katedra
MARIBOR 24. OKTOBRA 1962
III. LETNIK ŠTEVILKA 2
»KATEDRO« mariborskih študentov izdaja Zveza študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov • Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik je Vlado Golob • Katedra izhaja vsako drugo sredo. • Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 • Tekoči račun:	604-13-3-501 (za
Katedro). • Tiska Časopisno podjetje »Mariborski
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV vračam. »Cena: 30 dinarjev.
Mimo večje aktivnosti tud:
Det pristojnosti svetom letnikov
Vsako leto znova pogrevamo razprave o svetih letnikov. H.tro menjavanje študentskih generacij nam pravzaprav onemogoča, da bi izkušnje o delu svetov letn.kov lahko sistematično zbirali in predlagali nove smernice za delo. Iz nekaterih naših in tujih izkušenj pa' lahko povzamemo naslednje:
Sveti letn kov so z zakonom predvidena osnovna oblika družbenega upravljanja visokošolskih zavodov. Okvirno je določena tudi njihova struktura, le da je podrobno določanje sestave svetov prepuščeno internim statutom v.soko-šolskih zavodov Veljavna praksa kaže. da svete običajno sestavljajo predavatelji (vsi ali določeno število) in nekaj študenov, ki jih izvoli skupnost šudentov letnika Zakon ne precizira številčnega odnosa predavateljev in - študentov, zato- je v praksi obveljalo, da je profesorjev 5 - 10 in študentov 2-5, torej v odnosu 1:2 J korist profesorjev Če si razlagam.) vloqo sveta letn ka kot inst tucijo družbenega
se sklicujemo na formalnost, čeprav nam življenje, kaže drugačno pot. S tem seveda ni naperjena ost proti statutom načeloma, vendar le protii ne-
. . .,	.	katerim	morebitnim	slabost,m
hkrati tud. nj.hova najvecja statutarnih določil. In prav hiba Kaj pomaga namreč voditi neskončne razprave, če
jih ne moremo zaključ.ti ,n sprejet, pozitvnih ali odklonilnih sklepov. V vsej problema tki, ki so jo sveti obravnavali. je namreč izključna pravica odločanja prepuščena upravam oziroma statutom šol. j)b tej barieri se navadno ustavi aktivnost svetov. Statuti šol. ki so jih. odkrito po-
korekture, k zadevajo te slabosti, bi morali obravnavati sveti letnikov m fakultetni sveti in tako zagotoviti d na-mičnost predpisov. Vidimo torej, da bo potrebno zagotoviti svetom tudi tozadevne pristojnosti, sicer bodo ostali več al. manj na papirju kot karikatura naše konservativnosti. Te spremembe niso izključna
vedano. sprejemal s precejš- pravica zvezne zakonodaje, njo naglico, na podlagi starih ampak sodijo v delokrog naših izkušenj drugih univerz in zavodov, skupnega dela stu-osebnih m.šljenj, so v marši- dentov in profesorjev. Zato katerih določil h precej ne- bomo morali o tem problemu realni in bodo nujno zahtevali slišati tud mnenje druge pla-korekture Zato je napak, če ti in se nato pogovorit, o mož-obravnavamo statute šol kot nostih za poglobitev našega svetinjo, dogmo, ki je nado- dela. takljiva in nespremenljiva in
upravljanja, kjer velja enako-Potem lahko trdimo, da je	#	.
takšna struktura a prion ne- Prvi diplomanti na Višji agronomski son
demokratična Vzrok za takšno stanje je delno konservativnost profesorjev, delno pa tudi premajhna aktivnost in odločnost študentov
OBRALI SO PRVE SADOVE
Naloge, katerih obravnavanje je prepuščeno svetom, zadevajo predvsem štud j Naj-češče so b l, predmet razgovorov učni pripomočki, izpitni režim, vpisni pogoji, preobremenjenost, vaje in podobno. Svet letn.ka naj b vso to Problematiko obravnaval že tedaj, ko je skupnost študentov o tem že razpravljala, zavzela določeno stališče m po oblastila svoje voljene pred-stavn ke. da njena mnenja zastopajo v svetu letnika Ne tnoremo trditi, da smo vedno tako postopali, saj so naš predstavn k često zastopal’ samo svoja osebna mnenja. To jo seveda slabilo delo svetov .vendar n bilo bistvenega pomena za vse neuspehe oziroma nedejavnost teh organov družben upravljanja Osnovna funkcija vsakega voij»n="ga predstavn škega orgona mara biti povezana tud s p avco sprejemanja sklepov o obravnavan’ problematiki Te mož-n-sti, namreč pravice odi Čanja, pa sveti nimajo. To je
0 20. oktobra je bila v le-0 po okrašenem prostoru 0 VAS prirejena interna sve-ф čanost Po dvoletnem, tru-0 dapolnem delu je samo od 0 250 vpisanih študentov dt-0 ploniiralo prvih trinajst Io 0 so sami redni študentje. 0 katerih bo 11 nadaljevalo 0 študij na drugi stopnji, 0 ostali pa se bodo vključili 0 v proizvodnjo. Svečanosti 0 so se udeležili tudi prorek-0 tor Birotehn cne fakultete 0 v Ljubljani dr. Srečko Va 0 tovec, predstavn k \gro-0 n;m ke fakultete v Ljub-0 Ijani dr Sašo Krnfajev. 0 predstojnik Združenja malt rib irskih vsokošo!sk’h ra-0 vodov profesor Vladimir 0 Bračič, glavni tatnik zdru-0 ženja tov Krambe ger ter 0 predstavniki okraja in 0 ostalih višjih šol V svojem svečanem nagovoru je tovariš ing B tina, direktor VAŠ govoril o težavnem razvoju šole. o liku strokovnjaka, ki ga izgraja ta šola, o povezavi s prakso ter o
sistemu stopnjeskega študija.
»Ta svečanost je v Mariboru že četrta po vrsti«, je dejal tovariš prof. Bračič. »Naše višje šole so doslej dale že 150 diplomantov, kar je lep dosežek pri vzgajanju novega profile strokovnjakov.«
Ko je govoril o uveljavljanju v praksi je omenil, da je’ proces uveljavljanja odvisen j od neposrednega dela dipto-, mantov v praksi.
Svoj pozdravn govor jo predstojn k ZMVZ zaključil z besedami »Prepričan sem. da bodo diplomanti izpolnili svojo nalogo, ter da se bodo s svojim znanjem uveljavili tako v praks' kot na drug stopnji Po drtfg’ stran pa bodo t st element po keterem bo, proizvodnja spoznala Ik no-' vega strokovnjaka, istočasno! pa bomo lahko na pod ag- nji-j .hovega uveljavljanja ocenjevali delo na področju inverzije ter kor.girali dosedanje delo.«
Prljatlji, odrodile sa trte vince nam sladko
(Posnetek: S. Pušenjak),
V tej številki:
4: EN HRIBČEK BOM KUPIL... (reportaža o začetku trgatev v Slovenskih goricah)
5: MAR V OR IN KULTURA 7: NIČ VEČ STRAHU PRED MADŽARI!
9: VTISI S POTOVANJA PO POLJSKI 10: 0DD0L7ITEV ZA VSE LETO?
(VI. mariborska kulturna revija) si an 11: MELODIJA ZA SREDNJEŠOLCE stran 12: BREZPLAČEN HUMOR
stran
stran
stran
stran
siran
Razmišljanje o novi ustavi
Rotacijski stroj ie ni nehal tiskati, ko smo drugi torek v oktobru najbolj radovedni med nami te jemali izvode Katedre in jih ogledovali. Čeprav se je iz odtisov le približno videlo, kakšna bo Katedra je »čisto prava* številka najboljši »corpus de-licti*.
Prvo: zmanjšan format je bil nujen, ker tiskarna drugega (razen velikega — Večerovega) na rotacijskem stroju ne premore. Ravno tako je s papirjem. Da se je uredništvo kljub temu odločilo za to dvojno spremembo je vplivalo dejstvo, da je rotacijski tisk zelo skrajšal rok med oddajo rokopisov in iz-zidom. Tako se je ta rok zmanjšal od prejšnjih treh tednov sedaj na osem dni. Ce pa bodo razgovori med CP Mariborski tisk in uredništvom rodili uspeh, da ta rok lahko še krajši. To pa je pri štirinajstdnevniku že zelo važno.
Drugo: pri štiimajstdnev-niku je nujno izhajanje na določen dan. Katedra tako izhaja vsako drugo sredo. Ali točneje: vsak drugi torek bo ob pol šestih popoldne (ali zvečer) dotiskana, tako, da jo še isti dan zvečer razpošlje-rno s pošto po naslovih (izrednim in ostalim) ter pripravimo točno po številu, da jo o sredo zjutraj odnesejo na srednje in višje tole ter drugam. Tu se je pa pri prvi številki zataknilo.
Zbiranje naročnikov in pobiranje naročnine ter distribucijo je prevzela Študentska zadruga. Postavila je poverjenike, ki bi naj tudi poskrbeli za to, da je Katedra še isti dan razdeljena. Saj je prednost štirinajstdnevnika tudi to, da je aktualen. Ce pa Zadruga pravzaprav poverjenik n. pr. na VTS do sobote ne poskrbi za distribu-eijo, je to.
Bilo je še več težav, ki so bolj tehničnega porekla. In kot smo se trudili, da smo jih odpravili, tako bo tudi sedaj.
(Nadaljevanje)	_	4
Kot demokratična metoda uveljavljanja manifestacije družbene zavesti se je pri nas uveljavila inštitucija družbenega upravljanja in odločanja. V zvezi s predosnutkom nove ustave je predvsem važno, da le-ta predvideva vedno večje prenašanje funkcij države na njene osnovne člane — občane. Predvsem nas zato zanima, kako bomo lahko te dolžnosti in pravice pravilno in uspešno opravljali. Zbori občanov oziroma volivcev bj se morali, kot osnova družbenega upravljanja, oziroma kot ustanova, preko katere se mora v danih razmerah sleherni občan približati družbenim problemom, o katerih formalno-prav-no še odloča občina kot upravni organ, bolje uveljaviti. Dosedanje izkušnje kažejo, da zbori svojih funkcij niso povsod dobro opravljali. Razlogov za te neuspehe je seveda mnogo, zato bom skušal nekatere od njih posebej osvetliti.
Objektivno pogojena kvalta- razprav in sprejemanju sklepov, tivna in kvantitet vna struktura Da b. takšno stanje razumeli, zborov je mogla seveda že vna- si moramo seveda ogledati prej pogoj:tj uspešnejše ali strukturo kompetenc n organi-slabše delo zborov. Vendar to ni zac*je zborov, vzporedno s tem K,-,  	.	,	.	pa še tehnično izvedbo.
iektivnp 'večin hčP ne ° Čeprav je zborom vohvcev —
.	.. e °bčanov na ***?“ občanov načelno bila dana mož-
nh večinoma n,smo zasledil, nost obravnavanj(3 in sprejema-
najvitalnejšega dela prebivalcev nja sklepov, ki zadevajo razvoj
™ladi"e in občanov in ^jenje komune - iz sred-c	Proizvajalcev.	ste kj so jih ^	. prispevali
Nadalje se zborov niso udeleže- _ je bi, dirJektni maU£al£ in_
vali strokovnjaki, ki bi lahko teres zaradi objektivnih, včasih bistveno pripomogli h kvaliteti tudi objektivnih pogojev iz-
Potreba, da je Zveza študentov z rsemi snojimi vejami dejavnosti, tako močna, da študente organizirano vzgaja ali bolje pripravlja v vseh področjih izven stroke, je toliko močna in stara, da je pravzaprav ne bi bilo treba ponavljati. Ker pa je to organizacija, organizirano delo, so potrebni seveda tudi objektivni čmitelji, Id so prav toliko pomembni. Med te či-nitelje sodijo predvsem: denarna sredstva in prostori.
Odbor Zveze študentov v Mariboru ima dva prostora, ali (e preračunamo na primeru uredništva Katedre:
Uredništvo ima sobo (bolje sobico) 3x4 m, torej s površino 12 m1. V tem prostoru se zadržuje dnevno do 20 ljudi Ali 12 : 20 - 0.60 m’ na enega!
JDisma
Dne 19. septembra letos je plomanti VEK5 zelo često v izšel v časopisu Privredni pre- stik z inozemM Ali ne bi bilo gled članek pod naslovom žalostno, če bi d plomjnt. ko ■Kako odrasli lahko dopolnijo bi ga kakšen nozemec vpra-svoje znanje ali kako se izl- šal o Gregorčiču. Finžgaiji ah gravajo zakoni«, v njem avto- Aškercu, katere pozna rudi nca Sonja Manojlovič iz Škof- marsikateri tujec, odgovor l z je Loke navaja nekaj »zanimi- besedami Sonje Manojlovič. vih« podrobnosti s sprejemnih da ti ljudje niso pomembni, izpitov na VEKŠ Mariboru, sej so bili »popi«. Menim,- da Avtorica očita šoli, da pri je po končanem višješolskem sprejemnih izpitih ne spoštu- študiju potrebna tudj mlošna je zakonskega predpisa, da se razgledanost in pozna vati ie smejo na višje In visoke šole naše literature, vpisati vsi državljani, ne gle- Tud drugi očitek Sonje Ma-de na njihovo šolsko izobraz- nojlovič, češ, zakaj sprašujejo bo. VEK§ zahteva namreč od na VEKŠ pri sprejemnih epi-kandidatov, ki nimajo popolne tih ljudi, ki so leto in le*a ie-srednje šole nemogoče pogoje, lali v računovodstvu, matema-saj sprašuje ljudi na vodilnih tične enačbe, katerih ti niso v položajih o »popu« Finžgarju, praksi nikoli rabil, je več kot o enačbah, ter nazadnje celo žalosten. Res je, da knjigo-kakšnega spola so vrata.	vodja, ki knjiži finančna io-
Ne poznam intelektualne gajonja v podjetju, enačb ne stopnje avtorice dopise Sonje rabi, pač pa potrebuje mate-Manojlovič in zato ne morem matiko računovodja-ekono-ugotoviti ali je ta članek z mist, ki hoče ta dogajanja si-vso svojo vseb:no odraz nje- stematično obdelati in izvajanega neznanja ali pa želi s ti z tega zanesljive zaključ-člankom doseči kake druge ci- ke. Radoveden sem. kako si Ije. Žalostno je le to, da si avtorica predstavlja brez ma-uredniki Privrednega pregleda, tematike in brez enačb linear-ki bi moral biti med našimi no programiranje, temeljitejšo vodilnimi gospodarskimi listi, statistiko pa tudi izračunava-niso na jasnem o tem, kaj nje težjih finančnih proble-nej bi moral znati ob začetku mov? Prav gotovo bi bili eko-vsiokošolskega študija vsak nomisti Sonji Manojlovič zelo slušatelj višje šole, ne glede hvaležni, če bi obrazložila »kana to, ali Je na vodilnem po- men modrosti«, k: omogoča re-ložaju ali ne. če bi namreč to ševenje vseh ekonomskih pro-vedeli, članka prav gotovo ne blemov brez znanja matema-bi objavili	tike.
Kako si lahko zamisli avto- Vprašanje ali mora ekono-rica in tudi urednik, ki je do- mist, ki često dopisuje v razvejil objavo takšnega članka, ličnih jezikih, poznati tudi da lahko študira na tej ali slovnico svoje materinščine, oni višji šoli oseba, ki ne po- prepuščam presoji bralcev, zna niti najvažnejših pisate- Po vsem tem res ne vem, ljev svojega naroda, kajti kdo izigrava zakone: VEKŠ ali Finžgar prav gotovo ni le Sonja Manojlovič. Mogoče bo-»pop«, temveč pozitivna oseb- d° to uganko rešili bralci sa-nost v slovenski literaturi, kar m>-mu je priznala tudi naša kul-	Jože Nenffec
turna javnost z izvolitvijo v	Maribor
SAZU. Menim, da prihajajo di-	Maistrova ul.	301
redno majhen in oddaljen. Posebno je to značilno za večje skupnosti, kjer kolekt vizacija in centraliziranje problematike v interesu skupnosti ne dovoljuje neposrednega, odločilnega vpliva posameznih zborov. Nejvečja napaka v takšnih situacijah je bila prav generalizacija problemov in odmaknjenost neposredn:h .interesov občanov. Mnogo napak pa je bilo tudi s strani odbornikov, ki občanom n!so znali na primeren in dostopen način seznanjati 0 delu, obsegu problematike in o sklepih družbenih organov. Sklepe so posredovali največkrat na podlagi večini nerazumljivih številk ,'n podatkov, namssto da bi s preprostm besedami prepričali občane o utemeljenosti določenih sklepov Čeprav bi te pomanjkljivosti odstranili, b. s tem še vedno ne rešili druge velike hibe dosedanjega dela zborov — to je tehnične izvedbe. Če naj zbori pritegnejo interes občanov, potem je nujno, da jih predhodno dobro pripravimo. Tu naj omenim samo primerno obveščanje o delu družbenih organov, pravočasna obvestila in vabila z navedbo konkretnih, bistvenih problemov dnevnega reda. Zbori bi se morali koncetri-rati ia obravnavanje bistvenih problemov, katerih rešitev je tudi ekonomsko perspektivno izvedljiva. Nadalje dvomim, da je največkrat pomanjkljivo
evidentiranje razprave moglo služiti odbornikom kot solidna osnova pri nadaljnjem zastopanju mnenj zbora. Pravtako bi morali zagotoviti večjo odgovornost voljenih funkcionarjev do volilcev s tem, da bi bili obvezani zastopati in pravilno tolmačiti stališča oziro- I ma sklepe zborov in tudi skrbeti za njihovo izvršitev.
JAVNOST DELA IN OSEBNA ODGOVORNOST
Predosnutek ustave določa, da so skupščinska telesa občin dolžna razpravljati m sklepati o stališčih in sklepih zborov. Nihče seveda ne dvomi v to, da odbor razpravlja o zahtevah in predlogih zborov občanov, da skuša najti optimalne rešitve, vendar to dejstvo ne zadošča za uspešno uveljavljanje družbenega upravljanja. Zavedati se namreč moramo, da občana zelo zanima, kakšne sklepe skupščina — odbor sprejema ib zakaj, in da ga zanima njihove utemeljite" predvsem takrat. kadar njegove zahteve ali predlogi niso bili upoštevani. Zato zagotavlja nova ustava načelo javnosti dela družbenih organov, ki pa naj seveda ne b' ostalo samo načelo, ampak postala vsakdanja prak-
FRANJO VIZJAK 'Nadaljevano indll
Obiskali smo VPS, ki ima predavanja v popoldanskih urah. Pogovorili smo se š tovarišem Ivom Senekovičem (35 let), izrednim študentom II. letnika te šole.
— Ste v rednem delovnem razmerju. Kako gleda praksa
na vaš študij? Ali vam nudi kakšne ugodnosti, ali lahko uporabite snov, ki jo slišite na predavanjih tudi v praksi?
Moja ustanova gleda zelo pozitivno na moj študij. Daje ml študijske dopuste in podobne olajšave. Dogajajo sc pa primeri (predvsem na občinah), ko kolegi ne najdejo razumevanja. Na nekaterih delovnih mestih je namreč mnogo takih, ki nimajo pravilne izobrazbe In se borijo za svoje
»stolčke«. Od materiala, ki g* obdelujemo v šoli, mi praktično do sedaj koristijo samo konkretni predmeti kot so računovodstvo in ekonomika. Kaj drugega ne morem nikjer uporabljati.
— Kaj menite o kulturnih prireditvah v Mariboru? Tudi o študentskih?
Študentski gledališki abonma je zelo pametna rešitev. O ostalih prireditvah ne bi imel,dosti povedati. Meje mnenje je, da se »e vedno premalo čuti, da v Mariboru obstajajo študentje. Premalo je samostojnega, poude jam, samostojnega študentskega delovanja. Morda je za to kriva študentska organizacija, morda P* ’ študentje sami. Po mojerd mnenju bi bilo potrebno us'»" novlti več š‘ identskih kulturnih skupin, ki bi organizirale samostojne kulturne prireditve.
— Gotovo ste se udeležil* nekaterih brucovskih prireditev. Kakšno je vaše mnenje o njih? Mislite da so doseglo svoj namen?
Same brueovske prireditve so mi ugajale. Morda bi p* prihodnje leto lahko bilo ve* poudarka na medsebojneiP spoznavanju med bruci samimi kakor tudi med študent* prvega In drugega letnika.
— In vaš hobby?
Nimam ga. Saj veste, služb*' študij in tudi zdravje ml n* dovoljujejo, da bi se ukvarj** s čem drugim. Ravno tako P9 tudi ostali izredni študentje zaradi preobremenjenosti ne najdejo časa.
V. D.
•••©••©••••е*0*вв©*®ввв0®в9вввво»©©в®©®вв©сзо*»®вв»I
as se je ustavil
Tudi tukaj.
T udiv megleni sivin
starega mesta...
Zvečer se bo po nabrežju Drave sprehajalo nekaj parov, kot vsak večer. Lep sprehod je tam, nihče te ne
moti.
Tako blizu polnoči se bodo po Pristanu potepali psi, kakih deset jih je vedno.
Mogoče se bo od nekod slišala harmonika in petje, ljudje so radi veseli in včasih se znajo veseliti.
Na Vodnem stolpu bodo tudii jutri sedeli golobi, mir imajo, le od časa jih dvigne kak (ant s fračo.
Jutri bodo hodili ljudje po kostanjevih listih, ki so odpadli z drevoreda ob Dravi.
REPORTAŽO NAPISALA:
IVO VAJGL IN FRANJO VIZJAK
Precej časa je že minilo od takrat, ko je še stric Miha iskal konja po teh ul cah Težko se je bilo takrat znajti v vrvežu ljudi, ki so hiteli za opravki Po ozkih mestnih poteh Rdečelični deklič, ki je nos.] vedro vode, je sramež-ljivio povešal, oči in hitel domov. Všeč so mu bili postavni fantje, ki so pogledovali za nj m — pa kaj poreko doma, če izvedo, da se ona hč; dobro stoječega obrtnika ozira za fanti na ulici.
Debelušnega mestnega stražn.ka so poznali vsi. Hudo nevaren je bil videti z veliko helebardo, šlemom na glavi m možatimi brki. Vendar — še otroc., ki jih je bilo vedno dovolj in še preveč
na ulicah, so vedeli, da se v njegovih širokih prs h skriva veliko, mestno srce — kaj človeku, še miši ne bi storil žalega.
Poznam dekle, ki sklonjena nad okno vsak dan gleda v kalno vodo, kot da bi hotelo še enkrat videti fanta — splavarja, ki ne bo nikoli več vriskal trdno stoječ za krmilom največjega splava na Dravi.
Poznam starca in starko, ki čakata svoj dan. In cvetje na njunih oknih, ki raste proti nebu, proti soncu. Nikoli ne uvene, samo l;stje odpada jesen za jesenjo.
Poznam mnogo ljudi, ki hitijo zgodaj zjutraj in se popoldne utrujeni vračajo.
In otroke, otroke poznam, glasne, razigrane. Podijo se po travniku v Pristanu, pod mostom, po prehodih, igrajo se slepe miši, skrivalnice in nogomet.
Večji si gradijo čolne — najmanjši gradove v oblake ...
Včeraj je bilo tako, kot sem napisal. Kako bo danes? Verjetno podobno, tukaj ni velikih sprememb, le nekaj mlak več bo na cestah, ponoči je deževalo.
Mogoče pride moj prijatelj, pa bova
šla k Odpadu iskat knjig v kupih papirja. »V knjigah je modrost in lepota in knjige so dragocene«, učijo matere otroke. Tu med odpadnim papirjem jih najdeš mnogo, kupiš pa jih lahko na kilograme, 40 dinarjev za kilogram knjig, ljudje!
Na tržnici bodo tudi danes prodajali grozdje in paprike. Ah! In tista dva branjevca bosta čakala na slike, ki sem jima jih obljubil. Prišla sta iz Srbije, pa pravita, da se jima vseerio izplača. Pa kupcu se tudi izplača, ni pretirano 100 dinarjev za kilogram grozdja, ga bomo pač jedi; sedaj, če je bilo poleti predrago.
Upam, da je Drava odplavila razbite lubenice, ki so ležale v Pristanu — ni bila lepa slika.
Mnogo televizijskih anten sem videl
v starem Mariboru. Kaj pravite, hiša
recimo iz XIV. stoletja s televizijsko
anteno?
*
KO BI VEDEL NAS OPAT, KAKO VINCE IMAM RAD K NEBU BI OCl OBRNIL, DA BI ME IZPREOBRNIL.
Ko sva se s fotografom Ivanom napotila na trgatev v Jeruzalem sva imela v mislih veselo trgatev s pesmijo, dovtipi, novim vinom, takšno pač, kot je postala del , slovenske folklore, brez katere si ne moremo niti predstavljati pesmi in romanov številnih naših pisateljev in pesnikov, ki so jih inspirirale Slovenske gorice. Hotela sva napraviti reportažo o človeku, ki je vesel, ko trga plodove svojega enoletnega trdega dela ...
Lepi kraji so to, z griča na grič se vzpenja pot, na vsakem vrhu pa čepi domačija ali zidanica, kot da bi jih velika roka raztresla po deželi.
• TRGATEV V SLOVENSKIH GORICAH JE V POLNEM TEKU
• TEŽKE POSLEDICE LETOŠNJE TOČE
• ŠTUDENTJE VIŠJE AGRONOMSKE ŠOLE TRGAJO V JERUZALEMU
Tod je gospodarila toča
Na poti v Jeruzalem, kamor sva bila namenjena, sva naletela na domačijo, kjer so trgali. Napravila sva nekaj posnetkov. Takoj sem opazil, da letošnja trgatev ni enaka lanski in mnogim prejšnjim, med griči niso odmevale vedre pesmi bralcev, ki se slišijo preko treh gričev Vse je bilo nekako utesnjeno, obrazi resni. Ko sem jih povprašal, čemu ne pojejo, saj je trgatev vendar vesel dogodek mi je gospodar odvrnil: »Letošnja trgatev je žalostna Male nam je ostalo po toči. Delaš, se potiš, vse leto obdeluješ zemljo z ljubeznijo, lepo je kazalo do julija, takrat pa je pr;šla toča v eni noč: je šlo vse.« In pokazal mi je z roko na morje gričev okoli naju »Tu je uničeno stoodstotno, tam osemdeset, ta grič je osta' nepoškodovan. tam zopet je šlo vse ...«
Tukal izvira traminec..
Na Jeruzalemu, ki je obrat kmetijskega kombinata Jeru-
zalem-Ormož,' sva prispela okrog poldneva Ustrežljivi upravnik naju je popeljal do griča, kjer so trgali Zopet enaki obrazi, enako razpoloženje ...
Letos so pričakovali bogato letino, okrog 58 vagonov vinskega mošta, prišla je toča, tako da bo rezultat za kakih 20 vagonov manjši. Res, da je DOZ plačal zavarovalnino, pogodbe so bile razveljavljene brez materialne škode za posestvo, toda vina ne bo.
S trgatvijo so pričeli letos 12. oktobra in sicer so najprej potrgali RANINO in RIZVA-NEC, končati pa nameravajo ob ugodnem vremenu in če bodo pri delu pomagali šolarji, do 20 novembra (Izvedel sem, da so na primer lani šolarji iz Miklavža opravili 3.500 efektivnih ur. In s tem veliko pripomogli, da je bila trgatev opravljena ob pravem času)
Vzporedna panoga proizvodnje, ki jo gojijo v Jeruzalemu in letos ni bila tako prizadeta po toči, je sadjarstvo Letos bodo obrali po grobi cenitvi okrog 18 vagonov sadja, ki se bo prodalo kot trgano sadje I. in II razreda in kot industrijsko sadje za prehrambeno industrijo. Odkupne cene so
letos zelo visoke (gorje potrošniku!), okrog 35 do 50 din za kilogram.
Zgodba o lepi Vidi Ropoši, o nepravilno usmerjenem turizmu in še marsikaj...
Obrat Jeruzalem stoji na vrhu hribčke, z lepim pregledom na del Slovenskih goric. Zgradba je stara, nekoč so tukaj bivali v času trgatve grofje, nato veletrgovci, dokler končno nj postala ljudska last. Vsekakor so bogetaši nekoč mnogo bolje znali uživati v lepotah Slovenskih goric, ki so specifične in izredne zlasti jeseni. kot to znamo danes. Dokaz o tem je krasen park z bazenom in zbirko eksotičnih dreves in grmičevja ki jih je žena zadnjega lastnika Fisc-hereierja prinesla sem s potovanj po svetu Park so letos okusno uredili :n opremili rastline s tablicami, tako da predstavtja kar lep botanični vrt.
O lepi Vidi Ropoši, ki da je z ženam: s kropom pregnala Turke z griča, sem Izvedel od gospodinje in cerkovnika, ki opravlja to službo že od 1918. leta. Poleg upravnega poslopja stoj; namreč cerkvica — plošča pravi, da je bila zgrajene 1652. leta — v njej pa je. kot pravi legenda, pokopana lepa Vida, ki je umrla v turškem ujetništvu skupaj s svojim sinom
Gostišče Vinski hram na so-
sednjem griču je prijetna Izletniška točka s tujskimi sobami. Simpatični dekleti, ki upravljata z njim ste nama zaupali, da je bilo tukaj pred dvema letoma vedno mnogo gostov, domačih in tujih, letos pa bore malo. Odgovor: zares težko je razumeti zakaj stane tukaj, v srcu vinorodnih goric, liter vina 500 do 600 din. Pred dvema letoma pa je bilo drugače ...
Pol ure - niti 10 minut
Zvedela sva, da se v Jeruzalemu nahaja skupina študentov višje agronomske šole iz Maribora. Ravno takrai so bili na Vinskem vrhu, kjer so obirali grozdje v vinogradih, ki so v poizkušnji.
Do Vinskega vrha da je kakih 20 minut peš so nama dejali domačini. Takoj se mi je zazdelo sumljivo, saj so bila mnenja o tem, kako daleč je do Vinskega vrha, zelo različna. Deset minu« ali ena ura, kaj bi tisto, saj je oboje tako ali tako malo. so nama zagotavljali.
Hodila sva skoraj uro In pol. Pred seboj vidiš visoke topole, ki oznanjajo Vinski vrh, toda pot te vodi po griču, pa v dolino, ko misliš, da si na cilju, pa ugotoviš, da te od njega ločita še dva griča in dve dolini. Pa nama ni bilo prav n:č dolgčas med potjo. Stečavala sva ljudi, se pogovarjala z njimi o vremenu, o letini, in zopet — o toči,
Globoko v dolini, stisnjena med griče, leži vas Miklavž, kamor hodi kodrolasa Marica,
s katero sva se srečala, v šolo. Uro hoda daleč da ima do šole, nama je povedala.
Pri kolegih - med trtami
Fantje so naju veselo sprejeli. Ugotavljali so rezultate na poskusnih vinogradih. S8 Jeruzalemu so bili že dva dni' še dva dni pa ostanejo. Bili zadovoljni z delom saj se ravno teh vinogradov, ki so v poskusu, toča n; pritaknil8 Grozdje je letos v celoti bolj kislo kot po navadi, saj je bilo letos vreme vseskozi neugodno. Tako mimogrede sefl1 ujel, da prirejajo zvečer timno zabavo v zidanici, gost-1 je pa bodo brhka dekleta 2 Goric.
Ognjeni krst z novim vinom
sva doživela na Vnskem vrhU' Ugotovila sva, da gre še ka( dobro v noge ta bodoči trami" nec, rizling, sauvignon. šipot*' muškatni silvanec ali kar ie bilo. 7 odstotkov alkohola, d8 novega leta pa, ko se bo zbi' strilo, pa jih bo imelo 12. Мге' la sva pot pod noge 'n začud8 — prepevala — še danes h5 vem zakaj ..,
P. BRONZAl*
L
N + Do zadnjega diha=
o  ...................
V
c
Ш^л OSAMLJENOST
Zadnji čas opažamo v za-padni filmski proizvodnji (Italija, Francija) neko novo značilno potezo — osamljenost in izgubljenost človeka v množici in brezizhodnost tega položaja. Tu mislim predvsem na dva filma, in sicer na Antoni-onijev film »Noč« in Jean-Luc Goddardov film »Do zadnjega diha«. Kljub temu da sta filma narejena eden v Italiji in drug v Franciji, je med njima vendarle toliko sorodnosti in problemsko skupnih točk, da se nam nehote vsiljuje primerjanje.
V »Noči« se je režiser pov-spel zelo visoko ter dosegel tako stilno in zrazno čistost, kot je doslej še nismo videli. Zanimivo je namreč, da scenarija kot fabule namreč skorajda ni, n da imajo tako slike izredno vsebinsko moč. f urn str dogaja v Milanu in prikazuje drobec tz življenja pisatelja ;n njegove žene. Oba sta poročena že precej časa in spoznata na nočni zabav:, na katero so ju povabili, da se ne ljubita več.
Več kot dve tretjim filma se odvijata prav na tej zabavi, ki se konča zgodaj zjutraj Režiser pripelje glavna junaka v dokaj kočljive položaje. Na-vni pisatelj (Marcelo Mastro-iani) se skoraj zaplete v razmerje z intelgentno, toda vsega naveličano, mlado in lepo milijonarjevo hčerko (Monica Vitti). Njen značaj je zapleten, kljub svoji mladosti je nezaupljiva, boječa in včasih cinična, ker se boji ljubezn. in s tem izgube svobode. Vendar si ljubezni po drugi strani želi .n jo šče Toda v nji živi neprestano slutnja, da ni sposobna ljubit. Venomer jo namreč preganja občutek erotične degeneracije.
Tudi mlada pisateljeva žena (Jeanne Moreau) se znajde v položaju, v katerem bi lahko prevarila svojega moža. Vendar ga ne prevara, ker se ji to zdi umazano, kljub temu da se že zaveda, da ga ne ljubi več. Ta drama se odvija pred nami od začetka, ko se zakonca še ne zavedata svoje emocionalne indiferentnosti, pa do kraja, ko si skušata dokazati, da se še ljubita. Toda prav to dokazovanje je strahotno potrdilo njune indiferentnosti, kajti ničesar več jima ni ostalo kakor možnost spolnega akta. Tako sta po vsem tem obsojena na samoto in privezana na spomine.
V drugem filmu francoski režiser Jean-Luc Goddard prikazuje dva mlada človeka; kriminalca (Jean-Paul Bel-mondo) in ameriško študentko, ki študira v Parizu (Jean Seberg). Kriminalec se zaljubi v študentko in tvega zaradi nje vse, tudi življenje. Ona njegovo ljubezen sprejme in mu jo celo vrača, toda samo dotlej, dokler ji to n: ovira fftri njenem nadaljnjem življenju. V odločilnem trenutku, ko b‘ lahko rešila mladeničevo življenje in ga privedla na pravo pot, ga izda. S tem izda seveda tudi svojo ljubezen, ki pa v resnici ni bila nič drugega kakor hlastanje za seksualnim izživljanjem.
Razlika med junakoma iz obeh filmov je v tem, da v »Noči« glavni junak ni več sposoben ljubiti, medtem ko mladi kriminalec iz »Poslednjega diha« vendarle iskreno ljubi in se prav te ljubezni oklepa kakor brodolomec razbite ladje. Njegovo dekle je povsem drugačno. Zeli doseči le uspeh v življenju, vendar jo doleti na kraju porazno spo-
znanje, uvidi, da je bila njena ljubezen do mladega kriminalca laž. To spoznanje pa izhaja iz nje same in iz njenega dejanja — izdaje. Tako ostane na kraju zopet sama, vsa samotnost življenja se ji znova postavi nasproti, prav kakor glavnima junakoma iz »Noči«.
Ivan Herga
Uateilrin
esej
V želji, da bi kulturna rubrika postala čimbolj aktualna in poglobljena ter da bi bravci našli v njej čimveč zanimive snovi, bomo s to Ste-
.v s vt
^	•	ч>
л .	-	шШ
Шт $	‘
■ .
kino -7
MATI IVANA ANGELSKA (poljski). To je fflm, ki je bogat najgloblje človečnosti, genialne režije, scenske tehnike, igre. To je film, ki vpisuje režiserja Kawalerowicza v elito elite filmskih ustvarjalcev. Zato .... 10 točk
NENADAMA LANI POLETI (amer.). Film, ki je posnet po istoimenski drami fennesee Williamsa napreza dogajanje do skrajne koncentracije, česar smo manj vajeni, zato sicer dcbri kadri utrujajo. Seveda le tistega, ki mu to nič ne pomenja. Dognana filmska igra znanih »veteranov«.
8 točk
VSTAJENJE I, II (sovj.). Kaj neki je v tej »široki ruski duši«, ki ustvarja čudovite čustvene lestvice? Na to je odgovor v Tolstojevem romanu Vstajenje. Filmski ustvarjalci so preveč zaeledovali brezkončno prizadevanje Neh-ljudovrv. ,,iitiitiii*ii i i ® točk
V novi stavbi VEKŠ (Delo Jan eza Vidica).
VLOGA KULTURE V MARIBORU
vilko začeli objavljati spise v zvezi s kulturno problematiko Maribora, kakor tudi problematiko širšega področja. Zavedamo se namreč, da ostajajo nekatera vprašanja nerešena ali namenoma ali pa zato, ker se jih nihče ne zna lotiti s prave strani. Za začetek objavljamo esejistični spis mariborskega pesnika Franceta Forstneriča, v katerem je nastavljenih nekaj
osnovnih problemskih vprašanj, ki pa utegnejo postati predmet širših razprav. Ni namreč izključno, da se bo na to temo še kdo oglasil in mi bomo to z zadovoljstvom sprejeli. Naša želja je, da bi se nadaljnje razprave ali polemike srečevale na teh naših straneh. K sodelovanju vabimo vsakogar, ki bi lahko načenjal nove ali dopolnjeval te načete probleme.
Kultura in neposredni proizva afci
Ob kulturnih akcijah v Mariboru, kakršna je, denimo VI. mariborska kulturna revija, ki ji je posvečen tekoči mesec, postane aktualno vprašanje vloge kulture v naši razvijajoči se socialistični družbi. Ta razvoj je v mestu, ki je eno največjih jugoslovanskih industrijskih središč, posebno intenziven in za to tudi seveda še bolj protisloven. Njegova protislovnost nas na tem mestu zanima toliko bolj, ker jo želimo pregledati na območju kulture. Zavedamo se, da je pojem družbe tudi v njegovi pojavnosti v Mariboru poln dinamične dialektike in njenih navzkrižij in da označujemo z njim nekaj, kar nastaja, kar naj bi bilo. Je torej projekcija in sinteza vseh političnih, družbenih (prosvetnih, kulturnih, izplii».ževalnih, vzgojnih itd) in materialnih prizadevanj.
Takoj je treba pripomniti, da se sicer zavedamo odločilnosti materialnega področja v razvoju družbe, hkrati pa se razhajamo s tistimi, ki vidijo v duhovni, negmotni plati človekovega bivanja v druž-
P IŠE: FRANC FORSTNERIČ
bi le nadstavbo, ki jo nosi na plečih materialni razvoj. Namesto tega poudarjamo medsebojno vzročnost in odvisnost duhovne in materialne plati. Razvoj ene pogaja razvoj druge. Kultura ima v duhovni plati prevladujoč položaj, zato želimo v razpravi o vlogi kulture v Mariboru, osvetliti to vlogo v vseh plasteh oziroma kategorijah prebivavstva, ki tvorijo družbo.* *
V pričujočem razmišljanju nas bo zani-
* Družbo kot konkretno pojavnost tega pojma v Mariboru; op. F. F.
** S tem pojmom oznnf ujcino netebnično oziroma »humanistično« izobraženstvo. Izraza inteligenca namenoma ne uporabljamo, ker nam pomeni nekaj drugega kot že človeka, ki opravlja umsko delo. Op. F. F.
mala v prvi vrsti najmočnejša plast neposrednih proizvajavcev, v nadaljnih obravnavah pa bomo skušali ugotavljati viogo kulture med mladino (s posebnim oziroma na mariborsko študirajočo mladino), nadalje odnos med kulturo in tako imenovano tehnično inteligenco (ki sodi tudi k proizvajavcem, a ima kot kategorija ljudi svoje specifičnosti v pogledu kulture), med izobraženstvom, slednjič pa bomo razčle-njali še probleme na relaciji kultura in birokratizem.
Razkrajanje kmečke kulture
Ce' izhajamo iz uvodne ugotovitve, da naša družba nastaja kot sinteza materialnih, družbenih in političnih akcij, potem bo konglomerat kategorij, ki tvorijo pre-bivavstvo Maribora, moral biti po posameznih kategorijah obravnavan ne samo kot »socialistična družba«, temveč kot plasti prebivavstva, v katerih so, akcije in učinlti akcij za novo družbo bolj ali manj intezivni. kot rečeno nas na tem mestu zanima plat kulturnih akcij in ne-akcij. Najštevilnejša plast so proizvujuvci — v starem pomenu delavci — ki v okviru ene od stopenj usposobljenosti za delovno mesto (prejšnje kvalifikacije) delajo z večjim (težka nemehanizirana dela) ali manjšim pri stroju — fizičnim naporom. Gledano z vidika »naši ljudje in kultura« je za to plast mariborskega prebivavstva značilno prevladovanje elementov slovenske kmečke kulture na eni strani in elementov neiz-obražensko mestne (preproste) kulture. Za elemente kulture, ki smo jo označili s »kmečko« je karakteristična v prvi vrsti neka osnovna — sicer slabo razvita — vendar permanentna potreba po vsaj najpreprostejših oblikah duhovnega udejstvovanja in izživljanja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ii I ш • lil in * f i I in 1
er javi lete4 m drugi
sem. • .
Pred nekaj dnevi sem dobila pismo od prijateljice ki je že dolgo tasa nisem videla. Med drugim mi je pisala tudi sledeče:	». . . morda ne veš kaj se
pravi biti sam, iz dneva v dan sam, z željo, da vsaj nekdo pozvoni na tvojih vratih in to kdorkoli — da vsaj zvok zvonca • prekine to tišino, ki me obkroža. Ta samota me duši... Zakaj moram biti sama?! .. . «
Mnogi izmed vas bi lahko napisali takšno pismo v trenutkih obupa. Zakaj? Ker ste sami? Toda saj sem tudi jaz sama. In zato, ker ste sami že ne smete smatrati, da vaše življenje nima cilja. Vem, da je težko živeti in se prebijati skozi življenje brez podpore, brez kogarkoli, komur bi lahko zaupali svoje težave in radosti. Toda to ne pomeni, da bi morali obupati zato, ker ne živite takšno življenje, kakršnega ste si želeli To je pravzaprav vaše življenje! Najvažneje je, da ga izpolnite z vsem, kar lahko vnesete vanj.
Sami ste ■ ■ ■ Napravite zaključek vsega tistega, kar imate in kar nimate. Prenehajte z romantičnim sanjarjenjem v smislu — »da je bilo tako in lak o«, ker vas lahko take misli le razžalostijo. Ste morda zaposleni? Ste sigurni, da se znate zanimati za svoje delo? Gotovo prihajate in odhajate z dela kot avtomat samo zato, ker morate od nečesa živeti! Vendar so mnogi ljudje sklenili ostati sami samo zato, ker so želeli postaviti svoje delo nad vse, ker jim je le-to prinašalo dovolj radosti in dovolj stikov s svetom ter jim tako izpopolnilo življenje.
Vzemimo n. pr. daktilografi-njo. Vse leto tipka razne tekste. Je to mehanično delo? Ne, ona te tekste čita, ocenjuje jih, nekateri so ji všeč, nekateri ne. Zvečer, preden se bo vrnila domov, bo morda vzela v knjižnici knjige, za katere bo nažla toliko časa, da jih bo prebrala. Toda trebo je zgodaj vstati! Nič zato. Bo pač nekoliko manj spanja. Saj knjioa jo zanima.
In daktilografinja se ne boji samote. V sebi nosi največje od vseh hogastev in tet je, da sebi nudi radost v vsakem trenutku, nepričakujoč je od drugih, ljubi to kar dela, to kar ima in kar mota neka vrsta prekletstva, ki nima. Mnogi mislijo, da je sa-se je zvalilo na njih in jih bo spremljalo vse življenje. Razočarani in včasih ogorčeni se zapirajo vase, živijo neko počasno živIjenje, življenje v ritmu navad. In tako pasivno in revno čakajo na neko »čudo«, ki jih bo izvleklo iz takega stanja.
Ali ste gotovi, da mnogokrat niste sami odgovorni za svojo samoto? Samota vas vendar ne more ovirati pri doživljanju mnogih radosti. Okoli vas so mnoge zanimive stvari. In, če želite v kino ali na izlet, mnogokrat porečete: »Kako, saj ne morem sama!« Prav tako kot da bi zainteresiranost za film ali pa lepoto pokrajine bila odvisna od družbe.
Prijatelji vas vabijo s seboj, toda vt se izgovorite: »Čemu? Saj je vsa družba po parih in jaz se bom počutila v tem okolju kot tujec. To, kar zanima njih, ne zanima mene « Ali pa ne pomislite. da bi morda s svojimi izkustvi in s svojim popolnoma drugačnim načinom življenja pomagali svoji družbi. Morda imate še celo več časa kot ostali. Namesto, da vi pričakujete družbo, pojdite raje sami k njej, ker prijateljstvo rodi prijateljstvo oziroma, če imate nekoga radi vi, bodo imeli ostali radi tudi vas. (Samo tisti, ki ljubijo, so lahko ljubljeni!). In tako prijateljstvo je odvisno le od nekaterih malenkosti — od prijetne besede, geste . . . Enostavno nekega dne se odločite in izstopite iz svoje samote. Zakaj bi tako dolgo čakali, ko pa je svet željan prijateljstva.
Sami ste ... In, če ne želite biti več sami, skušajte razumeti, da besedica »sam« pomeni le biti svoboden .:. v vseh radostih, ki jih lahko daste tako sebi kot svojim prijateljem — družbi.
BOČA *
Osamljena
KATEDRA
KATEDRA
llllllllllllllllllllillllllillllllllllllllllllh Marginalije iz Budimpešte Ncsa zmaga po 31. letih šoškič - junak dneva !lllllllllllllllllll!lllllllllllllllllli!III!l[i
Nič več strahu pred Madžari!
Dvomili jonska Budimpešta, pred vojno znana nič manj kot Pariz po živahnem življenju, je sedaj prešla v umerjen tok. Še celo nogometna tekma med Ma džarsko in Jugoslavijo ni megla prav razburkati v oktobrsko hla dni in deževni nedelji prebivav-cev. Stadion, velikanski obroč iz betona, imenovan Nep, je bil zaseden le do polovice: od skupno 110 tisoč prostorov je bilo zasedenih okoli 00 tisoč.
Ali je bilo komu žal, da je prišel na to predstavo, ne le domačinom, temveč tudi še kar številnim Jugoslovanom? Verjetno ne, saj so videli zagrizeno borbo dveh starih nasprotnikov, Grosicsevo slovo od nogometnega igrišča, presenetljiv uspeh Jugoslovanov po enaintridesetih letih in pa vrsto razburljivih prizorov. Revnodušn, n.so ostali nit avstrijski opazovalci, ki so na Dunaju dodobra lahko poročali o slabih in dobrih lastnostih madžarske enajstorice. Prihodnjo nedeljo, 28 oktobra, se bosta nemreč v Budimpešti spet srečali Madžarska n Avstrija, ki igrata vsako leto že desetletja nazaj dve tekmi. Mende bo ta dvoboj že 103.!	'
Torej: avstrijski sodnik Sei-pelt, ki je zasebno prisostvoval tekmi med Zah. Nemč jo in Jugoslavijo v Zagrebu da h: »spoznal nasprotnika«, kot je temu rekel, je v nedeljo v redu opravil svojo nalogo na Nep stodi-onu. Po tekmi pa je dejal, dg je bil presenečen nad dobro igro Jugoslovanov, ki so igrali vsekakor mnogo bolje kot z Zah. Nemč jo. Ali mu lahko pritrdimo? Deloma da Bil je to res ogorčen spopad dveh tradicionalnih rivalov, ki pa ni prinesel vrhunskega nogometa. Deloma morda v drugem pblčasu, ko so se akcije bliskovito menjavale in ko je Šoškič v jugoslovanskih vratih pokazal, da ga trenutno res lahko prištevamo med najboljše vratarje sveta. Napadalci pa so bili že kot po prav lu, teko eni kot drugi, precej nespretni. Seveda tekma ni minila brez še kar številnih prekrškov, predvsem s strani jugoslovanskih nogometašev, ki so se po doseženem Gal čevem zadetku kaj kmalu umaknili v obrambo in z vsemi močmi in nečini preprečevali Madžarom izenačenje. Toda nič zato. Madžari so nekajkrat zažvižgal , mi pa smo vseeno ostali z zmago v žepu. Sodoben nogomet igrajo pač tako ne le pri nas, temveč skorajda že po vsem svetu.
Kot da bi slutili, so jugoslovanski navijači v lepem številu
dopotovali že v soboto v Budimpešto. Kot da b slutili, da se bo tekma končala z uspehom naših, s popolnim uspehom, saj so tudi mladinci v predtekmi po pravi varietejski predstavi zmagali s 3:0 Prižgane baklje ob koncu in pa nenehno navijanje prav v trenutkih, ko je šlo »plavim« najslabše, sta ustvarila še posebno vzdušje na NEP stadionu. Zato ni čudno, če so jugoslovanski navijači, med katerimi je bilo tud precej Mariborčanov, prejeli nedeljeno priznanje naših reprezentantov, pa tudi uradnih madžarskih krogov, ki so izjavili, da bi si take moralne podpore želeli prav na vsaki tekmi. Doma in ne le na tujem. Sicer pa bo sobotni in nedeljski izlet v glavno mesto Madžarske ostal v prijetnem spominu. Ne le zaradi zmage.
B. Skalicky
MILUTlN ŠOŠKlC
je na Nep-stadionu v Budimpešti znova dokazal, da ga upravičeno uvrščajo med najboljše vratarje na svetu.
ŠPORTNIKI NA UČITELJIŠČU P REDLAGAJO
VI
Pred kratkim so dijaki — člani ŠSD »Sloga« na mariborskem Učiteljišču — že četrtič polagali obračun svojega dela. Društvo je v štirih letih vzgojilo celo vrsto mladih športnih delavcev in tekmovavcev in šteje danes blizu 300 članov. V preteklem šolskem letu so organizirali vrsto tekmovanj, udeležili pa so se tudi vseh srednješolskih prvenstven.
9 Atleti so priredili orientacijski pohod, katerega se je udeležilo okoli 600 dijakov. Spomladi so organizirali kros, na atletskem prvenstvu šole pa je sodelovalo okoli 100 dijakov, ki so na tem tekmovanju dosegli zavidljive uspehe.
9 Košarkarji so organizirali šolsko ligo, v kateri je redno tekmovalo 10 ekip. Organizirali so več medšolskih srečanj in se udeležili srednješolskega prvenstva, na katerem so igrala tudi dekleta.
9 Rokometaši veljajo na šoli
za najuspešnejše športnike. Mimo rednih treningov so imeli še celo vrsto medšolskih tekmovanj, na koncu leta pa so uspešno organizirali medšolsk 1 turnir.
9 Odbojkarji so redno trenirali in mimo medšolskih tekem organizirali tudi uspelo šolsko prvenstvo.
9 Tudi namiznoteniška in nogometna sekcija sta bili marljivi.
Na preteklem občnem zboru so mnogo razpravljali o neorganiziranosti šolskih Športnih društev v mariborskem okraju. Med drugim so izrazili željo po formiranju vrhovnega odbora SSD. Ta odbor bi dajal smernice za delo v društvih, organiziral srednješolska tekmovanja in seminarje za mlade športne delavce in nasploh nadziral dejavnost SŠD. Sestavljali naj bi ga dijaki — predstavniki vseh SSD mariborskega okraja.
M. Pruš
Publika se je tedaj navduševala za filme o fatalnih ženskah, policijskih intrigah in srčnih dramah. Malo je bilo režiserjev, ki so razumeli, da je film umetnost. Po revoluciji so številni igralci, režiserji in producenti emigri-rali v Berlin, Ilollpuiood in Pariz.,
Sele Lenin je z nacionalizacijo filmske industrije ustvaril resničen sovjetski film. Študiji so bili razdejani in produkcija skrčena na nekaj filmov letno. Počasi se je filmska industrija spet dvigala. Niso je več podpirali privatniki temveč sindikati, ustanove in zadruge. Svet je ignoriral obstoj filmske umetnosti v mladi SZ, dokler ni kakor eksplozija odjeknil v svetovni javnosti film »Križarka Potemkin«. Po prvi reprizi so ga proglasili za enega najboljših filmov vseh časov. Zanj so se potegovale vse kinoteke. Njegov režiser je bil takrat 27-letni Sergej Eisenstein.
Sočasno kot Eisenstein so se afirmirali še drugi veliki mojstri: Dizga Vetrov, ki bi ga*lah-ko imenovali očeta filmske novosti; kot stvaritelj nove vrste dokumentarnega filma je vplival na vso evropsko kinematografijo, pa tudi na ameriško. Drugi, Pudovkin, se je ukvarjal s psihološkimi temami (»Mati« po Gorkem, Nevihta nad Azijo). Njegove filme odlikuje poetično dojemanje narave, karakteristični socialni tipi in impresiv-host človeških odnosov. Ukrajinec Dovjenko je snemal lirske filme, njegove velike teme pa so bile ljubezen in smrt.
Ob nastopu zvočnega "filma v začetku tridesetih let je sovjetski film zajela majhna kriza. Se leta 1934 so posneli nek nemi dolgometražni film.
Število kinodvoran je naraslo od nekaj sto na 27.000 v letu 1940. V vseh večjih sovjetskih mestih Moskvi, Kijevu, Minsku, Tifli-su, Bakuju in Jalti so bili filmski študiji. Če pazljivo pogledamo napise na filmih, ki jih gledamo še danes, bomo opazili na njih imena Jutkevič, Gerasimov in Kozincev, ki so si ustvarili renome še pred II. svetovno vojno. Teme, ki so jih obravnavali vsi ti filmi so bile socialne, psihološke in revolucionarne. Pojavile so se tudi glasbene komedije. Eisenstein se je tedaj posvetil zgodovinskim temam, ki jih je obdelal na svoj, popolnoma nov način avdiovizuelnih nasprotij. Plod tega dela je film »Aleksander Nevski«, ki smo ga pred-kratkim videli tudi pri nas. Poznamo pa tudi »Ivana Groznega«.
Hitlerjeva invazija je opusto-šila filmsko industrijo. Po vojni se je proizvodnja filmov lahko nadaljevala le v študijih AL
ma-Ate v srcu Azije. Realizirali so nekaj dolgometražnih filmov, ki so jih operatorji-vojaki posneli v bitkah za Stalingrad, Moskvo in Leningrad. Do leta 1955 je bila kvaliteta filmov slaba in vsebina nezanimiva zaradi pretiranega opevanja herojev v vojnih filmih. Po letu 1955 so nove metode v ustvarjanju privedle do prvih uspehov. Proizvodnja je postala raznovr-stnejša: otroški filmi (risanke), znanstveni, vzgojni, itd. Avtorji so svobodno obdelovali sodobno življenje. Na žalost v naših kinematografih nimamo priložnosti ogledati si lepih sovjetskih risank, večkrat pa so na sporedu jugoslovanske TV.
Najbolj znani filmi povojnega obdobja so bili »Žerjavi lete«, ki se je brez dvoma proslavil tudi zaradi odlične mlade igralke Tatjane Samojlove. Videli smo tudi filme »Človekova usoda«, »Enain štirideseti« in »Balada o 'vojaku«, ki so postali svetovno znani.
TATJANA SAMOJLOVA nepozabna junakinja iz filma »Žerjavi lete«.
Več kot polovica sovjetskih režiserjev so danes mladi ljudje, vzgojeni v sovjetskih akademijah, ki bodo znali še tretjič dvigniti sovjetsko filmsko v umetnost.	,
A. K.
S seminarja »Internacionalizcm v politiki In gospodarstvu« In »Pomoč državam v razvoju«, ki ga je od 26. avgusta do 11. septembra letos organizirala Zveza socialističnih Študentov Avstrije. Seminarju je prisostvovalo nad 90 Študentov Iz 33 držav Evropo, Azijo In Alrlke, med njimi tudi predstavnik mariborskih Študentov Franci Horvat (na sliki prvi z leve).
Naši kinematografi često prikazujejo tudi sovjetske filme, vendar se skoraj redno dogaja, da so dvorane na pol prazne. Ker so filmi le redkokdaj slabi, bi bilo vsekakor potrebno spremeniti odnos do njih. Morda bi k temu pripomoglo kratko spoznanje z zgodovino sovjetske kinematografije, ki je bila tesno povezana z vsem svetovnim dogajanjem.
Zanimivo je, da so po II. svetovni vojni sovjetsko filmsko industrijo že tretjič popolnoma na novo postavili na noge. Začetki filmske proizvodnje, katere največji del je bil pod nadzorstvom francoskih družb, segajo v leto 1910. Ko je vojna izolirala carski imperij od ostalega sveta, je tako stimulirala filmsko proizvodnjo, da je ta leta 1916 dosegla veliko število 500 filmov.
„KOZ AR A“
prihaja v mariborske kinodvorane
Legendarna Kozara je ponovno oživela, po njej so se zopet zaslišali jok, streljanje, pesem ...
Veljko Bulajič je za Bosno film posnel z množico statistov svoj veliki vojni film. Tragedija, včasih lirska, včasih epska, celo oboje hkrati — tema naše revolucije, ki je postala že legenda, je oživela na filmskem platnu. V.nedrih Kozarc, v njenih gozdovih, so se bile težke borbe za njeno obrambo. Boji, ki jih doživlja v filmu španski borec, komandir Vukša s svojo četo. Trpel in pretresljiv lik Andje, matere in žene s Kozare. Šorga, ki gre v borbo, da bi ohranil svojo družino, a ko izgubi vse, kar mu je drago, se z vsem srcem požene v boj. Krvava in s pesmijo opevana epopeja golorokega naroda in borcev — to je Kozara.
To ni navaden vojni film, ni vojna kronika kot mnoge druge, temveč združuje zgodovinske dogodke s tragičnimi scenami in s poetičnimi prizori.
9 INDEX, študentski list iz Novega Sada, meni, da je »Kozara« v celoti uspela in lahko z uspehom nastopi pot po naših kinodvoranah ...
9 ŠTUDENT, list beograjskih študentov, je izvedel anketo o »Kozari«.	>
Bralci so proti pričakovanju redakcije zelo različno ocenili filpi. Večina ga ima za neživljenjskega psihološko nedognanega, drugi pa spet za uspelega.
TA MNENJA SMO POVZELI IZ DRUGIH ČASOPISOV, SAMI PA SI GA BOMO LAHKO USTVARILI TAKRAT, KO SI BOMO FILM OGLEDALI.
1
3 J Ei
AVIZO IEIZZVENEL
Nova oblika
literarno-glasbenega
večera
»Jam session«, ki smo mu dali obliko »Večera jazza in poezije«, je za nami. Kakšne zaključke lahko prinesemo sedaj, ko je poteklo dovolj časa od tistega večera, ko je bila Kazinska dvorana zopet enkrat nabito polna. Kaj nam je prinesel ta večer novega. pomembnega, in ali je bil večer, ki ga je priredilo uredništvo Katedre, sploh kaj novega po svoji obliki in vsebini.
Pod pojmom glasbeno-lith-rarnega večera (tudi večer jazza in poezije je bil glasbeno-literarni večet!) si 'predstavljamo program, ki nam ga izvaja skupina glasbenikov, navadno gojencev akademije ali srednje glasbene šole ter nekaj literatov, pesnikov in p:-sateljev ali tistih, ki to želijo postati. Glasbeniki n literati hočejo razodeti občinstvu svojo notranjost, al: boljše, plodove svojega duševnega dela. Brez povezave.
Bilo bi brezplodno se spuščati v razpravo o tem, ali je jazz umetnost ali ne, zlasti še, ker je to že obrabljena tema razprav. Na »našem jam ses-sionu se je le prvič v Mariboru zastavilo vprašanje — kaj
И
Lita
PO IR N
O
tuo$aik
M. Krleža:
Gospoda Glembajevi
' Če bi ne bilo glembajevščt-ne, te velike glembajevščine skozi desetletja, stoletja, tisočletja - to bi se nam zdelo danes neverjetno V našem atomskem času pa brez Glem-bajevl?
Ti' Glembaji so večni. Raztreseni po svetu se redijo na plantažah ljudske tragike, zabavajo se in plešejo na ramenih množice, ki jih klecajoča nosi k njihovim ciljem. Nekateri prispejo prej, drugi kasneje, vsi pa hočejo prispeti; to jih združuje in izpopolnjuje rekvizite njihove enotne metode: pohota, zločini, prevare. Kdo bo našteval vse te lastnosti in strasti, ki jih lahko pove ena sama beseda: glem-b a j e v š č i n a ! Saj jo poznamo vsi, to okrutno voljo in moč, zmagovito podlost, ki kleše svoje obličje med nami, si potem kupuje vile in nalaga milijončke — pa uživa razvrat.
efektno interpretiral zamotani kompleks prenapeteža in sovraštvo do meščanske glemba-jevske morale, lahko bi pa veliko bolj umiril kreacijo. Do afekta ni mnogo manjkalo.
Gost iz Zagreba režiser M. Perkovič se je potrudil, da bi dal veliko predstavo kar pa mu je v danih pogojih le delno uspelo.	v
Maritn P.
imata poezija in jazz skupnega, ali se sploh lahko ujemata?
Pesnikova pesem in glasbenikova melodija sta plod ustvarjalne fantazije, ki jo sproščajo včasih zelo podobni motiv; in razpoloženje. Improvizacija v jazzu ni nič drugega kot odraz glasbenikovega razpoloženja, v katerem ustvarja, njegovo znanje teorije pa mu je le še osnova (kot pri pesniku poznavanje literarne teorije), v kateri in na katero gradi.
In kako je s prozo? Pisatelj., k; uporabljajo takozvani moderen izraz v svoj,h delih, bodo prav lahko našli mesto' za svoje delo med igranjem jazz glasbe. Saj ni osamljen, celo nasprotno, zelo pogost je primer, ko sodobni pesniki in pisatelj v »internem krogu« navijajo gramofon, pri tem pa se od časa do časa komu »odpre«, pa recitira svoje pesmi ah bere prozo.
In naloga občinstva?
Za razliko od »klasičnih« literarnih večerov je pri literarnem večeru, kjer kombiniramo jazz :n literaturo, tudi občinstvu dodeljena aktivna vloga Kako sodeluje občinstvo? Posluša glasbo — jazz je povprečnemu sodobnemu človeku, zlasti mladini, mnogo bližji kot »klasična« glasba, lažje mu sledi, ocenjuje izvajalce in jih nagrajuje s ploskanjem (ko solist odigra svoj del, se pravi med igranjem orkestra). Občinstvo je lahko živahno, razpoloženo, stik z izvajalci zelo neposreden
Izkušnja nam kaže, da bi bilo priporočljivo spremenit: okolje in dati obliko polkroga-ali sklenjenega kroga. Problem, ki ga je treba rešiti, je tudi vpadanje literatov v izvajanje orkestra.
Vsekakor je to zvrst kulturnih prireditev, ki ima še veliko bodočnost — dokaz je številno občinstvo in mnogo razprav po prvem večeru.
Naredili smo prvi korak. Naslednji korak k jam sessi-onu — pristnemu srečanju izvajalcev z občinstvom — bo mnogo lažji.
A K.
OB 70-LETNICl
Predstava »Gospode Glem-bajevih« v SNG v Mariboru ni mogla pokazati tiste globine, kot smo jo pričakovali, zlasti iz dveh razlogov Krležev tekst je za naš ansambel psihološko prezahteven, izbira likov Glembajev pa je nezadovoljiva. Kljub temu gre pozornost nekaterim igralcem: Maji Šugmanovi v vlogi sestre Angelike, A. Tovorniku kot Glombaju in D. Gorinšku za izvrstnega Fabnczyja. ki je pravi imporvizator na odru. B. Brunčko (Leone) je sicer
0. stran — 24. okt. 1962
Pojem nove glasbe se je na zapadu v zadnjih letih izkristaliziral v kompleks raznih glasbenih dogajanj Deloma se še upoštevata Schonberg in Webern, največ se pa jemlje v obzir elektronska in konkretna glasba. Nedavno ustanovljeni prireditveni odbor pri »Pozornici Opatija« je organiziral simpozij, ki se je v glavnem spomnil štirih osebnosti jugoslovanske nove glasbe: Marija Kogoja, Slavka Osterca. Vojislava Vučkoviča in Josipa Slavenskega. Razen tega so bili udeleženci seznanjeni z delom in življenjem teh umetnikov na razstavi :n z referati. Študijski del simpozija je bil posvečen nekaterim strokovnim referatom kot so: Glasbena pedagogika n sodobna glasba. Nova glasbena grafika, Harfa in njene nove izrazne možnosti. Pota akustičnega fiksiranja zvokovnih predstav itd. Koncertni del simpozija je bil zaobsežen v dveh živih koncertih z raznimi izvajalci in ansamblom »Pro muz ka viva« iz Ljubljane, en večer pa je bil posvečen elektronski in konkretni glasbi.
»Nova muzika« polaga na iz-
vajalce nepopisne tehnične zahteve. Razveseljivo pa je dejstvo, da smo v pogledu izvedbe nedvomno na evropski ravni. Po drugi strani pa ugotavljamo, da niti najboljše izvedbe niso mogle ogreti niti prepričati poslušalcev da so vsa ta prizadevanja za novim res umetnost. Aplavz je bil na obeh koncertih žive glasbe več kct mlačen.
Ne koncu je človek od te glasbe prepričan, da gre za iskanje novih izraznih sredstev, da gre za širjenje obzorij ki jih glasba doslej še ni zajela, vendar pa vse to igračkanje s tehničnimi zmožnostmi samo po sebi ni še umetnost, niti ni kdo ve kaj napredno dejanje. Pieveč je v vsem tem samovoljne konstrukcije in kombinatorike in od glasbe pričakuje. Seveda s tem nikakor ni rečeno, da so takšne prireditve zgrešene. Nekaj vrednega s rodi navadno iz velikih nasprotij In upajmo, da bo tudi glasba našla pravo pot iz te zmede.
iva Andrica
Pot, ki Jo je premagal Ivo Andrič v sedemdesetih letih svojega življenja ni samo pot velikega in bogatega dela. temveč je tudi cesta vzpona jugoslovanskih književnosti. Brez njegovega imena bi se težko predstavljali v današnjem kulturnem svetu, brez njega bi nam bilo teže v družbi narodov z bogato književno tradicijo.
Sedemdeset let življenja in ne mnogo manj književnega ustvarjanja je velika doba. Toda kljub temu se čudimo, bolje občudujemo obseg, ki ga je Andrič epohalno obdelal
To ni samo življenjski jubilej, to je jubilej velike dobe in velike duhovne moči neke dežele.
O I □ 5ГЗ
Nena
Kadar pišemo in govorimo o »vzgoji okusa*, o zainteresiranosti mladih ljudi za življenje okoli njih. zlasti — pri študentih — izvenštudijsko, mislimo pri tem na zanimanje za znanost, kulturo in razne oblike rekreacije. Zanimivo pri tem je to, da mariborski študentje kažejo v anketah in razgovorih mnogo zanimanja za te oblike družbenega življenja, da si želijo kulturnih prireditev in tudi aktivnega sodelovanja v njih Delo je tisto, kar nas poživlja in stimulira k napredku, zdravo razvedrilo je tisto, kar nam daje moči za premagovanje ovir, ki jih vsakodnevno postavlja pred nas pomanjkanje duševne in fizične kondicije
V anketi, ki jo je izvedel Odbor Zveze študentov mariborskih višjih šol v začetku lanskega študijskega leta in bežen pogled v letošnjo anketo nam pove isto: presenetljivo mnogo študentov je izjavilo, da bi radi sodelovali v pevskem zboru mariborskih študentov. Toda — ali vsi ti kolegi vedo. da je slednjič vsako umetniško prizadevanje namenjeno širšemu občinstvu, ki delo potrdi, sprejme ali odkloni, ali vsaj s svojo navzočnostjo na nastopu pokaže privrženost nastopajočim in njihovemu delu. Ce to vedo je toliko bolj nerazumljivo, zakaj je na koncertu akademskega pevskega zbora primorskih študentov »Vinko Vodopivec«, ki je prvič gostoval v Mariboru v okviru Brucovskih prireditev in se predstavil г zares lepim programom bilo samo 15 študentov ...?
Ernest Hemingway
Vsakdanja zgodba
Počasi je olupil pomarančo in jo nato pojedel. Zunaj je sneg prešel v deževje. Zazdelo se mu je, da električna peč ne tgreje več, zato je vstal izza pisalne mize in se presedel bliže k peči. Kako dobro to de! Tukaj je bilo naposled ■ življenje.
Segel je po drugo pomarančo. Daleč ro Parizu je Mascart porazil tepca Dan-nija Frusha v drugi rundi. V daljni Mezopotaniji je zapadlo enaindvajset centimetrov snega. Po svetu, v oddaljeni Avstraliji, so se angleški igralci Jkriketa zabodli na svoja vrata. Kakš-nn bajka!
Umetniki in znanstveniki so razisko-loali. Bral je tThe Forum*. To je vodnik, filozof, prijatelj peščice, ki razmišlja. Nagrajene črtice — ali bodo , njih avtorji napisali naš današnji . bestseller?
Vi boste uživali v tej toplini, domačnosti, v ameriških zgodbah — \koščkih resničnega življenja na po-oiuvanjih ali v udobnem domu, kjer je prisoten zdrav humor.
Moram prebrati, je pomislil.
Bral je naprej. Otroci naših otrok — Љај bo z njimi? Kdo med njimi? Treba no poiskati nove misli, da si ohranimo prostor pod soncem. Bo to opravila vojna, ali se da to storiti na mirne načine?
Ali se bomo morali vsi seliti v Ka-tado?
Naše najgloblje prepričanje — ali bo ispelo znanosti to premagati? Je naša ivilizacija manj vredna kot prastare ■akonitosti vseh stvari?
Medtem pa v vlažnih pragozdovih fucatana zvenijo sekire gozdarjev.
Želimo velikane — ali želimo one mikati? Vzemimo Јоусеа. Vzemimo
predsednika Coolidgea. Kakšno zvezdo si morajo želeti naši študenti?
In koliko je naših hčera, ki morajo napraviti svojo lastno pot? Nancg H. je prisiljena hoditi po lastni poti v morju življenja. Junaško in rahločutno se upira težavam, s katerimi se sreča vsako dekle pri osemnajstih letih.
Sijajna knjižnica.
Ali si ti osemnajstletna deklica? Vzemi primer device Orleanske. Vzemi primer Bernarda Shawa. Vzemi primer Betsg Ross.
Ali je moderno slikarstvo in poezija — umetnost? Da in ne. Glej Picassa.
Imajo potepuhi pravila o lepem vedenju? Pošljite svoje misli v pustolovščino.
Vse je bajka. Pisci *Foruma* so duhoviti in šaljivi, pravijo. Toda ne poskušajo biti pametni.
Živeti zavestno življenje, ki ga razveseljujejo in omamljajo nove misli, bajke o nenavadnem. Odložil je knjižico. In medtem v mračni sobi, v hiši v Triani, zlekneno leži z ranqmi v obeh polovicah pljuč, dušeč se od pljučnice Manuel Garcia Maera. Vsi časniki v Andaluziji so posvetili posebne priloge njegovi smrti, ki jo pričakujejo že nekaj dni. Možje in deč ki so kupovali njegove barvaste slike v naravni velikosti. Bikoborci so bili veseli, da je ■mrtev, ker je vselej znal v areni napraviti tisto, česar oni niso znali. Vsi so šli v dežju za njegovo krsto; bilo je stosedeminštirideset bikoborcev, ki so ga spremili do pokopališča, kjer je bil pokopan v grob poleg Joselita. Po pogrebu je vsak sedel v kavami, proč od dežja. In mnogo barvastih slik Maere so prodali možem, ki so jih odvili in nato spravili spet nazaj v svoje žepe.
Prevedel: I. H.
VISOKA JE ČAŠA MODROSTI. GLEJ. VZPNI SVOJE VITKO
TELO!
Posnetek: Karpo Ačimovič
iubi-зе in * de-
llllllllllltllilllllllllllllillllllilllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllillillll llll[lllllllllillll!’!lllllllllllllltlilillllllllllll!llllllilllllllililillillllillllllilll]llllllillilllllilli
S POTOVANJA PO POLJSKI
nari-ч be-tljivo skem vedo. j Ur vsaj lasto tzum-i p ri-ival u ntnl
V Katovvice smo prispeli bora Zveze študentov Marib formalnosti smo opravili na jetno presenečeni nad prij rinikov Ko smo zvečer hodi nismo mogli ustvariti prave potovanju po Poljski prvo s gosti Zrzesenia Studentow Katovvic.
Kolegi Iz Katowic so nas sprejeli zelo toplo, čeprav se miso nadejali našemu prihodu ob tem času. Prenočili smo v hotelu — pravzaprav je bil to le dijaški dom, ki ga v sezoni opremijo z značilnim poljskim okusom; skromno, toda zelo prijetno in domače Sploh velja ta ugotovitev za vse »hotele« (vsakemu internatu, ki Ea v sezoni uporabljajo za izdajo prenočišč, pravijo Poljaki takoj »hotel«), kjer smo цге-bivali. Katovvice so približno tako velike kot Zagreb in so staro središče Slezije Prvo na bar postaneš pozoren, ko prideš > mesto, je barva hiš. Mesto le pokrito s sivino, gost oblak Sima pa neprestano visi nad
proti večeru. V delegaciji od-ora nas je bilo devet. Carinske vlaku in bili prvič na poti pri-aznostjo (ne pa tudi naglico) ca-li s postaje po mestnih ulicah, si predstave o mestu, ki nas je na prejela v svoje okrilje. Bili smo Polskih Rada Okregova iz
njim; sonce, kot bi se prikradlo, sije le poredkoma, nikoli pa ni tako močno in svetlo, kot bi moralo biti v avgustu. Prijatelji. ki so nas spremljali, so nam povedali, da dobivajo tudi novo zgrajene stavbe že po enem letu enako patino. Bele srajce smo pustili v kovčkih, kajti tukaj ni nihče svetlo oblečen. Katovvice vedno žalujejo, čeprav živijo tukaj veseli in prijazni ljudje.
V Katovvicah so nas podrobno seznanili z načrtom našega desetdnevnega	bivanja na
Poljskem. Program je bil sestavljen skrbno, bil pa je tako pester, da sem takoj ugotovil, kako bo 10 dni odločno premalo, če bi se naj kolikor toliko ,
■-«.
SPOMENIK JANU SOBIESKEMU
spoznali z deželo naših gostih telje v.
KATOWICE — OSWIENCIM
— KRAKOW — ZAKOPANE
— WARSZAWA
Obiskali smo spomenik trpljenju milijonov, eno izmed največjih nacističnih uničevalnih taborišč — Osvvicncim
— Auschvvitz.
Ce ti ob obisku tega pretresljivega muzeja privre skrita solza, se ti tega ni treba sramovati, kajti tukaj bi morali jokati vsi, čeprav je večina od nas le krepko stisnila pesti... Od ogromne uničevalnice ljudi ni mnogo ostalo, zločinci so Vendar je ostalo dovolj, da skušali svoje delo prikriti, priča preživelim, kam lahko pripelje ljudi blazna želja po oblasti in nadvladi. Od 14. junija 1940, ko je bilo taborišč« ustanovljeno, pa do 17. januar-« ja 1945, do njegove osvoboditve, so nacistični zločinci v njem umorili okrog 4 milijone mož, žena in otrok. Okrog spomenika žrtvam smo stali tiho, predstavniki mnogih narodov, ki so dali svoj davek uničevalnemu taborišču in vsi smo mislili isto: NIKOLI VEO VOJNE, NIKOLI VEC KAJ TAKEGA!
(NADALJEVANJE SLEDI)
Po VI. mariborski kulturni reviji
Oddoižilev za vse leto?
Za nami je zopet mesec, ki vsako leta združuje naj ni nit-nejše kuturne prired.tve v našem delu Slovenije Njen uspeh je tradicionalen, kar pomen , da ni hilo doseženo nekaj posebnega, novega Vemo, da smo že videli vrsto revij, ki so bile podobne tej in je to morda zaradi tega, ker se za a Ji postavljenih okrajnih meja ne moremo premakniti dalje ker se ne trudimo, da bi vzbudili pozornost v slovenskem ali celo v jugoslovanskem merilu. Vse to ima za posledico, da se bo revija polagoma znašla v stagnaciji, kar podpira njen zmerni karakter in vse pogostejša ocena; uspela!
N ravno prijetno, če- se mora izreči kakšna beseda, ki m popolnoma v skladu z prizadevanji vodstva MKR; zlasti ne zato, ker jim je hkrati treba dati veliko pr znanje. Toda MKR ne zadovoljuje zahtev po kulturnem življenje v Mar,boru. Le-ta predstavlja namreč kampanjsko dejavnost, saj hočemo v enem mesecu pokazati vse, prej n pozneje pa po-č varno in nabiramo moči za novo revijo. Mar bor pa b' moral čim prej okrepiti svoje kulturne pozicije n ne bi bilo pretirano, če bi želel, da enomesečna revija poštene enoletna. Enomesečni program n; zadosten davek za vse leto
Nekatere predstave so nas vsekakor navdale z zadovoljstvom. Ze dvori'veni večer je bil bogat in je obetal šir no, v katero bo »plula« letošnja rev ja, kar pa se nato ni popolnoma izpolnilo. Večer hrvatskih književnikov ni b i samo učinkovit temveč tudi resnično doživetje, saj smo po dveh desetletjih zopet slišali hrvaško umetno besedo, namenjeno mariborskemu občinstvu.
Zato pa potem zopet n:smo prebili okrajnega zidu Nekateri so grajali otvoritev s hrvaško književnostjo, češ da naj hi začeli revijo z večerom mariborskih piscev, toda to ni b'lo ravno preveč opravičljivo Saj menda ne moremo častiti našega lokalizma, da bi se odpovedali bogatejših in »uvoženih« kulturnih dogodkov. -	\-
»Revija« ima veliko vlogo po mitvi sezoni, ko spelje v kratkem obdobju na tir kulturno življenje našega mesta. Razstave, koncerti. gledališke predstave ter razni »večer « napolnijo enomesečni repertoar. Opera in drama začneta sezono, mariborski upodabljajoči umetniki razstavljajo na jesenski izložbi. To vse poznamo, ker se vsako leto ponavlja Premalo pozornosti pa je posvečeno amaterizmu. Mimo amaterskih gledališk h odrov in mladinskih pevskih zborov bi kazalo pripraviti tudi kakšne razstave ematet-jev ali pr kazati odrske novitete mladih domačih avtorjev
In ali zabavna glasba ali jazz ne bi našli poštenega mesta v repertoarju kulturnp revije?
Navajeni smo že, da sprejemamo večinoma zadovoljni vse kar pride na vrsto prav
zaradi male izb're. Nismo razen tega pripravljeni ničesar tvegati, kajti kako bi bilo, če bi propadla dobro preračunana kulturna manifestac ja?
Poskusi vnašanja novosti b' dali večji čar celotni revj.. Bilo b; tudi prav, če bi m si li na to, da Maribor dvigne svoj glas v družbi kulturnih središč in opozori nase To bo pa mogoče le tedaj, če bodo hotenja širša, obseg povečan, pristop k uresmčenju pa dr-znejšt, smelejši.
I
Ob začetku rev je je bilo nagrajenih za življenjsko delo pet mariborskih kultur n.h delavcev Namen nagrad je bil pohvalen, manj razveseljive pa so nagrade same (za življenjsko delo!) KI' drugod bi bili nagrajene krepko užaljeni spričo višine, k dejansko ni nagrada Ima pa še ta stvar drugo senco, žirija, ki je nagrajence izbrala n znana. Navada je namreč, da se člani ž.rrje predstavijo občinstvu, mi pa smo šli mimo teh lepih navad .Tako se vsa reč pokaže manj iskrena (čeprav n dvoma, da so nagrajenci ta »darila« tud; zaslužili)
Tako mineva čas ki jp vnesel nekaj vedrine v mariborsko kulturno življenje Škoda le, da bo po reviji zopet zavladalo »mrtvilo«.
M Prašnitki
Fantazijo
u likovnem
upodabljanju
Od začetka renesanse pa do sredine preteklega stoletja, evropska likovna umetnost po tehniki izraza ni nasprotovala tistemu, kar je človek v prirodi lahko videl ali točneje: likovna umetnost je po svoji obdelavi dajala iluzijo prirode. Zato so bile njene predstave in motivi razumljivi. Toda zgrešeno bi bilo misliti, da je takšno izražanje v zgodovini človeštva in njegove kulture predstavljalo stalni zakon ali stalno razvojno linijo Le v Evropi in le v toku štirih stoletij je bila ta težnja tipična Azijske, afriške in ameriške civilizacije pa so kazale stalne težnje k zelo svobodnim oblikam likovnega izražanja, ki so se pogosto bolj bližale geometrijskim, skoraj abstraktnim formam kot pa sličnosti stvari v prirodi.
V Evropi, razen prej navedene dobe od resnesanse do sredine preteklega stoletja, prevladujejo prav tako (čeprav v manjši meri), različne vrste likovne deformacije stvari in bitij, ki jih vidimo v življenju. Tudi v našem času. z začetkom v francoski impresionistični šoli iz konca preteklega stoletja, teži likovna umetnost znova k takim deformacijam Kateri so vzroki temu razvoju in kako je tu treba gledati na umetniško delo?
V prvi vrsti obstoja v človeku nagon k likovnemu izražanju — to je, da si s pomočjo pisanih oblik olepša predmete ki mu služijo in s katerimi živi. Posoda, orodje, orožje, hiša, in obleke postajajo objekti, ki jih želi človek oplemenititi s svojim pojmom lepote. Hkrati se pojavlja še druga težnja človeka, da bi na teh objektih — spet s pomočjo pisanosti — prikazal človeka, živali in rastline. Tudi te predstave imajo lahko značaj pisanega okrasja in tako spajajo prvo in drugo vrsto navedene aktivnosti. Ta dva elementa se vlečeta skozi vso zgodovino likovne kulture sveta.
Toda deformacije, ki jih srečujemo, niso vedno posledica dekorativnih pobud — želje, da se nekaj izrazi s pomočjo okrasa — temveč so ravno tako pogosto izpeljane zaradi nekih sugestivnih razlogov.
2elja, da bogove prikaže čimbolj strašne in močne, ženski like posebno privlačne, živali hitre itd., je izzvala pri ustvarjav-cu določeno deformacijo izraznega in ne samo dekorativnega značaja Razen tega moramo poudariti, da tudi v primerih realističnih teženj dekorativni moment nikoli ne odpade
A. K
V mesecu oktobru je Založba Obzorja izdala kar dve slovenski izvirni noviteti, in sicer zgodovinski roman Oskarja Hudalesa; Križar Lenart in drobno pesniško zbirko Viktorja Konjarja:	Odmevi	sa-
motnega jutra.
Oskar Hudales, mariborski književnik, je našemu obč n-stvu že znan Pred nedavnim je prejel tudi nagrado za svoje življenjsko delo, ki mu je jo podelil Mestni svet v Mariboru. S knjigo Križar Lenart je znova potrdil svojo dejav-
Oskar Hudales: Križar Lenart Viktor Konjar: Odmevi samotnega jutra
nost To delo je Hudalesov najobširnejši tekst. Avtor obravnava v njem precejšen kos slovenske zgodovine z srednjega veka Delo 'amaij. na resničnem dogodku, dva kmeta, Janez in Lenart iz Vologa, sta odnesla neke dragocenosti iz samostana v Gornjem gradu, zato ju je oglejski uatri-arh Berthold obsodil na smrt. in kasneje, na prošnjo gornjegrajskega opata Alberta, pomilostil. Naložil jima pa je drugo kazen — jdeiežiti se. morata križarske vojne v Palestini.
Ta dogodek je avtor razširil in nekol.ko po svoje obdelal, tako da je delo preraslo v obširen, nekoliko razvlečen zgodovinski roman, v katerega pa je vendarle zajeta tragična usoda slovenskega naroda v tistem času. Pisatelj je svoje junake, poseono Lenarta, preveč šablonsko oide-lal. psihološko značaj niso do. volj jasn0 prikazani. Jezik je sočen, ponekod celo oresočen. tako da včasih že kazi estetsko podobo romana Tudi kom. pozicijsko je delo lobro nastavljeno, zato memm, da bodo mnogi z veseljem segli po njem. posebno mlad na
Druga knjiga, to je pesniška zbirka Viktorja Konjarja Odmev, samotnega jutra, je svež doprinos k sodobni slovenski liriki, ki doseza v zadnjem času vetlno večje uspehe. Pesnik je svojo zbirko razdelil v pet ciklov z uvodno in zaključno pesm jo Nemara bi avtor storil bolje, ko bi zadnjo pesem (Kadar te gledam) izločil iz zbirke, ker -deluje motivno, izrazno in dejo i zastarelo ter nekol.ko :aJiši celoten pozitiven vtis, ki qa napravi knjiga. V prvem ciklu
KNJIŽNE
jie/ice
pesniRu ni najbolje uspelo podati razpoloženje, ki ge zahteva naslov cikla (Večer mi zastira zenice). Ta cikel je tudi najbolj obarvan z resignacijo, medtem ko so vsi naslednji svetlejši, bolj optimist čni in oblikovno bolj :zbru-šeni. Vendar je zelo d >bra v tem ciklu pesem »Golobi so se skrili pred dežjem«. V naslednjih ciklih čutimo neko st.lno zaokroženost:i sožitje posti ka z naravo, z ljubeznijo, ki mu je tudi navdahnila nekaj pesmi, in vdanost, ki preveva vso njegovo poezijo. Zato je tudi njegova pesem tukaj zre.ejša itj bolj opt.mistična, ker pesnik razume procese, ki se odvijajo v življenju 'n ee jim podreja, toda |>odreja z neko uporno melanholijo Saj pravi v pesmi »Sonce se je zekri e-n nilo v rrioje telo« . . . »Bodiva kakor brezdomca (srečna.) ker je nad nama . ebo, lin veter) in zelenina vej, (vzemi-
va,) kar nama dajeta, (veter,) in cesta brez mej . . .«
S tem je avtor dosegel pre-čiščenost in razumljivost verzov ter dal nekaterim pesmim pravo impresionistično podobo in se tako izognil pretiranemu subjektivizmu. Vendar v celotni zbirki tu in tam še odmevajo kakšni . obrabljeni, že večkrat povedani verzi, ki neprijetno skalijo celotno raz-položnje. toda takšnih mest ni veliko in zato menim, da bodo vsi tisti, ki ljubijo slovensko liriko, prijetno presenečeni, ko bodo odložili knjigo iz rok.
Ivan Herga
Srednješolski odmevi
Anketa RTV med dijaki • Jutranja glasbena oddaja • Dijaki bodo v oddaji sami spregovorili
Melodija za srednješolce
Pisma mladih ljudi so RTV Ljubljana vzpodbudila k temu, da je sklenila enkrat (ali dvakrat) tedensko jutranjo glasbeno oddajo za srednješolsko mladino. V zvezi s tem je izvedla med srednješolci ank 'to, iz katere povzemam — z dovoljenjem tov. Maležiča, novinarja RTV — najzanimivejša dejstva
Dijaška mladina je zelo navezana na radio Toda glede zubavng glasbe se njene želje zelo razlikujejo od želja nje-n h vrstnikov, ki delajo po podjetjih in drugod Današnji srednješolci se ne ogrevajo toliko za narodno glasbo in polke, temveč predvsem za tuje popevke in sicer v originalnih izvedbah. Sledijo toku čase in Se navdušujejo za ti-
Bolje bi bilo, ko bi nekatere popevke pustili v originalu in • jih ne bj pačili v slovenščino, ker tako izgubijo svoj pomen in učinkujejo skoraj porazno.
— ... V zadnjih letih je videti, da si radio Ljubljana zelo prizadeva postaviti domačo popevko na trdne noge. Toda, kot vse kaže, to le redko uspeva ... Dejstvo je, da radio doslej še ni našel takega
■ S
'
da se že navsezgodaj, ko se človek dodobra predrami in odpre radio, oglasijo Zadovoljni Kranjci, Planšarji, Avseniki n slabe godbe na pihala. Predlagam, da v jutranje oddaje za nas mlade uvrstite predvsem tuje popevke — angleške, ameriške in italijanske kakor tudi drugo instrumentalno glasbo starejšega tipa, ki postaja šele danes popularna.
Nič nimam proti resnično domačim popevkam, toda prevodj in imitacije dobrih tujih skladb niso v čast že tako slabim domačim pevcem in pevkam ... Na splošno opažam, da so slovenski pevci dosti slabši od ostalih jugoslovanskih.
— Oddaje naj bodo zabavne. Priporočam vam, da pojdite s časom naprej Mislim namreč tvvist, ki ga na ljubljanski radijski postaji zelo redko slišim, če ne bi imela nekaj plošč s twisti, menda sploh ne bj vedela, kakšen je twist.
— Zdi se mi, da ob lepem klasičnem delu občutim vel ko
več, kot pa na primer ob twi-stu. Obožujem tudi Chopina.
Pri govornem delu oddaje so se mnenja še bolj križala. Vsi so sicer bili proti reklamam in sploh proti predolgemu vmesnemu tekstu, toda nekateri so s želeli raznih duhovitosti, drugi zanimivosti o mladini iz tujih držav, tretji nauke za življenje, nekateri literarnih prispevkov mladih itd. Največ jih je pa predlagalo, naj oddajo pripravljajo dijaki sami. Zato so pri RTV sklenili, da bo vsako tako oddajo izvedel en razred z neke naše srednje šole. Dijaki lahko v petih minutah — toliko časa sme trajati besedilo — spregovorijo o svoji razredni skupnosti, razvesele svoje vrstnike s šalam iz razreda in jim’ izbero popevke ki se jim zde najzanimivejše in ki jih najraje žvižgajo.
V Mariboru so prve tri take oddaje že posneli. Pripravili so jih trije razredi: 4. d s I. gimnazije, 4. c s E TSŠ in 3. a z II gimnazije. Deloma govore dijaki sami, deloma pa jih bo dopolnil speaker RTV.
F. R.
KMALU Vil. KONGRES LMJ
Srednješolci - literati • Srednješolci - literati
Breda Ilich
NIKO
... toda nekateri so si želeli raznih duhovitosti, drugi zanimivosti o mladini iz tuj h držav, tretji nauka za življenje ...
sto zabavno glasbo, ki si je že utrla pot širom po svetu. Zbirajo gramofonske plošče (po možnosti inozemske), poznajo množico znamenitih popevk, ne marajo pa pseudo-narodn h Avsenikov in solžavosti avstrijskih in — žal — mnogokrat tudi rvžših popevk.
Najbolje bo, da kar c tiram nekatere odgovore srednješolcev na vprašanje kakšno glasbo si žele za svojo jutranjo oddajo
— Nekatere nemške popevke so popolnoma nemogoče. Nemogoče so tudi pesmi, ki jih predvajate kot »narodne«.
pevca, ki bi s svojim talentom in posebno interpretacjo navdušil nas mlade, da bi postal naš idol, če že teko hočete.
— V glavnem naj pojejo ameriški in italijanski pevci in pevke in to nove pesmi.
— Glasba naj bo čimbolj slikov:tejša. Samo popevke in sam jazz utegnejo povzročiti dolgočasje. Uvrstite v svoj program včasih tudi narodno glasbo z Avseniki, Zadovoljnimi Kranjci ali Beneškimi fanti, saj so tudi te pesm lepe in zelo melodične.
— Sem ljubiteljica zabavne, modeme glasbe Ni mi všeč,
Marko me je vprašal, kje bi rada sedela. Rekla sem, da mi je vseeno, sicer sem pa držala pesti, da bi sedela poleg Nika. Spomnila sem se, da sem pred nekaj dnevi metala dinar za srečo. »PIS« ... hodila bom z Nikom. »KOV« ... ne bo me maral. Vrgla sem »PIS«, ki bi mi moral prinesti srečo.
Potem sem vendarle sedela zraven Nika in moram priznati, da sem bife razočarana. Niko se ni dosti menil za svojo okolico. Pogreznil se je v svoj sedež, kakor da bi se hotel zavarovati pred ostalimi.
Prišli so s kartami za kino. Bilo jih je veliko in skoraj se ne spominjam, kdo vse je bil zraven. Vem le za Jasno in Nika, ki je bil takrat moja simpatija. Jasna se je razburjala, da bo morala sedeti v pr. vi vrsti in ne bo dobro videla. Napeto je zasledoval dogajanje na platnu, ki pa mene sploh ni zanimalo. Vrteli so »Tarzana«, toda njegove vsebine se ne spominjam več. Ve-
Okoli 1400 delegatov
nomer sem buljila v Nika, toda na srečo me ta. ni gledal. Na srečo, tako pravim sedaj, ker se mi zdi, da je bilo moje početje do skrajnosti otročje. Želela sem, da bi me pogledal in mi rekel: »Lepa si in rad te imam.« Toda ni me pogledal in tudi rekel ni ničesar. Film se je že nevarno bližal koncu, toda Niko se še vedno ni zmenil zame. Že sem začela dvomiti, da mi je prinesel denar srečo, toda poguma še nisem izgubila in še sem upala .. .
Potem so se nenadoma prižgale luči in komaj sem se zavedela, da je filma konec. Odšli smo, ne da bi mi prinesel dinar vsaj nekaj sreče. Vsek je odšel v svojo smer, le Jasna je odšla z menoj. Govorili sva o Niku. Rekla mi je, da ji sploh ni všeč in da je podoben afriški opici. Nisem je razumela Le kako, da ji ni všeč, saj je vendar lep in jaz hočem . . .
Mnogo sem hotela, hotela sem Nikove lepe oči in lase,
V začetku prihodnjega leta
bo največja manifestacija mladinske organizacije — VII. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Točneje: od 23. do 25. januarja v Beogradu.
Kakor je zaključilo predsedstvo CK LMJ bodo delegate volili po ključu 1:1500, kar pa velja tudi za ZSJ. Tako bo na kongresu sodelovalo okoli 1400 delegatov — mladlncev-mladink, članov LMJ, delegatov iz JLA, kakor tudi delegatov društvenih organizacij, ki zajemajo mladino. Delegate bodo volili na občinskih konferencah s tem, da bo iz vsake občine vsaj po eden. Tako bo iz mariborskega okraja sodelovalo IS delegatov-mladincev.
Razprave na kongresu bodo vsekakor temeljito ocenile in analizirale probleme iz življenja in dela mladih v naši skupnosti, družbeno ekonomski položaj mladine, kakor tudi vlogo Ljudske mladine v novih pogojih. Te razprave pa bodo morale biti tudi plod vseh analiz od skupščin aktivov pa do občinskih konferenc. Te skupščine in konference bodo morale posvetiti tudi posebno pozornost aktualno-političnim nalogam organizacije, kar bo nedvomno dalo pečat tudi vsej predvolilni aktivnosti.
Tako je tudi predsedstvo CK LMJ na eni svojih poslednjih sej zaključilo, da je sedaj najvažneje posvetiti pozornost delovanju osnovnih in občinskih organizacij. Potrebno bo ne le v javnosti podčrtati stališča organizacije v celoti, temveč tudi politično usmerjati dejavnosti mladih ljudi, ki so zelo zainteresirani, da probleme, ki so nakazani, kar najbolje rešujemo.
Ker morajo biti osi predvolilni sestanki v aktivih, večjih organizacijah in občinah gotovi do začetka decembra, daje vsem sedanjim aktivnostim organizaciji Ljudske mladine ta predkongresni čas poseben čar. Car, ki ustvarja in ki tudi dosega uspehe.
hotela sem srečo, ki mi je di-i nar ni hotel prinesti. Vrgl4 sem dinar v kanal. Tam se j' posmehljivo svetil, kot da me hotel opozoriti, da sem njim odvrgla srečo in Nika,
J
Nika sera pozabila in njegd-4 va podoba je zbledela v mojertj spominu. Dinar je odplaval ih mogoče leži kje v morju. Di-t nar naj bi bil moja sreča —• ne, tudi tega ne verjameni več.
ČF STl; KUPOLI KATEDRO, BERETE HUMOR BREZPLAČNO • ČE STE KUPILI KATEDRO, BERETE HUMOR BREZPLAČNO •
1.	Kje loži mesto Hobart?
2 Kdo je predsednik LMJ?
3 Kaj pomeni Ura* protanopsija?
4 Kako se s tujko imenuje veda o konjih?
5 Kakšen nauk je noetika?
6 Kdo je avtor socialne povesti »Roke Andreja Podlipnika«?
7. »Turandot«, »Falstaff« in »Norma« ,. so opere treh italijanskih skladateljev. Katerih?
8. Ali veste, kaj pravzaprav pomeni beseda katedra?
MINIATURNI
QUIZ
ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ PREDNJE ŠTEVILKE
1. Mazurka je poljski narodni ples.
2. Inkunabilistika je veda, ki se peča s prvimi tiskanimi knjigam; do leta 1500.
3 Rupija, anna in pie so denarne enote Pakistana in H ndustana
4. Perm (po ruskem mestu imenovano). karbon (let premog), devon (po angl. grofovini Devonshire), si- ' lur (po plemenu iz VValesa) in kam. brij (keltski naziv za Wales je Cam-bria) so dobe paleozoika
5. Zaradi zamašene arterije odmrli predel tkiva se imenuje infarkt
6. Enota magnetne indukc je se imenuje po nemškem astronomu. Ciziku in matematiku K. F. Gaussu
7. Za glavnega utemeljitelja modernega abstraktnega slikarstva velja Francoz Paul Cezanne
8. Kasaclja pomeni razveljavitev listine al sodbe.
MALA KRIŽANKA
7	z	3	v	s	
7					l
S					I
9			Sl		Г“
4		Џ	.		ff
ti					
14					
iS					
VODORAVNO: 1. razpredelnica, 7. Južni sadež, 8. malopridnež, 9. švicarski prakanton, 10. soj, 12. oali-špan odstavek v govoru, ploha besed, prazno govoričenje, 14. veliki črnogorski "'pesnik, avtor »Gorskega venca (Peter Petrovič). 15. rusko žensko ime.
NAVPIČNO: 1. strogo prepovedana stvar pri primitivnih ljudstvih,
2.	brezvladje, nered, brezpravnost, 3. italijansko pristanišče ob Jadranu. 4. števnik, 5. veliki polotok ameriškega kontinenta, 6. starožidovski kralj. 10. mizarsko orodje, 11. rudnik v Istri. 12. okrajšava za razstrelivo trinitro-toluol, 13. eden od obeh bajeslovnih ustanoviteljev Rima.
»2ivljer>, ali pa boste d.skutirall na V MESECU PROMETNE VARNOSTI zboru volivcev!«	Za	vsako	priliko:	rdeč	trikotnik!
Ш
NEZNANO KJE V MARIBORU »Veste, mi gledamo vso stvar skozi p rtzmo dinarja, čim manj bomo nare dili, tem manj nam bo treba spet raz bijati.«
... ošvrknil vse trgovce, ki so v mesecu prometne varnosti v izložbe z alkoholnimi pijačami postavili reklamne plakate s priporoči za va.-en promet... Pa čeprav je res, da nekateri prodajajo tudi sveče...
... prerešetal mariborske kulturnike, ker so začeli uporabljati konspiracijo. Anonimnost žirije, ki je podeljevala nagrade ob Mariborski kulturni reviji, je precej nenavadna reč. Pišemo leto 1962 ... •
., . prisilil vse štipenditorje, ki dajejo štipendijo 6000 dinarjev, naj sa-min poskusijo ob tej štipendiji študirati in nato dvakratno dobo pogodbeno odslužiti ...
—	...	ošvignil	aranžerje,	ki so uredili
J-J I — izložbe »Moške mode« na Partizanski
I	==: cesti in »aranžirali« tudi marsikateri
— žlahtni verz Prešerna . . .
—	...	oplazil	tiste,	k!	so	kakorkoli za-
= posleni z asfaltiranjem Gosposke uW-
— da bi z delom končali vsaj kakšen ДЗ dan pred dograditvijo novega mostu
— čez Dravo ...
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
DOBRI BRIGADIR GAŠPER
Gašper je bil že trikrat na delovni akciji. In ko so letos zbirali prijave, se je zavedal, da tudi letos računajo nanj. Z rokami, ki so živo poznale vse vrste grč na ročajih brigadirskega orodja za tri akcije nazaj, je hlastno in učinkovito podpisal belo prijavnico — Gašper Cešpljič, brigadir.
Gašper je vedno skromen. Zelo skromen. Zato je na vprašanje v prijavnici — funkcije v pretekli delovni akciji — le skrivoma poškilil, vendar se ob misli, kako prijetno bi bilo zapisati tja vsaj namestnik komandirja, samozadovoljno in ponosno nasmehnil. Toda usoda menda ceni skromnost, kajti Cešpljičev fant se je letos dejansko pojavil na terasi kot namestnik komandirja, čeprav sploh ne pozna ambicioznosti, temveč le pretirano skromncst.
Prvi dan, drugi, tretji. Gašper (joj. kako bo nanj ponosna njegova stara mama!) je bil v očitnem afektu, ker je dobil funkcijo. Čutil se je tako zelo počaščenega, da se je o omamnem napadu admiralščihe odzival celo tedaj, kadar so iz razglasne postaje naselja klicali komandanta brigade Da. čin je celo tako zelo preplavil njegovo prejš-' njo skromnost, da se je v brigadirski 'hierarhiji videl višje kot na primer predsednik naselja Povsem realno je utemeljeval: »Jaz imam funkcijo, on sicer tudi. toda jaz sem razen teaa Se Cešpljičev in to je mnogo več.« Cef-p-Ijičevi veljajo namreč za izredno umne kmetovalce, kakor je povedal Gašperjev rojak Saj imajo vsako leto v vsej vasi najdebelejši krompir (tisti slovenski pregovor s tem nima nič zveze).
Toda . . . Gašper se je razočaral . . . Da bi dobila njegova visoka šarža tudi zunanji blesk, si je želel brigadirskih šaržnih našitkov, ki so doslej garanti rali uspeh vsepovsod (čeprav, recimo, ne bi vedel, kaj je nogometna žoga, bi zaradi takšnega čina igral v naseljski reprezentanci vsaj tako učinkovito kakor Santamaria, a tudi Amor tri mu zaradi njega radodarno odprl srce sleherne brigadirke)
Toda z našitki ni bilo nič in Gašperjevo brigadirsko kariero prav tako. Sreča, ki naj bi jo prinesla funkcija, se je razblinila kakor milni mehurček. Spet je postal navadni, dobri brigadir . . .
Gašper vneto koplje in nametana zemljo, nabija in reže bankine. Zniža jih. ko to zapove komandir, da jih nato lahko zviša, ko to zahteva delovodja Ko tehnični referent ugotovi, da so previsoke, spet niža ... In tako naprej . .
Modri Gašper je postal še modrejši, ker je spoznal, da tukaj mislijo zanj le drugi, ker on tega sploh ne zmore. On le dela, dela in zopet dela .. Javlja se med prostovoljce za delo v nedeljo, za dežurstva, za ribanje barak, za čiščenje stranišča . . Edini $i>etli trenutki oddiha so redke minute, ki jih kakor v nirvanr preživi »kot gondoljcr v Benetkahr (čim več eksplozivne mešanice — op trpezarca) Blaženo se ozira proti »tovarni sanj — Hollguroodn*. da bi uzrl mili obraz nje, ki je odklonila njegova neskončna ljubezenska čust-tua zgolj zaradi tega. ker njegov brigadirski čin ni prišel do izraza ...
5
REŠITEV MALE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vod.: I. obloga, 7. Arabec. 8. zatne-Jra, 9. ata, m, s, 10. Mal, 12. strina. 14. £avalit, 15. mošeja.
REŠITEV SKANDINAVSKE KRIŽANKE Maturant, zelenilo, Ilir, Kar, b, vaje. okolica, Oran. kij. i, alt. I, rja, u, n, i, zlato. zob. lip. g, h, PD, kej. stopalo. Italka. pomenek. Tina, mesec, ve. SOS. t. talij.
Mali oglasi
• Vdova, stara 25 tet, brez otrok išče sostanovavca študenta, ki bi ji delal družbo v dvosobnem stanovanju Pismene ponudbe pošljite na Uredništvo Katedre pod šifro »Plačilo po učinku«
• Trinajst študentov sprejmem na stanovanje. Cena 5 .400 din Го-nudbe poslati na redakcijo Katedre. Šifra1 »VVeekeml hišica«.
• Študentki, ki mi bo varovala pet otrok v starosti od 1 do 27 let nudim stanovanje Samo resne ponudbe na redakcijo Katedre pod šifro »3500 din«
8 Knrjeno(l) sobo, s souporabo stranišča oddam študentoma z lastno postel jnino Cena 8 »л0 din po osebi. Ponudbe na redakcijo Kat-dre pod šifro »Toplina«
• Sprejmemo večje število štu-dentov-novincev na stanovanje Preskrba zagotovljena Pogoj je brezhibna preteklost KPD, Pobreška 20