Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: " Rudolf Cujes, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates; $ 3.- per year, 25^ per copy. Advert.: 1 line 10^, 1 column x 1" $1.40 sLovensKA FOR A FREE SLOVENIA Punt slovenski — tiho! — že se sklepa, koder naš jezik doma; zveza sveta veže kmete tajna: Stara naj pravda velja! Kaj stojite tu omahovaje? Znak že z nebes vam je dan! Tlake jarem — he! vam je Ji sladek? . . . 'Z nami, o bratje, na bran! Anton Aškerc letnik ix. volume ix. TORONTO, marec 1958 številka 3 — number 3 Pismo iz Avstralije "V zadnji številki "Misli" sem čitol Vaše pismo in poročilo iz Cle-velanda v katerem sporočate, da sprejemate prijave pripadnikov Slo. venskega državnega gibanja. "Z velikim zadovoljstvom sem prečita! to obvestilo, mislim, da pripadnikov za to gibanje ne bo manjkalo, ne v emigraciji, še manj pa domovini. "Pred kratkim sem debatiral i mladim inženirje, ki je pred letom dni zapustil domovino. Ne malo sem se začudil, ko je začel pripovedovati svoje odkrito mišljenje, da je za nas Slovence edina rešitev lastna država. Na vprašanje, koliko jih doma tako misli kot on, ml je odgovoril, vsak Slovenec, ki le malo misili in nima posrednik kori»ti od sedanjega režima. Dejal je, , češ da je ne bi mogel preskrbovati s hrani? Toda istočasno nam je uspelo rešiti Maribor, ker so se mariborski politiki z dr. Vrstovškom na čelu hitro odločali. Imenovali so majorja Maj-stra za generala, prevzeli oblast v Mariboru in v kali zatrli demonstracije nemčurjev. INTUICIJA: V življenju se navadno odločamo na osnovi logičnega sklepanja, včasih na osnovi cele vrste sklepov. Toda iz lastno izkušnje vemo, da se često odločamo v trenutku, ne da bi sami vedeli, zakaj smo se odločili tako ali drugače. Vendar vemo in čutimo, da je bila ta odločitev edino pravilna. Smo v območju intuicijo. Kaj je. intuicija? Intuicija je način Odločanja in razumevanja problemov- potom čustev, domišljije in razuma. Tako, da problem dojamemo v celoti in naenkrat in to potom domišljije, čustev in razuma. Politiku je ta dar intuicije prav posebno potreben: 1.) ker mu omogoča hitro odločanje, 2.) v uravnavanju osebnih odnosov do ljudi, s katerimi se srečuje na politični pozornici, mu daje intuicija vpog-. led -v ljudi, v njih šibke lastnosti in odlike, 3.) intuicija mu daje vpogled v bodočnost, 4.) intuicija ,mu pomaga uravnavali njegov odnos do širokih množic in javnega mnenja. Polilik mora namreč najti izraza čustvom, ki prevzemajo široke mn o^Lae. Tik pred volitvami leta 1952 je predsednik Truman napravil zadnji poskus ustaviti zmagoviti podoh Eisenhowerjevih pristašev. Obtožil je Eisenhowerja, da je za naciste, proti katoličanom in Židom. Teoretično b: laluko najprej skušal ugotoviti s pomočjo Gallup-vega zavoda, kakšen bi utegnil biti odmev take izjave. To pa je v praksi nemogoče. Zato se je moral odločiti potom intuicije. Bil je to kritičen trenutek, toda pokazalo se je, da je Truman že zgubil kontakt s širokimi množicami. ČUT ZA BIST VE:; o: Kmalu po prvem neuspelem poizkusu revolucije leta 1905 je Stalin napisal delo, v katerem je razvil načrt bodoče komunistične strategije. V tem delu je Stalin postavil osnovni princip, ki je še danes osnovni princip komunistične taktike. Stalinova zamisel je bila, da morajo komunisti v vsaki dani situaciji znova ugotoviti, kdo je njihov glavni nasprotnik in združiti vse sile proti njemu. Tako se pred. revolucijo komunisti sodelovali z vsei'ni riasprotniki carskega absolutizma: od liberalcev do socialistov in nezadovoljnih dvorskih krogov. Po strmoglavljenju carskega režima pa so se obrnili proti liberalcem in socialistom in zrušili Korenskega. Po strmogljavljenju Kerenskega irr smrti Lenina je Stalin obrnil vse sile proti Trockemu. Nazadnje je likvidiral Kamen: eva in Zinovjeva in ostal sam gospodar Sovjetske iRusije. V zunanji politiki se je Stalin najprej povezal s Hitlerjem proti Poljski. Ko je povečal svoj imperij na račun Poljske, se je po Hitlerjevem napadu povezal z Anglijo in Ameriko proti Hitlerfu, po padcu Hitlerj i pa sa je obrnil proti Ameriki in danes skušajo komunisti ustvariti enotno fronto vsega proti Ameriki. To dejstvo, da i je vsa komunistična strategija zg-1 rajena na osn.-ri ugotavljanja, kaj je bistveno, nam dokazuje, kako silne važnosti je čut za bistveno v političnem življenju. Posebne važnosti pa je ci:t pri politikih, ki usmerjajo polil iko malega naroda, ki se šele prebuja k zavesti enakopravnosti z drugimi narodi. Upoštevati moramo dvoje: narodni ideal in možnosti, utemeljene v časov- nem razvoju. V presoji resničnih zaslug slovenskih političnih voditeljev moramo upoštevati c&olnosti, ki so narekovale njihove odločitve, ali je bila njihova politika pravilna v danih okolnostih. Janez Bleivveis je bil revolucionar ob svojem času, šušteršičeva politika v lojalnosti do Habsburgov Je bila edino pravilna ob svojem času. Tudi Ko-roščeva trditev, da je Jugoslavija edina rešitev za Slovence, je bila pravilna v času, ko sta na slovenskih mejah stala Hitler in Musso-lini. Toda Korošev si je sam želel prilike, da bi za Slovence kako drugače ukrenil. V času druge svetovne vojne je bila politika reševanja slovenskih življenj edino možna. V presoji tega, Kaj je bistveno v danih okolnostih, nas ne smejo voditi čustva, ne mržnja in ne strast, zakaj strast je slab svetovalec" (dr. Korošec). Kaj je naš narodni idval .u kaj je za Slovence bistveno danes, bo moral odgovoriti sedanji rod. ZNANJE: POLITIČNE KONSTANTE: V: življenju narodov naletimo na dejstva, ki jih ni mogoče spreminjati.1 Taka dejstva, ki jih ni mogoče spreminjati, imenujemo politične Za tiskovni sklad SD so darovali: člani toronske SNZ $25.-, A.K., Z.D.A., $5.-, F.S., Ohicago 5.-, dr. L.L., po $1.-, F.Ž., L.J., R.K., po $2.-, J.J., L.K., po $1.75, L.B., Prijatelji iz Clevenlanda $10.00.-. Namesto venca na grob pok. p. Kazimirja Zakrajška so darovali za tiskovni sklad SD: po $5.-, Mirko Geratič, Ludvik Jelenec, Milan Peeharieh, Lojze Gregorich, R ču-ješ, po $3.-, Janko Tajčman, p^ S2.00, dr. L. Leskovar, Tone Guštin, po $1,- Frank šušteršič in Anton Medved. konstante. Nekatere t oh konstant moremo spoznati braz posebnega prizadevanja (število prebivalstva, sosedje, zemljepisna lega in podobno), druge se nam odkrijejo šele po temeljitem študiju. Geopo-litika na primer se bavi s preučevanjem, ki ga imata na politični razvoj narodov zemljepisna lega in oblikovitost tal. Druge politična konstante se nam odkrijejo iz študijo zgodovine narodov. Masaryk pravi, da je med prvo svetovno vojno skušal iz študija francoske literature odgovoriti na vprašanje, ali bo Francija dobila vojno proti Nemčiji. Politik mora računati tudi z miselnostjo posameznih narodov. Govorimo o takozvani l'ame de la ' fcule (duša množice), kakor jo ime-! nuje Francoz Gustave le Bon; duša naroda. Le politik, ki pozna politične konstante, ki so merodajne za politiko lastnega naroda ter politične konstante in miselnosi tistih narodov, s katerimi se po volji usode srečuje na svetovni pozornici, bo mogel koristiti svojemu narodu. Vse to pa si mora politik pridobiti s temeljitim študijem. In ker obsega politika vse življenje, velja pravilo, da mora biti politi-kovo znanje obsežno, mora segati na vsa področja in velja pravilo, da vse, kar kdo zna, lahko čez sa-dem let prav pride. O dr. Korošcu THIS IS SLOVENIA brezj-ï "j" Pater Zakrajšek umrl Slovenia — The land of a great variety of scenery Slovenia is not interesting only as a country which has to be crossed on the way to the Adriatic or to the countries iof the Balkan Peninsula, but it is in itself a land that is well worth visitig because of the great variety of its scenery condensed on so small a spot of earth as hardly anywhere else in. the world. It is in Slovenia that the Alps meet the Karst with both he Adriatic Sea on the one hand and he Pannonian Plain on the other intruding upon the mountainous part. Therefore on a stretch of a few mile changes occur that make the scenery of Slovenia so diverse. Only a few hours by car make all the difference between rocky, snow->bound Alipine peaks and glacial lakes and the alive groves and fig trees growing by the azure sea, between the sunny wheat-growing plains and the mysterious Karst grottoes with' their sparkling stalactites and stalagmites and sinking rivers. Diverse as tha scenery are the national costumes and customs of the paopla living here. The lock of the villages drages fast but always in tune with the surrounding countryside. It is a country of cot-. trasts as well as harmony, of mountains and the sea. _Prof. F. Planing: Slovenija-Jugoslavia (Page 2.) Dne 23. januarja se je hitro razširila po Ohicagu žalostna vest, da je prejšnji večer zadella kap p. Kazimirja Zakrajka v samostanu v Lemontu. P. Zakrajšek se je rodil kot četrti otrok velike družine vaškega kovača v Preserjah maja 1878. Vselh otrok je bičo dvanajst. Pri krstu so mu dali ime Nace. Mali Nace je preživel študentovska leta v Ljubljani in okusil vso bedo revnega slovenskega dijaka. Mnogo zanimivih črtic je napisal o svojem študentovskem življenju v Ave Mariji in drugih listih. Po šesti gimnaziji je stopil v frančiškanski red in dobil redovno ime Ubald. Po osmi gimnaziji je brata Ubaida napadla jetika. Zdravniki so bili prepričani, da so mlademu bratu dnevi šteti ni mu ni pomoči. Brat Ubald pa se je zatekel k Mariji in jo prosil pomoči. Zaobljubil se je, da bo daroval svojo prvo sveto mašo na Žalostni gori pri Preserjaih njej na čast, če ozdravi. Marija ge je usLišala. Od takrat pa je p. Zakrajšek usmeril vse svoje delo v. Marijino čast in preko Marije za svoj slovenski narod. Prav je, da imamo to dejstvo stalno pred očmi, če hočemo pravilno razumeti vse veliko delo, ki ga je pozneje izvršil. Leta 1902 je položil slevesne redovne obljube in prejel ime pater Kazimir. Dine 14. julija istega leta ga je ljubljanski škof Jeglič posvetil in 27. julija je bral p. Kazi- mir svojo prvo sveto mašo na Žalostni gori pri Preserju. V Ameriko je prišel na povabila clevalandskega škofa Hortsmana leta 1906. Stem pa se je začelo njegovo veliko delo za vero in narod 1 med amerškimi Slovenci. Če skh- i samo ¡na .kratico označiti to njegovo ' delo, lahko rečemo, da je bil p. Zakrajek ameriškim Slovencem ] Mahnič na versko ideološkem polju in Krek na narodno socialnem polju. Vse njegovo delo za vero in ¡narod je tako med seboj povezano, da lahko ločimo vse na dve večji skupini le s stališča, da lažje ocenimo vsako posebej, ki pa s celoto, v katero je vse povezano, samo lep še prikazuje veličino njegovega dela. P. Kazimir je bil neutruden delavec na misijonskem polju. Ni bil priznan pridigar samo med Slovenci, temveč so ga vabili med se tudi Slovaki, Hrvatje in Poljaki. Sko^ raj ni slovenske fare na vzhodu in srednjem zapadu, kjer bi p. Kazimir ne imel misijona. Kmalu pa je spoznal, da to ni dovolj. Treba je bilo ljudem preskrbeti stalnega nabožnega čtiva. Zato je začel izdajati Ave Marijo, ki letos praznuje zJlati jubilej. Da si bi pridobil novih sodelavcev, je dosegel, da se je ustanovila prva slovenska frančišlkanska družina v Ameriki. Prvi sedež je bil v mali župniji sv. Mihaela v Rockland Laku. Pozneje je dosegel, da je bil ustanovljen slovenski frančiškanski komisariat sv. Križa. V ta komisariat so pripadali tudi Slovaki in Hrvatje, dokler si niso ustanovili svojih lastnih komisariatov. Prvi sedež komisar i a ta je bila slovaška župnija sv. Družine v Brooklyn ui, (ko se je pa ustanovila slovenska fara sv. | Cirila v New Yofku, je bil sedež prenesen k sv. Cirilu. Kmalu je p. Zakrajšek uvidel potrebo, da bi komisariat imel svoij lastni samostan in semenišče za novi naraščaj v Ameriki. Ko je bil župnik pri sv. Štefanu v Chicagu, je stalno iskal (Nadaljevanje m 2. strarif) pripovedujejo, da je nekoč s kralji-1 co Marijo debatiral o slikarstvu. V teku razgovora je kraljici razlagal: "Tiste črte pomenijo riervoznost". Kraljica se je začudila in vprašalla dr. Korošca: "Kaj vsi katoliški duhovniki toliko ve-1 do?" Da je dr. Koročac pritrdil,1 se razume samo po sebi. Seveda j pa ni mogoče, da bi politik bil stro-' kovnjak na vseli področjih. Mora1 pa biti sposoben, da ocenjuje pomembnost znanja drugih. Znano je,! da je Hitler zapravil možnost, da bi Nemci prvi imeli atomsko bombo. Atom so prvi razbili Nemci, namreč profesor Hahn. Ko "so Hit- ! lerja opozorili na možnosti, ki jih je skrivala v sebi ta iznajdba, je proglasil vse za židovski "švindl" in naročil, naj se posvete študiju letečih izstrelkov. Istočasno pa so se v Nemčiji seznanili s to iznajdbo Einstein, Oppenheimer in Teller, ki so vsi prišli z nemških univerz in pridobili Roosevelta za svoje načrte. Amerika je dobila vojno in atomsko bombo. ZNAČAJ POŽRTVOVALNOST: Spomnimo se, koliko politikov smo Slovenci imeli pred vojno in kako so se zopet pojavili kot gobe po dežju, ko se je bližal konec vojne. Toda, ko se je narod znašel v stiski, preganjan od nacistov in fašistov in sredi komunistične revolucije, je moral priti iz svojega zatišja stari general Leon Hupnik, da rešuje svoje ljudstvo. Potem, ko je Co dna izpil ke-lih bridkosti, ponižanja in razočaranja, je bil izročen v roke svojih sovražnikov, poslan sam v smrt, potem ko je rešil tisoče življenj. V oporoki, ki jo je zapustil svojemu narodu, je general Rupftik takole opisal in nagibe, ki so ga vodili, ko je stal na čelu svojega naroda v enem najboi-g usodn h razdobij slovenske zgodovine: "/ri-vadil sem se, da svojo osebo postavljam popolnoma v ozadje, da ničesar več ne zahtevam, po ničemur ne stremim in da končno rem kot poštenčlovek, ki je svojemu narodu po najboljši moči in znanju hotel rešiti vsaj ostanek njegiove bitnosti iz te svetovne kataklizme." Toda anali slovenske zgodovine bodo ohranili spomin na generala Rupnika, moža, ki je zvesto služil svojemu ljuJstvu in da ga reši, žrtvoval svoje življenje in začasno tudi svoje ime. V presoji politikov skušaj m o odgovoriti na vprašanje ali je požrtvovalen, ali ne išče sam sebe, ali bi mogel svojemu narodu govoriti tako kot general Rupnik. MORALNI POGUM: Pred nekaj meseci je ameriški senator Lovša izjavil v Cleveiandu: "Za po.itika ni dovolj, da je posten, ampaK mora imeti tudi pogum biti pošten." Moralni pogum je krepo.t, ki politiku nalaga, da svetuje in stori to, kar je v korist tist.h, ki so zaupani njegovi sCcrbi, pa čeprav ga ne razumejo, krivo o njem sodijo in ga morda celo zavržejo. Moralni pogum je tista čednost, ki loči politika, dobrega pastirja, od demagoga: služiti narodu in pozabljati nase. Ko je kralj Aleksander zaupal svoje načrte o amputaciji Jugoslavije, namreč potegniti mejo na Savi, Slovence in Hrvata pa prepustiti njihovi usodi, je dr. Žerjav Aleksandru nasvetovail, naj ab-dicira. Aleksander ga je nato napodil iz sobe. Mislijo, da je ta spopad z Aleksandrom posp:š 1 Ž3r-javovo smrt. Bilo je v časa druge perzijske vojne leta 480 p ed Kristusom. Grško brodovje je b lo zbrano v Salaminskem zalivu. Toda Grkov se je polastil obup in mislil so se razkropiti na svoje domove. V tem se je grški poveljnik Te-mistokles odločil za drzen korak: prepričan, da imajo GrKi izgl da za zmago, je poslail k perzijskemu kralju sporočilo, da se Grki mislijo razkropiti in da jih naj napade. Perzijski kralj je res drugo jutro napadel Grke, toda bitka se je k:n-čala z zmago Grkov. Nodvon.no ja bil Temistokles pripravljen žrtvovati svoje življenje. Toda v tem primeru je bil pripravljen žrtvovati še nekaj več. Zakaj, če bi se bil zmotil, bi bil šel v zgodovin) kot izdajalec svojega naroda. Ljudje le preradi sodijo po videzu. Axel Munte pripoveduje v svojem romanu San Michele s£ed:-čo zgodbo: K prijatelju-zdravniku je prišel nekega dne pacient. Zdravnik ga je pregledal in nasve-toval operacijo. Toda resni zdrav-(Nadaljevanje m 2. strani) 2 SLOVENSKA DRÍAVA" 1. MAREC 1958 Osebnost polili čnsga voditelja | (Nadaljevanje s prve strani.) nik je na boCnika napravil slab vtis. ni voditelj mera biti harmonična ' Zato je bolnik menjal zdravnika in osebnost imeti mora sposobne»', prišel k Axel Munteju, ki je bil družiti ljudi različnih nazorov in tudi zdravnik. Axel Munte ni zah- nagnjenj. Že Aristotel je postavil teval operacije. Bolnik je bil nav- zlato sredino kot merilo môralne dušen nad novim zdravnikom in. vrednosti človeških dejanj. Pogosto mu je poklonil zlato budi.ko. Nekaj rabijo ljudje izraz comrnon sens.?, tednov nato je bolnik umrl. Ljudje mi bi temu dejali praktični razum le preradi sodijo po videzu. Zato Tisti, ki ga vodijo čustva, nikoli so njih sodbe drzne in često kri- svojih sposobnosti ne porabi dobro, vične. Pomislimo na dr. šušteršiča, Uspe le tisti, ki ga vodi razum, se kako so mu očitali njegove zveze varuje drznih sodb in ne zaide v z grofom Stiirghkcm in vendar je skrajnost. Samo tak človek, har-šušteršič prav s pomočjo teh zvci monična osebnost, bi mogel svo-reševal koroške in štajerske Slo- jemu narodu posredovati notranji vence iz avstrijskih ječ. Tudi dr. mir in notranjo gotovost skupnosti, iz katere je izšel. POTRPEŽLJIVOST. Pravijo, da je sreča kakor starka, ki ima samo en las na plešasti glave. V primernem trenutku jo moraš zagrabiti za ta edini las, ali pa se ti izmuzne morda za vedno. Življenjepisu pokojnega italijanskega Ministersike-ga predsednika je avtor dal naslov: Potrpežljivo življenje Alcida Ga-sperija. Podoben nas:ov bi lahko dali življenjepisu katerega koli po-litika, saj je potrpežljivost tista llastnost, ki naj odlikuje dobre politike. Potrpežljivost pa je še prav posebno potrebna politiku ob konfliktu mnenj in interesov v demokratični družbi. Zdi se, da je ribolov šport politikov. Saj je tudi neka podobnost med politiko in ribolovom, kjer dolgim uram čakanja sledi nenaden uspeh. VELIKODUŠNOST.. Ze Aristotel je opazil, da resnično velike ljudi Koroščeve politike ljudje pogosto . niso razumeli. V državi, v kateri je vladala srbska generaliteta, je bila' politika dr. Korošca edino realna. Čeprav ni dosegla vsega, je vendar prihranila Slo vencem veliko trpljenja. Med politikom in množico, (ki jo vodi, vlada vedno neka napetost, ki je popolnoma razumljiva, saj odgovarja napetosti, ki jo v vsakem človeku ustvarja nujni konflikt med željami in možnostmi, da jih uresniči. Moč naroda pa je v medsebojnem sporazumevanji!, to medsebojno sporazumevanje pa more biti plod naporov, ki morajo biti obojestranski, naporov političnega vditelja in množic, ki jih vodi. Delež politika je osamelost. To je delež vseh velikih mož, ki samotni korakajo pred svojim narodom na poti v obljubljeno dežolc. V tej osamelosti more politični voditelj črpati moralni pokum iz velike ljubezni do svojega naroda, odlikl"e še neka P°sebna lastnoM> iz prepričanja, da resnica vedno,kateri * dal ime velikodušnost, more črpati moralni pogum tudi iz zavesti, da Bog, ki vidi v globino megalopsycíhia. Nekateri pa so dali tej lastnosti še drugo ime, namreč človeških src, pozna plemenitost plemiški ponos' P^miški ponos od- nje&ovih. nagivov. SPOSOBNOST VZDRŽEVATI ODNOSE: Henrik Turna pripoveduje v svojih spominih, da ga je ravno dejstvo, da ni bil Sposoben vzdrževati stike, prepričalo, da ni bil politik. V Ameriki velja pravilo, da se politik z vsakomur dobro razume. Pomislimo samo na no prijateljstvo, ki je vezalo guvernerja Lovšeta in senatorja Taf- likuje tistega, ki po svojih sposobnostih druge v resnici nadkriljuje in se tega tudi po pravici zaveda, ne išče nevarnosti, a se je ne boji; njemu gre bolj za resnico kot za sloves ,se sam ne hvali in ne prezira drugilh. V nesreči ne.toži in ne obupuje, ni maščevalen in rad pozablja storjene mu krivice. Ta plemiški ponos je krona vseh čednosti in nujno predpostavlja lep in močan značaj. V tej lastnosti pa ta, čeprav sta pripadala različnim je tudi nekaj božanstvenega, zakaj strankam, pri nas pa smo često f človek hrepeni po tem, kar se iz-osebne odnose uravnavalli po stran-j kazuije samo "bogovom", namreč čast. Poleč želje služiti bližnjemu naj bi bili ta plemiški ponos tisti najgloblji nagib, ki vodi ljudi v politično areno. Temu opisu ni mogoče ničesar odvzeti, marsikaj pa dodati: telesno zdravje, osebno poštenje, urejent. družinske razmere. Churchill pravi, da je v verigi usode mogoče predvideti samo en člen. Motiti se je človeško in tudi pravični greši sedemkrat na dan. Zato moramo odgovoriti še na vprašanje, kako soditi o napakah političnih voditeljev. Napake političnih voditeljev včasilh opravičujemo, češ vsakdo se lahko moti. Včasih pa smo do njih krivični in možje, ki so vse življenje zvesto služili svojemu ljudstvu, odhajajo s politične pozornice ponižani in razžaljeni. Koliko krivičnih sodb je bilo izrečenih na račun dr. šušteršiča, koliko na račun dr. Korošca. In vendar, ko je dr. šušteršič sameval v pregnanstvu na Tirolskem, smo izgubiii Koroško, ki bi jo on utegnil rešiti, in ko je umrl dr. Korošec, nas je pot pripel- karski pripadnosti. Pod sposobnostjo vzdrževati odnose razumemo v glavnem troje 1.) politik mora neprestano vzdrževati osebne stike. Možnost prevare, češ osel gre le enkrat na led, ga ne opravičuje, da bi pretrgal kontakte, zakaj prav to je oslovsko; modrec ve, danes sem pal, jutri bom plesal po njem, 2.) sposobnost prilagajanja. V tej sposobnosti vidi Maciriavelli skrivnost političnega uspeha, 3.) sposobnost prisvajanja tujih idej. DAR PREPRIČEVANJA. Dar preipričevanja je posebno važen pri politikih, ki vodijo usodo malega naroda. Le močne osebnosti, katerih vpliv daleč presega številčno moč njihovih množic, morejo z uspehom usmerjati usodo malega naroda. Pomisilimo samo na vlogo, iki sta jo igrala dr. šušteršič in dr. Koročec. Njun vpliv je daleč presegal ^število njihovih volivcev in poslancev v parlamentu. Pomislin» le na vpliv, ki ga je imel dr. šušteršič na avstrijskega prestolona-• alednika Franca Ferdinanda. Ko so velesrbsiki krogi hoteli amputirati ... , . „ . jala ,v drugo svetovno vojno. Jugoslavijo, potegniti mejo na Savi , .... ... . : . komunistično revolucijo m na DRUŠTVA, — ČITATELJf STE PRIPRAVLJENI NAM POMAGATI F&OiSIMO — • PODPIRAJTE Podjetja, ki podpirajo vaš časopis • KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu • OB nakupu določenega ogla-ševanega predmeta, povejte prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU. e s TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista. • POMNITE — to je VAŠ list. ki se bori, da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi. POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM! Javna Tribuna V januarski "Javni Tribuni", za med politične pisce tudi kako stran- katero hvala Bogu in "Slavonski Državi", je bTlo objavljeno Pk-ovo pismo. Strinjam se s piscem, da si izdajatelji SD prizadevajo, da bi jo usmerili "v čim bolj pozitivno in koristno polje". Prav rad tudi pritrdim, da se o njihovih prizadevanjih premalo ve. Kako neizmerno spretnepši so a. pr. ljudje iz vodstva SLS! V največjem slovenskem središču organizirajo v več letih manj kakor dvajset sestankov in zborovanj in še tej ali oni akciji posodijo svoje "ime". Pa ti znajo gospodje iz muhe napraviti slona in se javno trkajo po prsih, češ da nihče drugi toliko ne napravi za slovenstvo kakor oni! (Mar niti slovenske šole? Mar niti zbori kot Korotan, Glasbena Matica in toliko drugih, ki vadijo teden za tednom in razveseljujejo poslušalce na koncertih, pri slovenskih manifestacijah in s slovenskimi ploščami? Mar niti tedenske radijske oddaje, ki jih s takim užitkom poslušajo Slovehci in tujci v Clevelandu in Chieagu in jih vodita šušteršič in Lesko-var, oba iz slovenskega državnega pokreta? Mar niti slovenski odri, v kolikor se jim je še posrečilo ohraniti neodvisnost in ves trezen, nestrankarski tisk?) Ali poglejmo, koliko mojstrske propagande so napravili za dr. Kreka in njegove kimavce v letošnjem argentinskem zborniku na podlagi njegovega političnega izleta po svetu (kjer so se nekatere skupine pritoževale, da se vkljub želji po sestanku niso mogle sestati in pogovoriti z njim in na podlagi nekaj sestankov skupinic brezposelnih predvojnih politikov in njihovih pokornih zaupnikov! (Nad 30 strani in 17 slik karsko "nepravoverno" osebo, kar bi brez dvoma vsaj malo povečalo naklado in s tem zmanjšalo strošks ter nevarnost neporavnanih dolgov). Celo vse tako in podobno znajo strankini propagandisti izvrstno izkoristiti za svoje politično propagando. In pri vsem neverjetno spretno izkoriščajo zdaj tega zdaj onega resničnega Idealista, ki v najboljši veri zanje vsaj nekaj časa zastonj gara in s svojim dobrim imenom čuva njihovo "dobro ime"! Delavci iz slovenskega državnega pokreta pa so v primeri s svojimi nasprotniki pretirano skromni, molčeči, propagandno navadno predvsem razxiarski, zlasti je bil tak dr. Žebot, večkrat nerodni, skoraj naivni. Ko so s svojo veliko idejo zmagali v prej mlačni in skeptični slovenski javnosti in jo spravili celo v program prej protivne SLS, niso zagnali vika zmagoslavja, niti se niso spominjali večletnih nasprotovanj, krivic, podtikanj in besnih osebnih napadov in sramoten j, ampak so samo pozdravili to novost v SLS z željo, da bi bilo sedanje vodstvo dela stranke vsaj odslej enkrat iskreno. Kar verjeti nisem mogel, ko sem videl, da so se celo v uri svoje največje zmage, ko bi upravičeno lahko pričakovali, da bi jim vsak krščansko vzgojen politik stisnil roko, zopet pustili brez ugovora ozmerjati "Alfi" in drugim strankarskim propagandistom. DaA prav pravi pismo: o pozitivnem prizadevanju ljudi iz slovenskega državnega pokreta javnost vse premalo ve. In tu bi ne bilo treba delati iz muhe slona! Kaj pa resnično negativne strani pokreta? Po mojem mnenju gre tu Križ x Kraž (Patentirane 1945.) FRANCOSKE SPODNJE HLAČE 555 Posebej krojene z lahko oporo — udoben elastični pas -— — sam patentiran — zapirajoči "Križ x Kraž" sprednji del, daje kroj, ki ugaja — narejene iz finega česanega bombaža. Pranje lahko-likanje nepotrebno. Dolga nošnja. Odgovarjajoča malica. W S-8 samo o tem!) In denar za tisk predvsem za eno stvar: za razme-so dobili od pisarne, ki je po svoji roma šibko in pomankljivo organi- lastni izjavi le informativni center (kar gotovo ne nese nič) in pa sedež podružnice "izključno dobrodelne organizacije", kjer je menda vsaj nekaj dohodkov za Zi cijo. To pa je navadno značilno za večino mlajših pokretov in sa bo dalo sčasoma izboljšati. Boljša organizacija tu indrugod pa bo nujno vodila tudi. do pravičnega Nova "zvezda" Frank Ma-hovlich, clan Toronto ! Maple JLeaîs dobrodelje. (Razumljiva je jeza nad upoštevanja delavcev iz slovensk:- • Vatikan je izdal posebne poštne znamke v počastitev lurškega leta. Serija obsega znamke v 6 različnih vrednostih s tremi motivi. • Češko-Slovaška imeh, zaprtih v ječah in koncentracijskih taboriščih med 450 in 500 duhovnikov. vsemi tistimi,, ki priporočajo več preglednosti in nadzorstva nad našimi javnimi financami in razumljive pritožbe popolnoma zapuščenih trpinov, bolnikov in sirot v taboriščih! Razume se tudi, da je gs državnega pokreta v slovenski zamejski politiki in na mednarodnem forumu. A o tem se bo gotovo kaj več pisalo tudi izven Tribune. Jaz bi rad tukaj povedal svoje mnenje o tistih, ki "napadajo vse, tak način "delovanja" strankinim kar je v zvezi s staro Jugoslavijo,' ljudem, ki vse presojajo v glav- itd., čemur nekateri pripisujejo de- nem le pod vidikom nedelj ene oblasti in vpliva, mnogo ljubši kot struktivne posledice. Moje mišljenje je približno tole: Kakor si mo- ki, tako si moramo biti kot narodi. To gotovo še prav posebno velja za naše odnose do Slovanov, zlasti do Hrvatov, pa tudi do zemljepisno in kulturno bolj oddaljenih Srbov in Bolgarov. Toda kakor prijateljstvo med posamezniki ne zahteva, da bi se morali pustiti komur koli izkoriščati ali da bi morali postati njegova copata, tako isto velja tudi za odnose med narodi. Je pa razlika v enem. Osebne napake in. po-mankljivosti, pred kafterimi niso varnj. niti geniji in svetniki, ne spadajo v javnost (recimo, če kdo čita dvomljivo revijo, kjer je svoj čas z javno obtožbo pogrešila SD, če je kdo kdaj~"pijan, r.a da bi komu škodoval, če je kdo pohabljen — dr. Lampetu so po Škerb-čevi izjavi očitali "kruljavost"! — ali če kdo misli, da so njegov ne-somišljenik glede kake upravne točke, ki ga še nikdar ni videl in torej vest pobral iz obrekovanja, manj prikupno drži kakor on sam, itd.) Javne napake in pomanklji-vosti pa se tičejo vseh in jih je mO/rsikdaj nujno treba spraviti v javnost (kar povdarja že sv. Tomaž Akvinec, ali sodobni katoliški velikan Maritain ali voditelj katoliškega pokreta Kristonoscev, Father Keller). Kajti brez javnega zavračanja javnih napak bi imela prosto pot korupcija, brezbrižna nemarnost, mešanje področij in ribar- ! jenje v kalnem in diktatura tistih, i ki so najmočnejši v komolcih, a ne najmočnejši po glavi, srcu in pridnih rokah. In na stotine nepotrebnih napak, zlorab in nevarnosti, ki bi jih kaj hitro odpravila javna kritika, bi se brez nje po nepotrebnem ponavljalo skozi leta ' in desetletja, za kar bi vedno mo- ral nedolžni narod plačevati račun. Zato skušajo vsi totalitarni sistemi za vsako ceno zatreti kritičnega duha naroda (ki izvira iz razumne in svobodne narave človeka) in tolmačijo vsako še tako potrebno in utemeljeno kritiko kot izdajstvo, rušiteljstvo, prepirljivost, zavist, zdražbarstvo, obrekovanje, napuh, sovraštvo, delanje škode, itd..Razumeti moramo, da je njih namen preprečiti kritiko vseh ne-soglasujočih, kar naj jim omogoča, kar se jim poljubi in da so seveda sami. Edino tako lahko vladajo diktatorsko, po svoji volji, brez upoštevanja volje in želja naroda. Jasno, da taki ljudje tudi najbolj zagrizeno odklanjajo Itake skupne odbore. O, ko bi imeli med nami več prave stvarne kritike in bi znali tehtati, katero mnenje je boljše in katero slaše in dati vedno prednost boljšemu, brez ozira na to, ali je oseba pravoverna ali nepravoverna, mlada ali stara, nam samim simpatična ali antipatična! A da ne spravim urednika v zadrego, saj SD ni dnevnik, kjer bi bilo prostora za vse mogoče, naj se povrnem na nesporazum glede kritike o Srbiji in stari Jugoslaviji. Jaz si to stvar razlagam takole: Če bi bilo vsem do zadnjega že dovolj jasno, da je osnova vsake slovenske politike suverena slovenska država ,bi s tem odpadla vcaka nevarnost, da bi nas Srbi še enkrat "nadmudrili" in izkoriščali. Odpadla bi s tem tudi potreba opozarjati na njihov gospodujoči temperament in izkoriščevalno politiko. Toda do te emoglasnosti žal še ni prišlo. Še vedno se najdejo/ skupinice, ki vidijo v delu za megleno (Nadaljevanje na tretji strarui) da bi pritegnili v uredništvo in' ramo biti prijatelji kot posamezni Pater Zakrajšek umrl (Nadaljevanje s prve strani.) < pripiernega prostora za frančiškan- vanja v lastnih vrstah in to ga je ski samostan. Leta 1923 je našel' najbolj bolelo. Tega ni pozabil do farmo pri Lemontu, ki so jo ku- j konca dni. Posebno hud udarec pili in p. Hugo Bren je bil prvi. zanj je bil takrat, ko so ti ljudje komisar, ki je prenesel sedež iz dosegli, da je vodstvo reda zaradi New Vorka v Lemont, Illinois, kjer je še danes. P. Zakrajšek je vodil veliko akcijo, da je nabral dovolj denarja za nakup te farme, kjer stoji današnji samostan. Posebno veliko so prispevali Slovaki, ki so bili takrat še združeni s komisari-jatom sv. Križa. Omenili smo že, da je bil p. Zakrajšek župnik pn ljubega miru prepovedalo, da bi še nadalje izdajal Edinost. Da ohrani list, je ustanovil novo družbo pod vodsvom svetnih duhovnikov, ki je list prevzela'. P. Kazimir je bil navdušen za r.oivo jugoslovansko državo, ko Je zvedel za delo doma in v emigraciji med prvo svetovno vojno. Se- in prepustiti Slovence in Hrvate njihovi usodi, je dr. Korošec prišel v avdijenco h kralju Aleksandru. Ko mu je kralj razodel načrte o meji na Savi. mu je dr. Koročec mirno odgovoril: "Veličanstvo, zgodovina pozna kralje, ki so širili svoja kraljestva, a ne pozna niti enega, ki bi si bil sam zmanjšal svoje kraljestvo. Vi boste prvi." V tistem trenutku je kralj Aleksander pokopal načrte o amputaciji Jugoslavije, trpljenje pod tujo okupacijo pa se je Slovencem odmaknilo za ves čas do dr. Koroščeve smrti. Pri izbiri voditeljev morajo mali narodi pri svojih voditeljih brezpogojno iskati dar prepričevanja. HARMONIČNA OSEBNOST. O izbiri katoliškega škofa pravijo, da kandidat ne sme biti ne velik, ne majhen, ne debel in ne suh, ne učen in ne neuk. V tem je globoka misel, ki se more nanašati tudi na izbiro političnih voditeljev. Politič- Vetrinjsko polije. Vendar morejo imeti napake politikov daleko-sežne posledice za bodočnost naroda. Toda pri ocenjevanju se moramo varovati krivičnosti ,drznih sodb in zlasti prostaštva. Zgodovinski dogodki so sovpad naključij. V tem sovpadu naključij pa odgovarja politik za tiste napake, ki izvirajo iz pomanjkljivosti talenta, znanja in značaja. Zgodovinski dogodki so sovpad raznih naključij. V tem sovpadu naključij pa mora politik opraviti nalogo, ki mu jo je poveril narod in namenila usoda. Toda ta sovpad naključij se nikoli ne ponavlja v isti obliki, zato se tudi odgovora ni mogoče priučiti, in le geniji morejo odgovoriti klicu časa. Genij pa je tisti, ki ustvarja brez formule in božanska iskra je le v tistem političnem voditelju, ki na novo vprašanje usode da;e vedno tudi nov odgovor. Jože Felieijan sv. Štefanu v Chieagu. Takrat je ' veda ni stal ob strani. Med Slo- Ko je bil izseljenski duhovnik na Ellis Islandu v New Yorku, je p. Kazimir spoznal potrebo, da se ustanovi Rafaelova družba za s\-venske izseljence. Ko se je vrnil v Ljubljano leta 1927, je posvetil vso svojo pozornost temu problemu. Organiziral je Izseljensko matico, ki je bila malo pred drugo svetovno vojno priznana kot Izseljenska zbornica. Hotel je, da sl uredi statistika vseh slovenskih naselbin po svetu, da se nudi pravna zaščita slovenskim izseljencem j/i sezonskim delavcem, da država pošilja med nje učitelje in duhovnike, ki bodo skrbeli za njihov kulturni in verski napredek. Zopet novo in diteJji odobrili, naj omenimo le venske izjave in je vedno z zani-najvažnejše. Prvo je bilo seznaniti manjem zasledoval vse delo. Po ¡ameriško javnost in odgovorne krc-, njegovem nasvetu so pristaši tega ge s stanjem doma: nevarnost da' gibanja prevzeli ime Slovenske na-bodo Slovenci zbrisani z običja 1 rodne zveze, v spomin na on» SNZ, zemlje. Skušal je organizirati po-1 ki je po svoje pripomogla, da smo moč za domovino, zato je usfcmo- se Slovenci otresli Avstrijskega vil Zvezo, slovenskih župnij, Molitveno fronto in druge organizacije. Ena važnih nalog je bila poučiti ameriške Slovence o načrtih za bodočnost. Pri tem se je p. Kazimir postavil na stališče, da moramo Slovenci najpreje misliti sami nase. Iz vseh izkušenj, ki jih je imei izprve svetovne vojne, je vneto za jarma, sedaj pa naj bi bila okvir za delo, da Slovenci dosežejo svojo lastno državo. Takoj po vojni je p. Zakrajšek organizirali Bežigrajsko zbirko, ki je imela namen pomagati onim fa-ranom njegove fare, ki so zbežali iz Jugoslavije. Vsem beguncem pa govarjal to stališče. "Slovenci smo ! ra-i bi pomagal. Bishop Baraga Re- zgrad.il slovenski šolo, povabil slo- venci v Ameriki je organiziral Slo- (veliko polje, kjer je začel pionisko venske šolske sestre, da so prsvzs- j vensko narodno zvezo, katere na-le poučevanje in tako položil te- loga je bila pridobiti Slovence v mc!;j današnji šoli. Njegovo ima j Ameriki za novo državo. Njegovo je povezano z nastankom mnogih ; delo v t a.namen skupaj z dr. Voš-slovenskih župnij v Ameriki. Kjer | njakom in dr. Marušičem bo treba je bila potreba, je pomagal. Ne-! še raziskati in to ix> lep doprinos katere je sam ustanovil, drugje je k zgodovini slovenskega naroda v zopet pomagal tamkajšnjim župnikom v prvih težavah. Ako hočemo le na kratko pregledati njegovo delo za narod, bomo jasno; videli, kako je istočasno povezano z njegovim delom za vero. Poleg verskega lista Ave Maria je ustanovil Edinost, ki se je pozneje združila z Amerikanskim Slovencem. in prevzela njegovo imo. Pcileg časnikarskega dela je Edinost vršila ideološki nazorno ločitev duhov. Kakor doma Manniču, so tudi p. Zakrajšku cčitali, da kali slogo in mir z novim listom. Tudi nekateri iz duhovniških vrst niso .spoznali važnosti takega lista, temveč so postavljali slogaštvo nad vse drugo.. Ta boj ee je nato zanesel v vse katoliške in nekatoliške organizacije. P. Zakrajšek je moral požreti premarsikatero grenko uro zaradi nerazumevanja. Da ga nasprotniki napadajo, je bilo naravno, ni pa mogel razumeti nasproto- tej dobi. delo. Izseljenski Vestnik in Koledar naj bi vezala vse Slovence razstresene po svetu z domovino in spoznavala ene z drugimi. Ko se je pričela druga svetovna vojna, se je p. Zakrajšek vrnil v Ameriko. Med nalogami, ki si jih je zastavil in katere so domači vo- 10S-J Patentirane nogavice z "dvojnim podplatom" Podplati so pleteni v dveh legah. Notranji del je pleten tako, da je noga v stalnem stiku z mehkim delom tkiva. Dvojni podplati brez posebne odebelitve ali obtežitve. Nositi morate PENMANS-ove nogavice z dvojnim podplatom, da uvidite različnost! bili poznani po svetu kot Avstrijci pred prvo svetovno vojno, po prvi svetovni vojni pa kot Jugoslovtuii. čas je že, da nas svet spovna, cla nismo niti Avstrijci niti Jugoslovani, temveč Slovenci. Avstrija je razpadla, Slovenci smo pa ostali, Jugoslavija je le še na zemljevidih držav, Slovenci pa smo realnost," tako je ponavljal tista leta po raznih zborovanjih, to je pov-darjal v pismih. Vedno bolj jasno je spoznaval, da nastajajo med jugoslovansko vlado huda nasprot-stva z oziram na bodočo1 organizacijo Jugoslavije. Zato je tem bolj pribijal: delajmo prvo za Slovence, delajmo za Slovensko državo in rešimo slovensko narodno ozemlje. Obsojal je one, ki so bili' primarno zainteresirani na določeni obliki Jugoslavije in so tratili čas z razpravljanjem o tem, namesto da bi prvenstveno povdarjali delo za slovenski narod. Povdariti moramo, da takrat ni bil načelno proti obstoju Jugoslavije, saj je vendar sodeloval v vseh odborih kot npr. SANS-u, povdarjal je le primar-nost slovenskega vprašanja za Slovence. Slovensko politično vodstvo ga je obsodilo kot nerealista in se je zato umaknil, vendar pa. je svoja ideje dalje razvijal. Ko je zvedel o gibanju za Slovensko državo, je bil eden prvih podpisnikov Slo- lief. Tako smo navedli le nekaj največjih del p. Zakrajška Treba bi bilo mnogo več prostora, če bi hoteli podati le kratki kronološki pregled njegovega dela. ce bi hotea omeniti samo vse, kar je spisal, bi bila seznajn daljši od teh vrstic. Da prikažemo, kako cenjen kot katoliški pisatelj je bil p. Zakrajšek, naj omenimo, da je bil sprejet v Galerijo živečih katoliških pisateljev v Ameriki. V četrtek 30. jan. so položili p. Zakrajška k večnemu počitku na malo samostansko pokopališče v Lemontu, kjer se vrbe žalujke pri-pogibljejo in tiho pošumevajo v pozdrav mrtvim slovenskim frančiškanskim pionirjem. Prišli so iz rodne Slovenije, zato ker so ljuibili Boga in slovenski rod in sedaj spe večno spanje v zemlji svoje nove domovine. Tja je sedaj legel med nje prvi slovenski frančiškanski komisar in stanovitelj, pionir med pionirje. Dokler borno Slovenci ohranili svojo narodno zavest, bomo prihajali na njihove grobove in se jim zahvaljevali za vse, kar so storili za nas. Po vsem sveiu raztreseni Slovenci pa se bodo vsaj v mislih poklonili duhu in delu p. Zakrajška, ki ga je dr. Anton, Korošec slovesno imenoval "Očeta slovenskih izseljencev". B. Novak Javna Tribuna (Naabfimeme z 2. strani.) v jugoslovenstvo "osnovno in največjo nalogo" in so vedno pripravljene stlačiti v žep majhno slovensko zastavico in visciko razobesiti veliko jugoslovansko, kar n. pr. pred svetovno javnostjo (pa tudi pred slovensko, kadar tako bolj kaže) že vedno dellajo današnji voditelji SLS! V takih razmerah pa je kritika stare Jugoslavije v glavnem poučna, preventivna in konstruktivna. Z zgodovinskimi dejstvi o teptanju slovenske zastave in o gospodarskem, političnem in kulturnem zapostavljanju' lepe, napredne in bogate Slovenije skuša preprečiti novo gorje. Zgodovina kaže, da so se uradni politiki znova motili, ko je imel prav preprosti narod in da so poverjeniki za vojsko znova in znova pogrešili, medtem ko so imeli prav taki mladeniči kot Lavrič ali Malgaj. Tudi za današnje voditelje drži isto: vedno so več let za drugimi, potem se v vse mogoče maske zavitim in zaščitenim aparatom vcčrat spustijo v pobijanje in sramotenje tistih, ki se jih prehiteli, končna si skušajo podrediti in monopoli-zirati. sadove njihovega truda. Ta vzorec se prav dosledno ponavlja. Gospod Gcrat.ič je torej s tritiko napak stare Jugoslavije (kar p« je bilo vedno samo eno pcclročje njegovih številnih izredno požrtvovalnih aktivnosti) opravljal neh-' valežno, težko in kočljivo nalogo, ki pa bo v celoti odpadla, kakor hitro se na znotraj in pred svetom vsi nedvoumno zedinimo in izrečemo za suvereto slovensko državo. Ker ne bo več nevarnosti, da bi nas še kdaj kdo "nadmudril" in izkoriščal, ne bo več potrebe po preventivni kritiki, ki jo bodo lahko zamenjali vedno večji in vedno konkretnejši napori za sožitje in sodelovanje med relativno suverenimi državami, v našem slučaju predvsem s Hrvaško, ki nam je zemljepisno, kulturno in po ciljih najbližja, a tudi s Srbijo, Bolgarijo in drugimi državami. V tej točki se morda moje mnenje nekoliko razlikuje od Pk-ovega, čeprav upam in želim, kot brez dvoma tudi on in drugi Slovenci, da bi ne bila preventivna kritika Srbov več dolgo potrebna. V ostaleim pa naj zaključim o kritiki v duhu, ki je gotovo skupen Klicu Triglava in Slovenski Državi (čeprav ga zaman iščemo v nekaterih listih, ki jih urejujejo stran- MED SLOVENCI Izpolnite svojo državljansko dolžnost Od volitev do volitev se veča število slovenskih priseljencev v Kanado, ki so medtem dobili državljanstvo in s tem tudi odgovornost za upravo države in javnih ustanov. Izvajanje volilne pravice je ena izmed oblik, kaiko morejo državljani vplivati na vodstvo države. Zato pozivamo vse, ki so do volitve upravičeni, ds. gredo volit. VOLITE PO SVOJEM NAJBOLJŠEM PREPRIČANJU KANDIDATA, KI BO PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJE SKRBEL ZA OBČO BLAGINJO, TODA NE OSTANITE DOMA. VOLI, KOGAR HOČEŠ, TODA VOLI ZAGOTOVO!_ Brezplačni oglasi v Telegramu Torontski dnevnik Telegram objavlja brezplačne oglase za iskanje dela brezposelnim, ki se izkažejo z brezposelno knjižioo in novim priseljencem, ki še nimajo pravice do brezposelnega zavarovanja, ki dokažejo, da še niso v Kanadi več kot šest mesecev. Ker je tudi med Slovenci v Toronto in okolici gotovo več prizadetih, opozarjam na to možnost brezplačnega oglaševanja, ki obsega tri oglase. Slovenska kuharica v angleščini Ga Albina NOVAK iz Chicaga je izdala kuharsko knjigo v angleščini pod naslovom: WOMEN'S GLORY, THE KITCHEN. Knjigo je posvetila pionirkam -Slovenske ženske zveze v Ameriki. Knjiga stane $2 25. Naročite jo lahko pri avtorici Mrs. Albina Novak, 1937 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. Kanadčani jo lahko naroča tudi pri upravi SD. Upoštevala se bodo samo naročila, kjer bo priložen denar . Knjiga obsega 278 strani receptov, ki so razdeljeni -V naslednja poglava: Breads, Páticas, Strudels, Cakes,' Frostings, Beverages, Torte.s, Cookies, Pies, Pastries, Puddings, Candies, Soups, Meats, Goulash-Stews, Meat Pies, Poultry, Fish, Game, Dressings, Vinegars, Dumplings .Sauioes, Salads, Vegetables, Pickling, Canning, Sandwiches, Canapes, Pancakes-Waffles-Toast, Varieties. Toronto kairski uredniki in kjer se tudi med nekaterimi pisci, včasih strateško svetohlinskimi, pozna infiltra-cija v cilju nedeljene strankino oblasti). Dokler je kritika stvarna, in usmerjena proti javnim zlorabam in nepotrebnim napakam, toliko časa ni destruktivna, ampak konstruktivna; ni izraz sovraštva do kake osebe ali skupine, ampak izraz močnejše ljubezni do vse skupnosti; ni pljuvanje v lastno skledo, ampak urejevanje skupnega doma; ni navadno igrač/ca) nedelav. nih in šibkih, ampak (kot dokazujejo primeri Sokrata,, Konfucija, sv. Tomaža Akvinca, Janeza Ev. Kreka ali M (tiritaina) izboljševal?! o sredstvo najbudnejših in najmočnejših. In dobra kritika sama vedno razoroži slabo kritiko, če je le v narodu dovolj razvit kritičen duh. Ali komu pride nó, misel, da je zdravnik "destruktiven", da razdira, če vlije joda na rano, ki bi se sicer spreminjala v vedno večji kup gnoja in krast, ali če izreze gnilo slepo črevo? Ne razdira, ampak rešuje, krepi in gradi zdrcjvo. Isto velja za stvarno politično in javno kritiko. Dokler si prizadeva doseči potrebna in možna izboljšanja, in zmanjšati napake, zlorabe in usodno nejasnost, dokler skuša obložiti trpljenje našega naroda in v medsebojni stvarni primerjavi poiskati lepših in boljših poti, toliko časa je kritika tako koristna in zlasti zamejskim Slovencem tako krvavo potrebnil da se mi zdi primerno zaključiti to pismo z besedami: "Več zdrave stvarne kritike v naše javna in politično delovanje!" Ameriški Slovenec Popravki Med tiskanjem akademskega zbornika je nastalo nekaj tiskovnih sprememb, ki jih je v odlomku "Ideologija in problematika" v dobri veri ponatisnila SD. V začetku drugega odstavka sem napisal: "Vsaka iniciativa ,ki pride izven tega odobrenega kroga" in ne: "Vsaka iniciativa odobrena izven kroga," kajti moje prepričanje je, da ima v demokracijah pravico do • Na sestanku Slovenskega kulturnega krožka 2. februarja je predaval g. Jože Levstik o diploima-eiji starega vea, g. Zvone Hrastnik pa je pokazal lepe barvne posnetke s svojega potovanja po Sredozemlju, • Mednarodni institut Velikega* Toronto je pričel znova prirejati etnične tedne, ki vsebujejo razstave, koncerte, filme, plese in čajanke. Litvanski teden se je pričel 9 februarja, hrvatski 16. februarja, madžarski 9. marca in 16. marca irski. Na predvečer 15. marca bo v društvenih prostorih na 415 Jar-vis Street' družabni večer sv. Pat-ricka. • • Toronski odsek Bleda št. 11 je priredil dobro uspelo predpustno veselico 25. januarja na 17. Regent Str. Kljub snežnemu viharju je bila veselica dobro obiskana. Prihodnja veselica bo 10. maja na istem prostoru. • Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu je imela redni občni zbor v nedeljo 23. februarja v Ukrajniskem domu. Del finančnega poročila je objavljen drugje v listu. • župnijska kreditna zveza je imela, tudi svoj prvi občni zbor 23. februarja v cerkveni dvorani. Presenečeni smo bili, ko smo slišan med cerkvenimi obvestili v nedeljo 16. februarja, da imajo dostop na občni zbor samo člani, ki morajo prinesti s sabo knjižico. Kolikor nam je poznana praska delovanja kreditnih zvez, so gostje na občnih zborih vedno dobrodošli. Občni zbor Ontarijske Lige kreditnih zvez, ki je centrala vseh kreditnih zvez, ima rezerviran cel balkon za goste, ki smejo prisostvovati celotnemu občnemu zboru. Tudi Hranilnica Janeza E. Kreka je doslej še vedno napisala v vabilu na občni zbor, da vabi tudi goste. Vodstvo Toronskih javnih knjižnic je sporočilo uredništvu, da jc v zadnjem času pridobilo naslednje knjige, ki si lahko izposoditi v kateri koli podružnici. Številka poleg knjige predstavlja številko, pod katero jo vodijo v knjižnici: LIST Bevk, France 891.34 Pesmi: Krajša proza, 1911-1927. 1951 Domanovič, Radoje 891.82 Zgodbe in satire. 1951 Gregorčič, Simon 981.84 Pisma, 1885-1906. 1951 Ignjatovič, Jakov Vaša Rešpekt. Iovkov, lordan Sibilj in druge novele. Kersnik, Janko Povesti za ljudstvo: Očetov greh: Berite. Novice: Pesmi. Plievier, Theodor Morski psi. Prešeren, France 891.84 Poezije. 1952. Senoa, August Diogenes: Varuj se senjske roke. Stritar, Josip 891.84 Dramatski spisi: Logarjevi. 1955. Stritar, Josip Svetinova Metka: Zorin; Gospod Mirodolski: iRosana. Tavčar, Ivan iniciative za vse dobro vsakdo in ne potrebuje za to odobritve" oa prav nobenega kroga. V zadnjem odstavku pa sem napisal, da se bodo totalitarni politiki posluževali (zraven svojih strategov, ki delajo po spretno preražunani sistemati-ki) tudi dobrih, a lahkovernih ljudi.V tisku je izpadla besedica "tudi", kar utegne koga zaresti v napačni vtis, da služijo za uničevanje totalitarnim politikom neljubih' oseb in akcij samo dobri, a lahkoverni ljudje. To pa bi ne držalo. Dobri, a lahkoverni ljudje, ki jih strategi zapeljejo v razne laži m krivice, katerih cilj je streti politično nepravoverne osebe,pokrete, opganizacije in akcije, navadno služijo predvsem za to, da dajo videz verodostojnosti vtisom, ki jih pod vsemi mogočimi maskami in gesli v javnosti spretno naperijo proti j drugopotnikom v politiki ali kulturi totalitarni strategi sami. Konkretne primere in dokcze sem podal v tretjem poglavju, ki pa ni prodrlo v tisk. Proti koncu zadnjega sta še dve manjši spremembi in sicer stoji: "če se ga bo" namesto "če se ga ne bo" in "pravilno" namesto "previdno". Številke, ki so prišle na moj naslov, sem z roko popravil. Ker smo že ravno pri Slovenskem visokošolskem zborniku, naj še kar tu povem, da smo v začetku februarja dobili še nadaljnjih 30 številk za Kanado in ZDA. Cena je en dolar in pol, za nekatere delno poškodovane izvode pa smo en j dolar. Izkupiček bo šel v tiskovni sklad za naslednji letnik. Naroča ' se na naslovu: Edi Gobec, 86 E. 11 Ave., Columbus 1, Ohio. Dvoje povesti; V Zali: Kuzovci. Tavčar, Ivan Izza kongresa. Tavčar, Ivan Janez 'Sonce: 4000. Wells, H. G. Uglomi in Eudena. Poleg teh knjih je Slovencem v Torontu na razpolago tudi slovenska knjižnica pri slovenski župniji Marije Pomagaj. Cleveland ® Slovenci so zgradili novo cerkev v Clevelandu. V Kalinvudski naselbini so v slovenski župniji Marije Vnebovzete blagoslovili novo cerkev, zgrajeno v novoromanskem slogu. Cerkev je moderno in praktično grajena, ima preko 800 sedežev in napravlja impozanten vtis. čeprav velja župnija za slovensko in so naši rojaki zbrali preko pol milijona dolarjev,ni v njej niti enega slovenskega napisa, ki bi spominjal na to, da so cerkev gradili in za njo velikodušno žrtvovali Slovenci. • Slovensko romanja v Lurd. Za stoletnico lurških prikazovanj bodo Ameriški Slovenci poromali v Lurd pod vodstvom preč. g. J. Varge, ki bo imel duhovno vodstvo romanja. Tehnične priprave za ce-lohno romanje so v rokah slovenske potniške pisarne Bled travel service. Romarji bodo imeli priliko obiskati Fatimo in Rim, pa tudi domovino. Romarji bodo odpotovali iz New Yorka z letalom 18. julija. Prijave sprejema potniška pisarna Bled Travel Service, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, Telef. štev. EX. 1-8787. • Predpust v Clevelandu. V vrsti predpustnih prireditev moramo omeniti dobro obiskani družabni večer s plesom, ki ga je priredi: pevski zbor Korotan v soboto 8. februarja. Na pustno nedeljo pa je dramatsko društvo Lilija v Ka~ linvudu razveselilo svoje številne obiskovalce z veselo igro "Gosposka kmetija", kateri je sledila zabava s plesom. Zvečer pa so še farani sv. Vida v velikem številu zbrali k prijetnemu večeru v dvorani, kjer so farna društva pripravila primeren spored, pri katerem so sodelovale tudi slovenske skupine. Po končanem sporedu je sledila zabava pri pogrnjenih mizah in ples. • Slovenski kandidati m primarne volitve. Dne 6. maja 1958 se bodo vršile primarne volitve za ohajsko poslansko zbornico in senat države Ohio. Za ohajske državne poslance kandidirajo sledeči rojaki: Anthony L. Nosan, in William J. Kennick, ter Joseph T.urk. Za senatorje države Ohio kandidirajo sledeči Slovenci: John M. Novak, Joseph F. Gornick in Edmund J. Türk. Za okrajnega komisarja kandidirata rojaka John F. Kovačič in Joseph W. Kovach. Mladi odvetnik Edmund Türk, ki je nečak Msgr. Škerbca, je bil nedavno izbran od Junior chambre of Commerce kot eden izmed šestih najbolj vidnih osebnosti med mladimi Cleveland-čani, sedaj pa kandidira za ohaj-skega državnega senatorja. Slovencem priporočamo, da se 6. maja udeleže primarnih volitev in volijo naše rojake. • Naročnikom. Slovenske države v Clevelandu, Naročnino za list Slovenska država lahko poravnate pri potniški pisarni Bled Travel Service na 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Telef. štev. EX. 1-8787. Isto-tam se sprejemajo tudi nova naročila za list. Milwaukee • Prijetni večer smo imeli v soboto 25. januarja, ko so nam cerkveni zbori pri sv. Janezu prav lepo zapeli narodne pesmi pod vodstvom organista E. Majheniča. To je bil r.jihov tretji in najboljši koncert v farni dvorani. Pevcem in pevovodju vse priznanje k dobremu uspehu. Želimo, da bi nas s podobnimi nastopi večkrat razveselil. • Tukajšnji Ukrajinci so slavnostno prosUt\vili 40 obletnico ustanovitve lastne države. Pozdi-avne brzojavne so poslali različni senatorji in poslanci. Program je bil zelo pester. Ob tej priliki jim tudi mi želimo uspeha pri borbi za samostojnost in svobodo. , • Na pustno nedeljo je v tukašnji cerkveni dvorani priredilo slovensko društvo Triglav veliko pustno zabavo. Glavni del je bila burka "Trije vaški svetniki", ki je vse razgibala in spravila v dobro voljo. Po igri pa je bila slavnostna večerja s plesom. Med obiskovalci je bilo mnogo ljudi iz sosednjih mest. Društvo Triglav deluje uspešno že sedem lt ni upamo, da se vidimo odslej za vsak pust. Razveselila bi nas tudi obnovitev perS&e-ga zbora, ki je bil pred leti dokaj krepak. • Citizenship Items, glasilo Canadian Citizenship Councila, je začelo z januarjem enajsto leto izhajanja. j§ M MOJIM KANADSKIM PRIJATELJEM, < (ITATELJEM SLOVENSKE DRŽAVE Pošiljam Vam mojo najprisrčnejšo zahvalo za zaupanje, ki ste mi ga dali ter Vam želim zdravja, sreče in uspeha. John G. Diefenbaker THE PROGRESSIVE CONSERVATIVE PARTY OF CANADA 4 SLOVENSKA DR2AVA 1. MAREC 1958 MED SLOVENCI Chicago • P. Kazimir Zakrajšek umrl. Ameriška Slovenija joče. Ne zaman! V grob legajo njeni stebri. Lansko leto pesnik Ivan Zorman, Anton Grdina, sedaj je odšel za njimi — oče Slovencev — Very Rev. P. Kazimir Zakrajšek. V maju tega leta bi obhajal 80 -letnico svojega plodonosnega življanja, pa ga je Gospodar življenja in smITl nepričakovano, v pondeljek 27. januarja ob 8. uri zvečer poklical k Sebi po zasluženo plačilo. Zadela ga je srčna kap. Njegovo srce, ki je toliko ljubilo Slovenski narod, predvsem izseljence, je preneslo biti. Upamo pa, da bije v večnosti, pred prestolom Kraljice Slovencev. Marije Pomagaj, še dalje za nas in prosi rešitve za ves slovenski narod, za rešitev iz pod suženjstva komunizma in za vstajenja v lastni slovenski državi! Slovenska Narodna Zveza v Ameriki veliko dolguje blagemu pokojniku. Smatramo ga za svojega soustanovitelja. Na ustanovnem občnem zboru leta 1950 je navdušeno spregovoril in pozdravil idejo SNZ. Ime ji je dal prav on sam. Ko je izšel mimeografiran list "Slovenska Pravica" v Barbetonu, je list brzojavno pozdravil kot "glasnika slovenskih narodnih težsnj." Ko je dobrega pol leta pozneje v Chicagu izšla "Slovenska država," je bil lista neizmerno vesel. Mnoge uvodnike je sam napisal. Seveda ne pod svojim imenom, ni smel. Zamerili bi mu! Večrat, dokler je le lahko, je prišel na sestanke SNZ v Chicago. Vedno je imel za nas in za naše gibanje besede priznanja in vzpodbude. Pozneje, ko ni mogel več prihajti med nas, smo pa mi prihajali k njemu po nasvete. Bil je izkušen in široko razgledan mož. Boljšega svetovalca bi težko bilo najti. Svetoval nam je, kazal pola in navduševal. "Jaz ne morem več mnogo. Vi ste pa mladi. Delajte, ne smete kloniti. Vsaka dobra ideja ima nasprotnike. Tudi jaz sem jih imel, pa še koliko, še danes jih imam, ki me ne razumejo . . ." Razumeli smo njegovo bolečino, nerazumevanje in zapostavljanje . . . Odhajali smo od njega okrepčani, bolj utrjeni! P. Kazimirja ni veči Odšel je k Bogu in Mariji po plačilo. Njegova dela pa bodo ostala v trajnem spominu. Njegov duh naj nas bodri k podvojenemu delu za slovenstvo in njegovo rešitev' Pogreb p. Kazimirja je bil v četrtek 30. januarja. Truplo je počivalo v cerkvici, pred oltarjem Marije Pomagaj, katero je kronal škof Jeglič, ko je bil p. Kazimir komisar slovenske-frančiškanske province v Ameriki. Kapela je bila polna. Od vseh strani so prišli njegovi prijatelji. Iz Glevelanda je prispel e.g. Julče Slapšak, kaplan pri Sv. Lovrencu. Prišel je tudi Msgr. Pla-hunka, Slovak po rodu, njegov velik osebni prijatelj. Štavilni duhovniki in redovniki. Iz Ghicaga j 3 bilo mnogoštevilno zastopstvo. Tudi SNZ je bila častno zastopana. Orj 10. uri je prišel pomožni škof dr. Hillinger • kot zastopnik kardinala Stritcha. Mašo zadušnico je opravil prov. komisar p. Benedikt Hoge. Po maši pa je spregovoril njegov na j ožji sodelavec in prijatelj p. Kaiist Langeriiolz. Njegove besede so pre-sunile sleherno srce. Prikazal je p. Kazimirja kot velikega kladi-varja za božjo in Marijino čast med ameriškimi Slovenci. Za njim je spregovoril še pomožni škof Hillinger, ki je prav tako naglasil velike, zasluige velikega podojnika za božjo čast in dobro bližnjega. Po odpeti žalostinki "človek glej dognanje svoje" je prezv. škof dr. Hillinger opravil obred absolucije, nakar se je razvil sprevod na redovno pokopališče tik za lemont-skim parkom, kjer sedaj čaka veliki slovenski ameriški kladivar, borec za božjo čast in pravice Slovencev v domovini — p. Kazimir Zakrajšek vstajenja. Kdor koli oo kdaj poromal v Lemont, na ameriške Brezje, ki so njeihove ustanova, naj še poroma na njegov grob in v hvaležen spomin na vse njegovo delo in velike žrtve zmoli vsaj kratko molitev v zahvalo, da smo imeli Slovenci v Ameriki tako velikega moža in za pokoj njegove duše. P. Kazimir, večna yam Slava! mg. • Občni zbor Lige slov. kat. Ame- kancev. Podružnica Lige, je v soboto 25. januarja prilagala letni obračun. Ni bila velika udeležba. Pač značilno za vse slične sestanke in prireditve v Ameriki. Občni zbor je vodil g. France Kerec. Občni zbor je potrdil predlagani novi odbor, kateremu je na čelu g. Alfred Fišinger. — Pri slučajnostih je bila tudi debata, zakaj je prenehala slov. sobotna šola, katero je doslej vsa leta nad vse uspešno vodila gdč. Pavla Mušič. Sedaj deluje le še literarni krožek, katerega obiskujejo fantje in dökleta iz High Shool, pod vodstvom g. Lenčka. Kdo je prav za prav glavni krivec, da je vsaj začasno prenehala, slov. sobotna šola za učence, ki ne pohajajo High Shool, občni zbor m dognal. Nekateri so hoteli krivdo zvrniti na "zlobne čenče". Dejstvo pa je, da gdč. Pavla Mušič, ki je vsa leta položila v šolo ves svoj trud, znanje in požrtvovalnost, ni brez utemeljenega vzroka pustila te ustanove, ki ji je bila vedno tako pri srcu. Kdo se ne spominja odličnih prireditev te šoile, o katerih smo tudi mi vedno poročali. Zbor je ukrenil, naj šolski odbor zadevo preišče. Upamo, da bo gdč. Pavla dobila zadoščenje, in da bomo kmalu slišali, da se je pouk zopet začel. • P. Alexander Urankar umrl. V nedeljo 9. februarjaj popoldne je umrl v bolnišma. Sv Ane župnik fare sv. Štefana p. Alexander Urankar na posledicah možganske kapi. Pokojnik je bolehal že dalje časa resno je zbo/lel kmalu po proslavi 60 letnice obstoja fare. Pred kratkim se je odpovedal fari, ko je videl, da v doglednem času ne bo mogel uspešno voditi fare. Pokojnik je bil rojen v Laškem na Štajerskem. Oče in mati sta predlanskim obhajala zlato poroko. Ob tej priliki j,u je obiskal tudi p. AIexa»der. Kmalu po novi maši je 1. 1925 po posredovanju že pokojnega p. Kazimirja prišel v Ameriko. Kjer koli je deloval, je bil zelo delaven. Kot župnik je deloval pri fari sv. Cirila in Metoda t New Yorku, pri Sv. Juriju v South Chicagu, pri Sv. Janezu v Milvvauke in dve leti in pol pri Sv. Štefanu. Bil je eno leto tudi komisar slovenske frančiškanske provintije Sv. Križa. Bil je tudi pesnik. Njegove pesmi so bile objavljene v številnih letnikih "Ave Maria". V najlepši dobi življenja 55 let starega ga je Gospod pok- I lical k Sebi. Za njim žalujejo v! domovini oče in matt, brat du- j hovnik-frančiškan p. Konstantin, i ni še 3 bratje in 4 sestre. Truplo; pokojnika je počivalo od pondeljka | zvečer v farni cerkvi, kjer so se vrstili verniki fare, da se poslovijo od njega. Na predvečer pogreba je prišel tudi pomožni škof Chica-ški dr. Hillinger. Sv. mašo zadušnico je opravil komisar p. Benedikt Hoge iz Lemonta, poslovilna pridigo pa je imel njegov osebni prijatelj župnik Vital Vodušek iz San Francisco, Calif. -— Pokojnik je našel svoj zadnji počitek na samostanskem pokopališče v Lemon-tu. Blag mu spomin! • Spremembre pri fari Sv. Štefana. Za novega župnika je bil imenovan P. Thomas Höge, dosedaj župnik fareSv. Vianeja v Detroitu, na mesto p. Roberta Mazovca, ki je tudi prestavljen, pa pride p. Lav-rencij Grom. "Kam iz zadreg"? je bil naslov veseloigre .katero je podal dra-matski odsek Lige v soboto 8. februarja v cerkveni dvorani. Igra je polna komičnih zapleti j a jev, ki se vrste drug za drugim. Igralci so prav dobro rešili vloge in t dobro igro zabavali igralce. Odveč t>i bilo naštevati imena, vsi so se postavili. Igro je spretno režiral g. Filip Stanovnik. Lepo ozadje pa je naslikal dijak Peter Fišinger. Ima res umetniško roko. ZOPET USPEŠNO LETO Hranilnica in posojilnica J. E. Kreka je polagala račun poslovanja v nedeljo, 23. februarja v prostorih Ukrajinskega narodnega doma. Ravnateljsko poročilo je podal predsednik inž. Franček Pliberšek, za kreditni odbor je poročal dr. Avguštin Kuk, za nadzorni odbor pa ga dr. Ljudmila Dolar-M-antuani. Pri volitvah so bili izvoljeni: v ravnateljski odbor g. F. Urbančič, v kreditni odbor g. I. Zakrajšek in v nazorni odbor g. F. Cesar. Blagajniško poročilo je polal g. Janez Senica. Vseh prejemkov v 1. 1957 je bilo $245,268.82, vseh izdatkov $233,313.80. Gotovine ob koncu leta je bilo $21,732.47. Do bička na 1. 1957 je bilo $8,566.60, toda po dodelitvi raznim fondom in odpisom je ostalo za razdelitev samo $6,303.07. „ Ravnateljstvo je predlagalo in članstvo je odobrilo 4% dividendo na vloge in 20% povračilo plačanih obresti. Zadrugi se je pridružilo v preteklem letu 83 novih članov. Kreditni odbor je odobril 72 novin prošenj za posojila. Članstvo je z glasovanjem odločilo, naj ostane zavarovana vsota vlog (življensko zavarovanje pri CUNA Mutual Insurance Society) še naprej samo -1,000.00 in naj se ne dvigne na $2,000.00. Podoba Kanadčanov! (Podoba Kanadčanov) 15 p. Lndonski Economist je zbral ne- i kaj značilnih podatkov za Kanadčane, ki jih v naslednjem navajamo: Kanada prednjači v številu oseb, ki so se predale mamilom. Po mnenju nekaterih je razlog v tem, da so drugi narodi pri štetju teh oseb bolj prizanesljivi. Nezakonska rojstva dosegajo 3.7% vseh živih rojstev (Avstrija 15.5% — Švedska 9.8%). Število samomorov znaša 7.1 na 100.000 prebivalcev (Danska 23.3, U.S.A. 10.1). Piva popijejo Kanadčani 13.3 ga Iona na osebo (Angleži 17.8 galo-nov, Belgijci 30.8 gal.). Žganja popijejo Kanadčani 0.40 galona (U.S.A. 0.89 gal.), tobaka vseh vrst j pa uničijo 6.9 funta na osebo na i leto, kar je nekoliko več kot pre i bivalci Z.D.Z. COSULICH DARILNI PAKETI PROSTI VSAKE CARINE Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dobi v 20 do 25 dneh. Kvaliteta našega blaga 'je vedno provorazredna. 100 Ibs Najfinejša kanadska bela moka "Golden Sun" .. $10.50 STANDARD PAKETI PROSTI CARINE Paket st. 54 '.-•— $21.15 24 lb (11 kg) kave. Paket st. 84 $7.25 3 kg kave 1.5 kg riža___ Paket st. 96 _________ $14.10 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža. 10 Ibs. testenin. 5 Ibs. kave 5 ibs. bakalare Pisma uredniku "DRAGI PRIJATELJ — ROJAK LUDVIK KRŠKI! "Ko sem 29. apriia preteklega j leta postal prebivalec tega kontinenta, sem slučajno pri iskanju dobil v roke izvod SD. Beroč misli, vtise, probleme pod naslovom "Jugoslavija, edinstvena država na svetu", sem sklenil in takoj tudi pisal uredništvu, naj mi časopis redno pošilja. "Da je bil Tvoj prispevek naj-privlačnejsi, je razumljivo, ker je za nas novejše priseljence predvsem aktualna vsaka tista misel, ki se bavi z razmerami doma na podlagi osebnih izkustev. Naj ob tej priliki povem mimogrede, da so sploh najrealnejši pogledi na katero koli vprašanje v zvezi v našo domovino, ki jih imajio naši izse- j Ijenci pač tisti, ki prihajajo od onih "neobremenjenih", najnovejših | emigrantov, ki so najvernejši pričevalci sodobne domovine. "No, tako sem zadnje dni'bral v SD članek, ki se nadaljuje v novoletni številki. Kako živo in resnično si zadel skoraj z enakimi mislimi kot prihajajo na um meni, ko včasih razmišljam o naši begunski tragiki. Ker vidim, da taki pogledi niso torej le moji osebni, me to veseli in navdušuje. Veseli me, da se je našel človekbegunec, — presojevalec tudi nove Jugoslavije, ki se ne zadovolji s "klasičnimi frazami "Iščejo svobodo" "versko svobodo" ali kaj podobnega, temveč skuša pogle-dati stvari globje do korenin. Upoštevati je treba, da begunci 1. 1945 in 1955 niso bežali zaradi enakih razlogov, kakor pišeš v zadnji številki . . . "Hvala lepa za prispevanje takih misli, ki so za nas "nove begunce" tako aktualne. "Z lepim domačim pozdravom V.B., Mc Bride, B.C., 27. januarja 1958." SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZDa j in Kanado 3.-$. za Argentino 20., j pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za : j Anglijo 15 šilingov,- za Avstrijo 30 j j šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., ; za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Bridgeport Iz domovine je prispela žalostna novica, da je umrla na raku v starosti 70 let mati g. Armina Kur-busa, sotrudnika Slovenske države. Umrla je 27. januarja po hudem trpljenju. Naj počiva v miru! Gospodu Arminu Kurbusu, ki je v teku zadnjega leta izgubil očeta in mater, naše iskreno sožalje! Paket st. 71 10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave $12.60 $8.95 Paket st. 98 $36.85 100 Ibs bele moke • 22 Ibs testenine 22 Ibs sladkorja 22 Ibs masti 11 Ibs riža 6 Ibs kave 4 Ibs mila za pranje 4 kom. toaletnega mila Paket st. 49 ________ 4,5 kg. (10 lbs.) kave. Zahtevajte naše cenike za sestavo paketov po Vašt želji kot tudi naš popolni cenik za standard pakete in ostale hišne potrebščine, za radijske aparate, kolesa, motorna kolesa, hladilnike, šivalne stroje, motorje za čolne, harmonike, zdravila, blago, platno itd. 600 DIN ZA $1.00 dospe popolnoma .garantirano v 12 do 20 dneh, preko Narodne Banke. — Za vsako pošiljko, neglede, kako je velika, stroški $1.00. ODOBRENA POTOVALNA PISARNA Prodajamo karte za ladje in zrakoplove, oskrbimo potne liste in vizume, kakor tudi Krstne liste in dmge dokumente iz domovine. Za vse garantiramo. Oskrbimo zastopnike za poroko na daljavo. Cosuiich Travei Service 279 QUEEN STREET WEST, TORONTO, ONT., CANADA TELEFON: EMpire 6—3877 Dundas Foto Studio Edini slovenski fotografski atelje v Torontu. Priporčam se vsem Slovencem za fotografiranje kot: ženitovanjskih, družinskih in ostalih slovesnosti. Kličite: LE. 4-0202 C. SMRDELJ 1124. College Str., Toronto (blizu Dufferin Str., obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih in pravnih zadevah na: CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK „ . IN NOTAR ¿78 Batnurst St., Room 4. Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004 MARY LINDA BEAUTY SALON 4 Short Street OB. 340* (Eglinton in Duiferin) Mrs. S. GLAC Celovec •f- Ivanka Ehrlich , Minuli teden je v visoki starosti' umrla gospa Ivanka Ehrlich, vdova pa dvornem svetniku dipl. ing. Francu Ehrlichu. Pokojnica je bila' doma iz žaibnic, iz znane Ehriichu-ve družine in je bila rodna sestra pokojnega univ. Prof. dr. Lamberta Ehrlioha in nekdanjega tinjskega prosta, prelata dr. Martina Ehrlioha. • Prejeli smo iz Chicaga novi jugoslovanski list "Antikomunist", ki pa nas je razočaral, saj je večino- IZ SLOVENSKEGA TISKA KATOLIŠKI MISIJONI, Buenos Airesu, November 1957, prinašajo pod naslovom: "Cerkev in politični razvoj na Madagaskarju" sledeč članek: "Velik otok Madagascar na ju-gozapadu Indijskega oceana je šj vedno francoska kolonija. Krajevni škof z glavnega mesta Antsirabj je svojim 175,000 katoličanom nedavno naslovil posebno pastirsko pismo, ki je vzbudilo velrlko pozornost. Posebej ker vpismu obravnava vprašanje politične rasti domačega prebivalstva kot nekaj splošnega in nujnega. Najbolj so presenetile naslednje besede škofovske poslanice: "Pravico in dolžnost imate, da svoji domovino ljubite in da vse za njeno samostojnost storite. Taf pravica in dolžnost sta položena v srce slehrnega zemlja-na; nihče vam ju ne more in, m sme kmiti!" še bolj znamenita pj je verjetno naslednja izjava: "Gotovo yam je še v spominu pastirsko pismo madagaskarških škofov u leta 1953. Pismo, ki je po vsem svetu vzbudilo tako veliko pozornost in ki je rodilo potem podobna izjave več kot dvajset različnih škofov v čezmorskih deželah, V Afriki pa tudi drugod, vedno o vprašanju narodne samostojnosti; to pismo zdaj dejstva zgovorno potrjujejo. Ponovno vam priča, da Cerkev, učiteljica resnice in vzgojiteljica narodov, ne caplja za dogodki. Njena luč, ki obseva na poti svetovne zgodovine, kaže ljudem smer za dosego vrednejšega življenja, ki naj ga pribore sinovom in hčeram bažjim." ma pisan le v cirilici. V njem ni niti ene slovenke besede. Upajo, da ne bo glasnik kake "nove Jugoslavije". Washington • Prebivalstvo prestolice ZDA se je pomnožilo za eno Slovenko — iHelenco Mejač, ki se je pred kratkim rodila. Staršema iskrene čestitke! Novice • Največje mesto beguncev na svetu je angleška kolonija Hong Kong. Mesto je naraslo od 1. 1950 za 2,4 milijona. Begunci so prišli i?. Rdeče Kitajske in žive v velikem število v izredno težkih okoliščinah: 200.000 jih živi na ravnih strehah, 120.000 v benciskih sodili, 100.000 jih spi na cestah, stopniščih ali kjer pač prilika nanese. 95' ;, nad 14 let starih oseb je tuberkuloznih in 80% moških beguncev nima zaposlitve. • Bivši kanadski predsednik vlade Louis SU Laurent je odklonil povabilo prijateljev, da bi kandidiral v svojem okraju za volitve v parlament koncem tega meseca. • Kardinal James McGuigan je pričel veliko kampanjo za Hišo Previdnosti v Torontu s slovesnim kosilom v Queen Elizabeth zgradbi na prostorih torontsikega razstavišča. Sestre sv. Jožefa skrbe že 100 let v Torontu za stare in onemogle. Ker sedanjega poslopja zaradi starosti ni več mogoče popraviti in ker so prostori mnogo premajhni namerava nadškofija zgraditi veliko in moderno opremljeno poslopje. Zbirke bodo organizirane pa vseh župnijah in darovalci bodo mogli plačevati darove v obrokih v dobi dveh let. • Škofje v državi Peru bodo sklicali letos poseben Sociabii teden ter Katoliški indijanski teden. V aprilu bo poseben študijski tečaj za duhovnike, ki naj bi jih usposobil za pomočnike in svetovalce v Pri ustanavljanju zadrug. Novice s Koroške Celovec • Tiskovni, konferenci na, Dunaju in v Celovcu sta imeli za posledico, da so bili zastopniki koroških Slovencev pozvani pred poseben odbor dunajskega parlamenta, ki se peča z vladnima osnutkoma o šolstvu no Koroškem in o jezikovnem vprašanju na sodniji. Slovenska zastopnika sta imela priložnost k tem vprašanjem in celotnemu členu 7 državne pogodbe zavzeti slovensko stališče. Naletela sta pri večini poslancev na veliko razumevanje. Celovec • Koroški nemški listi oziroma njihovi zastopniki so ugotovili, da bi bili sestanki, kot je bila tiskova konferenca v Celovcu, od časa do časa potrebni, da bi tako spoznali mišljenja in gledanje obeh strani in se tako medsebojno priblijteli, kar bi bilo v interesu obeh strani. Globasnica • Obširna slovenska družina se je zbrala v Globasnici na kulturni prireditvi, ki je prav dobro uspela. Koroški Slovenci so ponovno dokazali, da še živijo in da nočejo umreti kljub temu, da bi nasprot niki to radi videli. Celovec • 1. januarja 1958 je Anton Ja-nežič izdal 1 številko lista "Glasnik slovenski". Okrog Janežiča, ki je bil doma iz Leš pri Št. Jakobu v iRožu, so se zbirali vsi slovenski kulturni ustvarjalci tedanjega časa: Levstik, Oegnar, Valjavec, Stritar, Gregorčič, Cimperman, Mandelc, Erjavec, Jurčič, Zarnik, Štefan, Og-rinec, Tušek, Jeriša, Volčič in Šubic. In potem pride neki dr. Valentin Einspieler iz Zg. Vesce pri B?l-čovsu, kateri trdi, da na Koroškem ni Slovencev ,ampak samo neki vindišarji. Ni čuda za njega, da trdi kaj takega. Za časa Hitlerja je trdil, da je Nemec. Pred , Hitlerjem je trdil, da je Slovenec in danes pravi, da je zastopnik vindišarjev. Ga pač lahko primerjamo kameleonu, ki spreminja barvo, kakor kaže. Lepe zastopnike ima koroška ljudska stranka! Celovec • V Celovcu so napadli "neznani ' zločinci slovenske dijake, ki obiskujejo slovensko gimnazijo v Celovcu. Zločincev niso izsledili, ker jih oblast ni hotela izslediti. Lepa enakopravnost! Bilčovs—Zg. vesca • Obe slovenski občini so združili s 1. januarjem v eno. Oba občinska odbora sta razpuščena in" pomladi bodo nove volitve Sporočilo članek "Jugoslavija, edinstvena država na svetu" je moral danes vsled pomanjkanja prostora izpa-sti. Pride pa na vrsto spet. v prihodnji številki. Urednik. • Loterije "bingo" so dovoljene in nadzirane v državi New Jersey. Po poročilu nadzornih oblasti je igralo "binga" v tej državi v 1. 1957 5,200.000 oseb prt 22.887 prireditvah in potrošilo 19 milijonov dolarjev. • Konservativci v Angliji so doživeli poraz v zadnjih volitvah v .Rochdaleu. Zmagal je predstavnik delovne stranke, eden voditeljev delavskih strokovnih organizacij Jack MeCann. Konservativci imajo sicer še dokaj solidno večino, toda eno nezapisanih pravil angleške politike je, da mora vlada razpisati | splošne volitve, kadar "izgubi zau-j panje ljudstva". Labouristi trdijo, i da je padec konservativcev cd 51.55% v 1955 na 19.8% pri zadnjih •volitvah zadostna nezaupnica za razpis volitev. • Manj nesreč na cestah. Kljub povečanemu prometu na cestah v 1. 1957 za 4% se je število smrtnih nesreč zmanjšalo za 3%. Kljub temu je umrlo lansko leto v ZDA okrog 38.500 oseb v prometnih nesrečah ali na njih posledicah. • Letalski potniški promet je 1. 1957 posekal avtobuse in železnice. CAB poroča, da so letalske družbe ZDA nabrale v lanskem letu 25.8 milijard potniških milj, avtobusi v, medmestnem prometu 25.2 mili-jard in železnice 21.6 milijard. Letala so prvič zgodovini prekosila ostala prometna sredstva. • Delavci Longren Aircraft Co. iz Torrance, Calif., bodo imeli enkrat na mesec tri dni skupaj prosto, toda en teden bodo imeli samo en dan prosto. Predlog so stavili delavci sami, ker bi imeli radi več časa za ekskurzije. • Sovjeti so spustili v morje prvo ladjo, ki jo žene atomska energija. Imenuje se Lenin in je ledolomi-lec. ZDA so začele graditi križarko Long Beach, ki bo nosila atomsko orožje. • Med 1. julijem in 9. novembrom je zbolelo na influenci ali kaki drugi infekciji dihalnih organov 82 milijonov prebivalcev ZDA. Te bolezni so povzročile, da so morali ostati v postelji 282 milijonov dni'. BLED Travei Service 6113 St. Clair Ave., Glevetand 3. Ohio, Telef. EX. 1-8787 ureja vse potrebno za potovanje v domovino in druge dežele. Preko tvrdke Bled lahko pošljete svojim domačim živilske pakete, denar, šivalne stroje, radio aparate, kolesa in podobno. Postrežba zanesljiva, cene zmerne. Bled Travei Service sprejema tudi pismena naročila.