Njegova raziskovalna in publicistična dejavnost sega na različna področja geografije. Temeljito je preučil geografske značilnosti in učinke selitev v Prekmurju ter v Pomurju, in sicer (dnevno) vozaštvo, sezonce in trajne izseljence. Drugo področje, ki mu je bilo namenjeno Olasovo raziskovalno delo, je sosednje Slovensko Porabje. V številnih prispevkih in elabora- tih se je ukvarjal z geografskimi, obče gospodarskimi in družbenimi ter prostorskimi problemi pri urejanju in preurejevanju šolskega omrežja na območju Pomurja, še zlasti v Prekmurju. Prav tako ne mo- remo mimo obsežnega dela, ki ga je opravil naš jubi- lant na področju krajepisja za potrebe četrte knjige Krajevnega leksikona Slovenije in Enciklopedije Slovenije. Olasovo raziskovalno delo je objavljeno v Geografskem vestniku, Geografskem obzorniku, Geographici Slovenici in Geographici Iugoslavici pa v revijah Sozialgeographische Fragestellungen (Frankfurt), Geographica Polonica (Warszawa), v Nèpujsagu (Budimpešta) pa v zbornikih zborovanj slovenskih geografov itd. Njegova bibliografija obsega vrsto razprav, ki segajo na različna področja pouka geografije. Največ pozornosti je namenjal vprašanjem izbire in uporabe različnih oblik in metod pri pouku geografije ter aktiviranju učencev. Poleg tega je soavtor preizkus- nega gradiva za učence (1977), avtor delovnega zvezka - izbor nalog (1983), didaktičnega kompleta za 7. razred osnovne šole ter soavtor učbenika Zemljepis za 7. razred osnovne šole. Svoje izkušnje in spoznanja na šolskem področju posreduje učiteljem že vrsto let s predavanji na seminarjih in posvetovanjih, na republiških zboro- vanjih in zveznih geografskih kongresih kakor tudi na drugih znanstveno-strokovnih srečanjih. S preda- vanji doma in na Madžarskem že dve desetletji sode- luje pri izpopolnjevanju učiteljev slovenskega jezika v Porabju na Madžarskem. Neštetokrat je vodil njihove strokovne ekskurzije po Sloveniji. Iz mad- žarščine je prevedel dva učbenika, ki se uporabljata pri dvojezičnem pouku v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Po dogovoru s katedro za slovenski jezik v Sombotelu (Szombathely) prevaja tudi Zem- ljepis za 6. razred osnovne šole. Prof. Ludvika Olasa poznamo aktivnega člana Zveze geografskih društev Slovenije. Bil je med ustanovitelji in večletnimi predsedniki geografskega aktiva v Murski Soboti, predsednik aktiva in kasneje Mariborskega geografskega društva, dlje časa je bil član izvršilnega odbora GDS oziroma ZGDS in njegovih teles in eno štiriletno mandatno obdobje je bil podpredsednik Nacionalnega komiteja Zveze geografskih društev Jugoslavije. V času službovanja v Murski Soboti je bil tudi predsednik izvršilnega odbora tamkajšnje občinske kulturne skupnosti. Za opravljeno delo je prejel jubilant več prizna- nj. Še kot študent geografije je dobil Prešernovo nagrado (1954), Jugoslovansko priznanje "Veteran", in sicer za večkratno sodelovanje na zveznih mladin- skih delovnih akcijah. Prejel je občinsko priznanje "Mentor" za delo z mladino in državno odlikovanje Red dela s srebrnim vencem ter Zlato plaketo Peda- goške akademije v Mariboru (1988). Leta 1973 je dobil priznanje - Pohvalo Geografskega društva Slovenije. Profesorja Ludvika Olasa cenimo kot dobrega pedagoga, ki je in še vedno pomembno prispeva k izobraževanju in oblikovanju slovenskih učiteljev geografije, k njihovemu izpopolnjevanju in informi- ranju. Našemu stanovskemu kolegi in prijatelju želimo ob njegovem življenskem jubileju še mnogo uspeš- nih let na strokovnem področju in vse dobro v za- sebnem življenju! PROF. FRANJO KARAŽINEC - DOBITNIK ŽAGARJEVE NAGRADE ZA LETO 1990 Milan Natek Med letošnjimi Žagarjevimi nagrajenci je tudi naš kolega, geograf, prof. Franjo K a r a ž i - n e c , ravnatelj Osnovne šole bratov Polančičev v Mariboru. Slovesna podelitev najvišjih priznanj slo- venskim šolnikom je bila 16. marca 1990 v Štihovi (Okrogli) dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. 61 Nagrade in priznanja je dobitnikom izročil Ivan Godec, predsednik odbora Žagarjevih nagrad. Iz obširne utemeljitve in spremljajoče dokumentacije objavljamo krajši povzetek. Prof. Franjo K a r a ž i n e c je več kot tri desetletja nadvse prizadeven in delaven prosvetni, kulturni in družbenopolitični delavec v vseh okoljih, kjer je delal in živel. Po končanem učiteljišču v Mariboru leta 1953 je odšel na osnovno šolo Kopri- vno v Mežiško dolino. Tri leta kasneje ga srečamo med učiteljskim zborom v Črni na Koroškem. V tem času se je vpisal na Višjo pedagoško šolo v Ljublja- ni, kjer je študiral zgodovino in geografijo. Po di- plomi 1960 je bil imenovan za ravnatelja osnovne šole Jakobski Dol, kjer je ostal do začetka šolskega leta 1967/68. V obdobju 1967-1974 je ravnateljeval na osnovni šoli bratov Letonjev v Šmartnem ob Paki. V tem času je tudi diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Nje- govo diplomsko delo sega na področje lokalne in regionalne geografije (Geografija Šmartnega ob Paki). V jeseni 1974 je postal ravnatelj osnovne šole bratov Polančičev v Mariboru, ki jo vodi uspešno še danes. Kjerkoli je služboval prof. F. Karažinec, povsod je zapustil za seboj vidne sledi svojega uspešnega in predanega dela, vzornega ravnatelja, kulturno-pros- vetnega, društvenega in družbenopolitičnega delavca. Z njegovim imenom so povezana nova ali preu- rejena in posodobljena šolska poslopja v Koprivni in Črni na Koroškem pa v Jakobskem Dolu, dozidava in preureditev in vpeljava sodobne učne tehnologije na OŠ bratov Polančičev v Mariboru. S svojim zav- zetim, nesebičnim, preudarnim in poštenim delom bodisi v šoli, krajevni skupnosti kakor tudi na podro- čju najraznovrstnejših družbenih dejavnosti na območju občine ali mesta, povsod je nemalo prispe- val k razvoju okolja, v katerem je delal in živel. Vedno in povsod se je zavedal, da sta za sodoben pouk in vzgojo potrebna strokovno dobro izobražen in široko razgledan učitelj pa sodobno urejena in opremljena šola, prijetno in ustvarjalno delovno vzdušje v kolektivu in kar se da neposredno in tesno sodelovanje s starši. Z osebnim vzgledom je znal šolo in z njo vse učitelje vpeti v tako delo in jo pri- bližati učencem, staršem in vsem ljudem, med kate- rimi je neumorno in uspešno delal in ustvarjal. Našemu nagrajencu, prof. Franju K a r a - ž i n c u , iskreno čestitamo k visokemu družbe- nemu priznanju! Obenem pa mu želimo še nadaljnjih uspehov na področjih, ki jim je posvetil vse svoje delovne sposobnosti in ustvarjalne moči! IV. GEOGRAFSKE PERIODIČNE PUBLIKACIJE - SR SRBIJA Janja Turk Publicistično geografsko dejavnost v SR Srbiji lahko ocenimo za najbolj plodovito v Jugoslaviji. Geografi objavljajo strokovne geografske prispevke v več geografskih periodičnih publikacijah. Vsaka geografska institucija ima tudi svoje glasilo. V os- predju je Srpsko geografsko društvo z najdaljšo tra- dicijo izdajanja geografskih revij. Poleg revije Glas- nik Srpskog geografskog društva je tu še revija Globus z metodično-didaktično vsebino in poljud- no-znanstvena revija Zemlja i ljudi, ki popularizira geografijo med mladimi. Periodični publikaciji Po- sebna izdanja in Memoires pa objavljata znanstvene geografske monografije. Slednja ima razprave v tujih jezikih. Odsek za geografiju i prostrno planiranje na PMF Univerze v Beogradu izdaja dve publikaciji - letnik Zbornik radova in občasno periodično publi- kacijo Posebna izdanja. Geografi geografskega instituta "Jovan Cvijič" SANU objavljajo znanstvene geografske razprave v svojem Zborniku radova in Posebnih izdanjih. Strokovne članke z geografsko vsebino pa geo- grafi med drugimi revijami objavljajo tudi v revijah Turizmologija in Turizmologija-posebna izdanja, ki ju izdaja Viša turistična škola v Beogradu. 1. GLASNIK SRPSKOG GEOGRAFSKOG DRUŠTVA 62