoz v Neničijo, Francijo, Holand- sko: Notranja racra G30 X 39 X 330 mm;teža 514 kg; vsebina 35 kg ja- bolk; 300 zabojev na 1 vagon. Tipe St. 2 za izvoz v Ita]Jjo: Notranja mera 580 X 360 X 310 mm; vsebina 30 kg; teža 5 kg; 350 zabojev na 1 vagon. Ti zaboji so izdelani iz 12 mm debelih in 60 mm širokih letvic, z ene strani s'kobljenih (rondiranih). Iijuliljonsli veiesciem „Ljubljana v jeseni" Z da II- septembra 1933 Kulturna in gospodarska ra-stava RaztavISJc obsega 40.000 ra^ Jugoslov. vetcrinarska razstava — Razstava .Slovenska cerkev", Misijoiisko-etnološkn in Urnetiisina slov. Mndon — Razsta\>e viria, sira iti mleKu, medu, zclenjave sadja in seinen — Vrtnarska razstava dallj — Razstavi poveda montafonske p sme 2. in 3 sept, in koz ter ovac od 5, do 11. sept. — GospodinjskH raz- stava — EtnoloSka razstava TimoJ^e pnkra- jiue — Industrija, obrt (Spec, pohisivo) — Konkurenca jugoslov. harrnonikariev 8. sep- tembra — ZabavišCe — Variete Polovična voznina na železnicah Popust na parobrodih Legitimacije se dobe pri biletamah Putniku, vseh večjih denarnih zavodih, 2upnih In ob- činskih uradlh »Amerikanski zaboji«: Notranja mera 450 X 290 X 270 mm, čela 12 mm, stranice 9 mm, dno in pokrov 7 mm; teža 3 kg; vsebina 20 kg ja- bolk; enostransko skobljeni (rondira- ni). Splošne pripombe: Holandski zabo- ji morajo imeti z obeh strani v sre- dini deščico, na kateri se mora vžga- ti v latinici napis: »Jugoslavija«. Na amerikanskih zabojih se mora ta napis vžgati na obeh čelnih straneh. Vse sedanje zaloge holandskih in amerikanskih zabojev se lahko upo- rabljajo za izvoz jabolk samo do kon- ca 1. 1933. V 1. 1934. bo dovoljen izvoz jabolk samo y predpisanih zabojih. Kapar (Konec.) Večje polokrogle uši, imenovane tudi napov kapar, ne izloCujejo so- ka. Pri samicah se hrbtna koža -vz- boči in postane trda. Množijo se brez oploditve. Rdeča sočna uš (Epidiaspis leperei Ldgr.) s svetlorjavo zaokroženo kapi- co je najbolj opasna hruškam, ker povzroCa globoke brazgotine v lub- ju. Koma kaparja (Lepidosaphes Le- perei Ldgr.) spoznamo po podolgasti kapici, podobni vejici. Napada pove- čini jabol'ka, najdemo ga tudi na hruškah. Cešpljev kapar (Eulecanium corni Behe.). Samica je približno 4 mm dolga, svetlorjave barve. Mlade uäi- ce se naselijo povečini na spodnji strani vej, pa tudi na listih. Napada najbolj košCičasto sadje, češplje, marelice, breskve itd. MAURICE LEBLANC: 6 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihteršid Samo svoje mnenje si born upal povedati. Lupi- noya tolpa mora šteti le malo ljudi in je prav zato tako nevarna. Dopolnjena pa je z velikim štovilom slučajnih sodelavcev iz vseh stanov in vseh dežel. Ti sodelayei izvršujejo voljo svojega voditelja, ki ga ga sami niti ne poznajo. Med njimi in »mojstrom« posredujejo »tovariši«, izbranci, ki jim Lupin sam ukazuje. Med tomi1 posredovalci sta bila brez dvoma tudi Gilbert in Vaucheray. Zato so bila tudi sodna ob- lastva z njima tako stroga in nepopustljiva. PrviC so jim prišli v roke Lupinovi pomočniki; taki, da so jim lahko dokazali krivdo in celo umor! Dokaz je bil neizppdbiten: Leönardov telefonski klic nekaj tre- nutkov pred smrtjo. »Na pomoč! Morilci! . . . Umorili me bodo!« Ta obupani klic sta slišala dva človeka. Uradnik, ki je imel na pošti službo in eden izmed njegovih tovarišev. Oba sta to potrdila s prisego. In zaradi tega klica je krenil polieijski komisar, ki je zanj takoj zvedel, s svoj.imi ljudmi in večjim številom vojakov proti vili, kjer se je odigrala straSna tra- gedija, Kratko sporočilo iz Lupinovega dnevnika, kamor je zapisoval vse svoje pomembnejgo doživljaje, priča, kako je mojstrski vlomilec takrat mislil: »Najprej se mi zdi nedvomno pred vsem toi©: Gilbert in Vaucheray sta me potegnila za nos. En- ghiehska pustolovščina jo bila samo pretveza. Izpraz- njenje vile »Marijo Terezije« je bilo samo krinka in za njo se je skrival drug namen!: Ko sta preiskovala pohištvo, sta v resnici iskala en sam predmet — kri- stalni zamašek. Co hočem poiskati pravo pot, moram torej vedeti, kaj je s tem zamaškom. Iz nekih ne- znanih vzrokov mora biti ta kristalni zamašek za Gilberta in Vaucheraya neizmerne vrednosti . . . Pa ne samo zanju, ampak tudi za nekoga drugega — za tistega neznanca, ki se je v nocojšnji noCi tako spretno in predrzno splazil v mojo spalnico in mi ga odnesel.« Ta tatvina ga je še prav posebno jezila. Vsilili1 sta se mu dve vprašanji: Na nobeno ni mogel najti pravega odgovora. Kdo je bil ponočni obiskovalec? Samo Gilbert, edini, ki mu je brezmejno zaupal, je poznal njegovo zavetišče v ulici Matignon. Gilbert pa je sedel zdaj v ječi. Ali je verjetno, da je vse izdal in spravil poli- cijo na njegovo sied? Zakaj pa se je polieija potem zadovoljila samo s kristalnim zamaškom, namestu da bi bila zgrabila njega samega? In neka še bolj čudna okoliščina mu je prišla na misel. Sprijazniti se je moral z dejstvom, da so vdrli v njegovo stanovanje, vprašanje je bilo le, kako! Vrata stanovanja so z lahkoto odklenili s ponareje- nimi ključi, toda kako so prišli v njegovo spalnico? Kakor vsak večer je po svoji stari navadi zaklenil iti zataknil oba zapaha. Vendar pa je kristalni zama- sek izginil, Ceprav ni opazil nobene izpremembe ali poškodbe na ključavnici in zapaliih. Lupin je bil tudi v spanju nenavadno občutljiv, tako da se je zbudil ob najmanjšem šumu, pa ni niCesar slišal. Vendar se s tem premišljanjem ni dolgo ukvar- jal. Vedel je, da uganke ne bo mogel dovolj hitro rešiti. To pa ga je tako prestrašilo, da je takoj za- klenil stanovanje v ulici Matignon in prisegel, da .se ne bo vrnil tja, dokler ne bo vsega vedcl. Potem je hotel najprej stopiti v zvezo z Vaucho- rayem ali Gilbertom. Tu pa so mu spet vrgli poleno pod nogo. Ceprav sodišče ni imelo otipljivega dokaza, da je pri umoi-u prizadet tudi Lupin, je vendar skle- nilo, da bo sodba v Paiizu, no i>a v departementu j Seine - et - Oise, in da bo sestavni del celotnega pro- I cesa proti Lupinu. J Gilbert in Vaucheray sta bila v preiskovalnem zaporu. V jetnišnici pa so vedeli prav tako dobro I kakor vsodni palači, da morajo preprečiti vsako zve- ! zo obeh jetnikov z Lupinom, in polieijski predsednik je zato zahteval celo vrsto posebnih ukrepov, ki so I jih morali nižji uradniki izvrševati z največjo na- j tanenostjo. Po štirinajstih dneh napornega poizkušanja je Lupin uvidel, da ne bo mogel priti v skrivno zvezo 8 | svojima tovarišema. j Zato je pustil svoje poizkuse z jezo v sreu in rastočim nemirom. »Najtežje pri vsaki pustolov.ščini,« tako si je zmiraj pravil, »ni konec, ampak začetek.« Sklenil je, da se bo zaCel najprej ukvarjati s po- slancem Daubrecquom, ki je moral poznati pomen kristalnega zamaška, saj je bil njegov lastnik. Zani- malo ga je tudi to, kako je Gilbert izvedel za Dau- brecqua? Kako ga je nadzoroval? — Kdo mu je po> vedal, kje se bo poslanec tisti večer mudil? Cela ko- pica zanimivih vprašanj. Takoj po vlomu v vilo »Marijo Torezijo« se je preselil Daubrecq v svoje zimsko stanovanje v Pa- rizu. Tu je imel lastno hišo na desni od Lamartino- vega trga, kjer se konCa ulica Victorja Hugoja. Lupin se je stalno mudil okoli te hiše. Preoble- Cen je bil v starega rentnika, s palico v roki. Ze prej dan je odkril nekaj pomembnega. Dva jmoSka, ki sta bila oblečena kakor delavca, sta nad- I zorovala poslanöevo1 hišo. Kadar je sei Daubrecq iz \ hiše, sta mu Sla za petami, in kadar se je vrnil, sta f tudi priSla takoj za njim. Zvečer, kadar so luči ugasnile, sta šla stran. In Lupin ju je zasledoval. Kmalu, še tisti večer, je vedel, da sta uradnika varnostne policije. »Glej, glej,« 9i je dejal' sam pri sebi, »to se mi pa še sanjalo ni. Ali je moj prijatolj Daubrecq pod policijskim nad- zorstvom?« ;f Stran 4. »Nova Doba« 28. VIII. 1933. Štev. 70. DIN. DIN1. DIN. Deci za šolo - čevlje m^^p nJ^fp^^Sm^f^SS^BS^^B^'^S^'^ K met ska posojiSnica, Celje registrovana zadruga z ne&m&jeno zavezo Prešernova ulica Stev. 6 sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po dogovoru (Ne zamenjati s »Kmetsko posojilnico! ža celjsko okolico« — prej »Lastni dom«, ki se nahaja v likvidaciji.) Ko nastopi mraz, prezimijo ti škodljivci v razpokah debla in na močnejših vejah, poiščejo pa si za- vetjo tudi na koreninah. Sporaladi, ko nastopijo prvi topli dnevi, se začnejo prescljevati na mlade vejice. Pri močno napadenih drevesih vidimo na deblu rdeče pro- cesije ten sclivk. Kakor je bilo že v predzadnji Šte- vilki »Nove Dobe« omenjeno. povz- ročajo vso to sorodne vrste uši! ne- precenljivo škodo na sadnem pridol- ku in ogrožajo vse našo sadjarstvo. Ce ne bodo sadjarji ničesar ukrenili, bodp v nekaj letih naši sadovnjaki uničeni. Ker je pri nas kapar že tako raz- širjen, da ga najdemo v vsakena sa- dovnjaku, bi pač moglo oblasti po- seči vines' s prisiliiim zakonom in primerno podporo za odstranitev te prctečo nevamosti. Kapar se silno hitro množi. Iz ene same ušice se jih čez poletje razmno- ži do 0000. Sočno uš zatiramo z uspehom le ob pravem času. Kadar jo krijejo ka- pice, je vsako škropljenje zaman. Ako bi napravili tako močno škropi- vo ob času l'asti, da bi prejedlo ka- pice, bi uničili tudi rastlino. Na ze- lenje škropimo v mesecu juniju, ka- dar pač opazimo izlego. Mlade, ko- maj izležene ušice so občutljive in takoj po škropljenju poginejo. S škropljenjem omejimo tudi širjenjo sajavosti, posebno na plodovih. Temeljito uničujemo kaparja jese- ni, ko ga zasačimo pri prezimovanju. Očistiti je treba prej drevo vsega ne- potrebnega maliu, vej in vse to takoj požgati. Okoli debla odkopljemo zemljo do korenin. Deblo in veje ko- likor mogočo visoko namažemo z Garkonovo raztopino, kateri smo pridejali na vsakih 20 listov 5 dkg raztopljenega lužnega kamna. Vsemu temu pridenemo apna in ilovice, ta- ko da imamo gost belež. Vse razpoke na deblu dobro zamažemo z navad- nim zidarskim čopičem, vrhnje ko- renine in, kolikor raoremo, tudi veje. Odkopano zemljo razsekamo z moti- ko in premešamo z živim apnenim prahom, nato korenine zopet zakri- jemo. Krono, kolikor je nismo mogli mazati, škropirno s samo raztopino, ki) smo ji pridejali gori omenjeno množino raztopljenega lužnega kam- na. Škropi naj se s finim razprSilni- kom in vedno tako, da zadonemo spodnjo stran vej, kjer najrajši setlii kapar. Tako so uničili na Avstrij- skem celo »Jose kaparja«, ki je še mnogo bolj trdoživ in nevaren, nego naš kapar. F. T. »Ali si srečke, M si jih našel, že oddal na policiji?« — »Seveda! Ta- koj po žrebanju.« * *¦ »Zakaj je v naäi občini pasji kon- tumac, v sosednjem mestu ga pa ni?« __»Ker y mestu ni zajcov . . .« Glasovi iz občinstva Popravite telejonsko celico nB celjski posts! Na telesonski centrali v Celju ima- jo eno samo telesonsko celico, pa šo ta je v takem sta.nju, da se Bog usmili. Notranja kljuka vrat je od- lomljena, usnjeni obložki v celici so počečkani in raztrgani, »avtomatič- na« razsvetljava pa sveti, kakor se ji zdi. Ce sediš nekaj minut v tej pri- jetni omai'ici, ti postane neznosno vroče, ker je celica premajhna. Ta celica povzroča ostre kritike tujcev (da niti ne omenjamo domačinov). PrepriČani smo, da bo poštna uprava kmalu naäla toliko sredstev, da bo mogla celico temeljito popraviti. Dopisi Laško Odlična gosta. Pred dnevi je pri- spel v tukajšnje zdravilišče na oddili sanitetni general g. dr. Zarko Ruvi- dič iz Beograda s svojo soprogo in sinom. Upamo, da bodo gostje od- nesli iz našega po prirodnih kraso- tah bogatega mesta najlepše vtise. Laško je obiskal tudi belgijski kon- zul g. Josip I. Jadronja iz Šibenika, Teharje pri Celju. Poročila se je gclč. Marica Mernikova z gosp. Mar- kom Stojilovicem, šoferjem iz Beo- grada. Bilo srečno! »Brez denarja ne moreš ničesar na- praviti.« — »O paČ: dolgove!« V naj em se odda enodružinska hiša 4 sobe, velik vrt, V4 ure od Celja. Najemnina 450 Din. Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Stanovanje v okolici Celja soba s štcdilnikom a!i sobo in kuhinjo išče profesorjeva soproqa. Ponudbe na naslov: Zora Kajfež. Sv. Jurij ob juž. žel. V Celju sprejme dva dijaka srednješolca učiteljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v upravi lista. Dve dijakinji a!i dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanjo. Glasovir na razpolago. Naslov v upravi lista. V vili „Cairo" nad mestnim parkom (cesta na Miklavški hrib št. 11) se oddda 1. oktobra stanovanje s 3 sobami in pritiklinami mirni stranki. Dve deklici aii deck» srednje ali meščanske sole dobita doro o- skrbo. Klavir na razpolaga in nemška kon- verzacija. Celje, Aškerčeva 3, II. nadstr., riesno. Spreimem 2 diiakinii (diiaka) v polno oskrbo. — Higijensko stanovanjc s kopalnico, glasovir, n< mška in francoska konverzacija. Celje, Miklošičeva ulica 5/1. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dob'jo na veliko in drobno v knjigarni Vranc LesKovšete Celte, Glavnl Srg 16 Oglašujte! Trgovina premoga in drv 5^J tvrdke Franjo Jošt y* Celje, Rszla^ova ulica 8 dobavlja in dostavlja promoq najboljših vrst in rudnikov LnSko (Huda jama), Trbovlje, Liboje (Sv. Neža), Zabukovca, Velenjc in drugih po najugodnejSih pogojih in cenah ter se priporoča. Bibliofeka velika izbira novih slovenskih in nem- Skih knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermaitnf Celjs Slomškov trg 4, nasproti župne cerkve. Samostojna resna ženska moč iz Celja ali okolicc, zmožna vodstva trgovine in gostilne, se išče proti kavciji. Naslov v upravi »Nove Dobe«. • Na dobro hrano in stanovanje vzamem 2 dijaka ali 2 dijakinji. Cena po dogovoru. Instrukcije brezplačno. Naslov v upravi lista. J. Lactener, prepa^ator Celje, Gubčeva ulica 2/1 Prepariram točno po naravi in trpežno srne, jerebe, jerebice in razne druge ptice in živali. Zastopnika za Celje in okolico isLe renomirana zavarovalna družba proti fiksumu in proviziji. Gospodje z dobrimi zvezami naj poSljejo ponudbe pod »35 068« na P u b I I c I t a_s Zagreb, Ilica 9. LEO INKRET INSTALACIJSHO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzemavsainstalacijskadela.vodovode, hi§ne instalacije, vsakovrstnc črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiSe, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrsba — Točna postiežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Franjo Dolžan UrL 40 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] nnvedene stroke ipadajota dela in popravila —Cene zmerne — Postreiba toüna in solidm Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTN! HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14.ooo.ooo'— Rupuje In pro- daja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in t**1 '»ci račun ter nudi 2.. nje popolno var- st in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Rado Peinik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Čctlna. - Oba v Celju.