Gospodarske stvari. Kmetijski stroji, njih dejanska korist in poraba. II. Clayton in Shuttleworth-ova ročna mlatilnica. Nedavno odprla se je v Mariboru (v graškem predmestju atev. 91. poleg kolodvora južne železnice) zaloga kmetijskib strojev iz tovaine (fabrike) Clayton in Shuttlewortb-ove na Angleškem, ki povsod slovi ter ima podružuic po Avstrijskem, Ogerskem, Vlaškem, Turakem, Ruskem itd. Po prijaznosti gospoda Molin6-ja, voditelja mariborske podružnice, pregledali smo zalogo in nadaljujemo popis posamesnib strojev tem vajše, ker so res priprosti, jako dobri, čvrsti in tako nizke cene, da jih boljši kup nikjer ni dobiti. Na našo prošnjo je gospod voditelj stvar tako uravual, da se bodo razni stroji na primernem prostoru j a v n o poskuaali, da se labko vsakdo sam prepriča, koliko da so kos in kako se ž njimi dela. Da bodo bralci stvar ložje umeli, poskrbel je g. Moline podobe posamesnih strojev. Začnimo z enim najvažniaih in najbolj potrebnib, z mlatilnico. — Delajo se ročne mlatilnice, na vlaci 1 o (goepel) za konje ali vole, mlatilnice, ki jih ženejo v o d 6 , in slednjič p a r n e mlatilnice (Dampfdrescbmaschine.) Ročne mlatilnice, o kterih govorimo, se delajo po dvojnem načinu: z amerikanskimi iglami (Stiftensystem) in z angleakiuii laštami (Leistensyatem.) Na uni strani (fig. I.) narisana je iglična ali žebljična ročna mlatilnica. Postavljena je na močno podnožje iz hrastovega lesa, ter ima iz kovanega železa valjec, (Walze, Trommel) 17" širok, ukrepčan z 8 iasticami alj letvicami iz kovanega železja.*) Vsaka *) To je: laštice so po dolgern valjcu vdelane, to sa zato, da je valjec prav krepek in vendar ne pretežek, d bi ne sodil za ročno mlatilnico. laštica je zavintana s četerimi, četeroogelnimi, železnimi iglami (atiftami) in z vretenicami pritrjeua. Ravno tako je železna plošča nad valjcem pritrjena z 32 iglami. Valjec se goni z dvenia močnima kolesoma, kterib vsako: mabavno kakor tudi zobato ima ročnico za prijemati. Spredej je na dve nogi oprta miza, po kteri se snopje pod valjec spravlja, ki je ob enem tako napravljena, da ne more nikdar delalec s pisti valjcu preblizo priti. Za delo ne potrebuje mašina več ko tri možake in fanta. Dva ženeta kolesa, eden poklada snopje maaini, fant ali deklica mu pa snopiče daje. Izmlati se s to mašino na dan 25 vaganov žita in to do čistega, in slama pri tem skoro čisto nič ne trpi, kar je vse velik dobiček. Izdelan je stioj močno in po najnovejših popravab ter je ob enem tako priproste osnove, da ga, če bi se kaj potrlo, vsak izučen kovač popraviti zaraore. Cena mu je v mariborski zalogi ze vsem 148 gld. Se ve, da si v a a k za se take mlatilnice kupiti ne more, tega pa tudi treba ni, marveč je svetovati, da jih več gospodarjev skupaj mašino si omisli. Najložje to gre, ako vsa ves ali manjše srenje eno mlatilnico imajo, ktera se za majhno povračilo ali najemnino za delo odstopi, da si tudi najubožniai za malo denarja in v kratkem času lahko svoj pridelek izmlati. Prejeta najemnina povrne labko v par letih ves strosek *.«iBftBEI\,VIIEN. Clayton in Sza mlatilnico. (Se nadaljuje.) Ropanje bačel spomladi. Jedna najhujših nevarnoati za bučele sploh, posebno pa spomladi, so bučele roparice. Komaj se je bučelarju po veliki skrbi in umnem ravnanju posrečilo svoje varovanke skozi nevarnosti zime spraviti, že jim dostikrat preti drug sovražnik, velikokrat bujši in bolj pogubljiv od ostre zime, roparice. V malih dneh je cel bučelnjak plen in žrtva požrešnib tujk. Bučela narnreč med in sladčico jemlje, kderkoli je najde. Dokler pa spomladi rastlinstvo še ne odpira medenih svojib zalog, silijo bučele v panje soaednih bučelnjakov, in jemljejo sosedam s silo jihove zaloge. Roparice toraj uiso posebno pleme bučel, po natori od navaduih bučel bistveno ločene, ampak vsaka bučela more roparica postati, akosejile priložnost da. Tudi tukaj velja pregovor: ,,P r iložnost dela tate". Treba je toraj koj iz početka marljivo iu skrbno paziti, da se ropanje ne vname. Sladkoritne lizavke, ki željno iskaj6 panje obletavajo, se navadno najprej v take panje zmuzajo, ki nimajo matic, jim medeno eladčico izmikaje. Toraj velja za glavno pravilo: n aj s e rano spomladi panji brez matic nikd a r v bučelnjaku ne pušcajo. Pa ravno tako malo so alabi panji v bučelnjaku trpeti. Ti ne morejo napadov roparic zavračati in se jih ubraniti, in ropanje se širi od njih na druge. Zrela se morajo, dotle da dobra paša nastane, kolikor mogoče zožiti in noben panj naj jih nima več od enega. Po dn6 naj se bučele nikdar ne krmijo. Bučele se namreč želno na položeno krmo spustijo in se za roparice malo ali cel6 nič ne zmenijo. Duh iz položenega meda puhteč privabi sladkoritnice in dostikrat je to začetek vopanja. Posoda za krmo, posebno ne do čistega polizana, naj 8e drugi dan, predno začno letati, iz panja vzame in v zaprtem kraju hrani. Če se je meda kaj pri krmljenju razlilo, raztrosilo in razkapalo, naj se skrbno z vodo pomije; in če je na prostem, z pistjo potrosi in zasuje. Satovje , bodi si prazno ali polno strdi, se pred bučelnjakom ne sme na prostem ležati puščati. Tudi panji, ki so pomrli, niso v bučelnjaku puščati. Včasih je v celicab še sem ter tje kaki košček etrdi; lizavke jo brž zavohajo, v veSem atevila pridero in tudi druge panje napadajo, ko v brezbučelnih panjib stidi ne najdejo. Okoli koaev ali panjev posanmo stoječib ne gie o toplih dneb predolgo ongaviti. deni duh iz panjev pubteč privabi roparice. Me- No- ben skrben in umen bučelar ne porezuje svojih bučel po dne in ne polaga nožev in drugega orodja pri porezovanju služečega pred žrelo, da ga bučele obližejo. Pa vkljub največi skrbljivoati nastane časih ropanje. Spozna se po tein, da iz početka posaniesne bučele pied žrelom nekako plabe sem ter tje svrč6, na letavnico posedajo, pa sopet plašno in hitro odbeže, kolikorkrat se bučela akozi žielo iz panja prikaže. Skozi žrelo roparice hitijo, kakor bi jih kdo podil in gonil. Bučele napadenega panja, kar jih je pred žielom, zgrabijo roparice, se v nje zagrizejo in z njimi Tied pred panjem na zemljo pocepajo, kder roparice ali picene obleže ali se jim izTijejo. Tudi t panju bučele roparice spoznajo, jih loTijo in more. Če 'pa Tedno Teč roparic prihaja, napadenke ne misHjo Teč na obrambo, se tujkam udajo in tatje imajo prosto pot. Drugo znamenje je to, da bučele tega ali unega panja, ko druge še ne hodijo na pašo, že žiTo letajo, ali pa če zvečer, ko druge že mirujejo, o mraku še Tedno noter in Ten ŠTigajo. Tak panj ali ropa ali bode ropar. V prrem slučaju so bnčele t panj Tbajajoče debelejše od onih ki iz njega hite, t drugem pa je raTno temu nasproti. Ako bučelo, ki t ropan panj Thaja, zdruzneš, najdes medaTi želodec prazen, onih pa, ki iz panja prihajajo, poln medu. Slednjič, ko je panj izpraznjen, se oropance z roparicami Tied po malem razlete, ali z matico Tred, če je še ktera t panju, izselijo, ali pa t praznem gatoTJu gladu poginejo. In ko je pm, drugi, tretji panj uničen, napadejo četrtega in tako naprej, in če se ropanje ne prestriže, bodi si po bladnem Tremenu ali čloTeški pomoči, je v kratkem času naj lepši bučelnjak na nič djan. (Konec piihodnjič.) *.«iBftBEI\,VIIEN. Clayton in Shuttleworth-ova ročna mlatilnica. (fig. I.)