ALI POZNATE?
Naravni spomenik Mali plac
Na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah (obtina Vrhnika) je danes edino še živo šotnomahovno barje na Ljubljanskem barju in ga je občina Vrh-nika zaščidla kot Mali plac. Ima nenavadno lego na poraščenem gričku, v plitvi kotanji jajčaste oblike, okrog deset mestrov nad ravnino Ljub-Ijanskega barja. Po površini meri le dva hektarja. Je rastišče vsaj enajstih za barje značilnih in že ogroženih rasttinskih vrst: mesojede rosike, vitke-ga nožničavega munca, rožmannke. mahovnice, mešinke, močvirske kukavice, barjanske vijoli-ce... Tu srečamo tudi močvirsko želvo sklednico, ki je le zaradi svoje želvje trdoživosti dočskala današnji čas, kljub temu, da z njo niso bili vedno najbolj prijazni.
V bližini vasi Bevke se je v preteklosti odvijal pomembnejši del barjanske zgodovine. Prav med Notranjimi Goricami na eni ter Blatno Brezovico na dmgi strani so našli tnnoge sledove kolišiar-skih naselbin in ostankov čolnov drevakov. Ob osamelcu Brdo se je ohranilo še nekaj ostankov šotišč, kjer so še v šestdesetih letih tega stoletja rezali šoto. Prav mimo Bevk je bil leta 1762 izkopan prvi večji osuševalni kanal na Ljubljan-skem barju. Še so živi ljudje, ki vedo povedati, da so tudi do šest metrov visoke plasti šote zakrivale pogled med Bevkami in Drenovim Gričem. In morda še to. Največ šote so včasih porabili za kurjavo, za topilnice svinca, kot dodatek k vrtni
zemlji, nekateri so prepnčani tudi o njeni zdravil-nosti. Kakšnega spoStovanja je vredna vsaka plast šote, nam povesta pelodni diagram in podatek, da v tisod letih nastane le 30 do 80 cm šote in Sc to v izredno občutljivih podnebnih razmerah.
Skratka, sprehod po Malem placu toplo pripo ročamo vsem, ki jim je blizu prvobitno sporočilo narave in 5e posebej odkrivanje skhvnostnega sveta Ljubljanskega barja.