42. štev. V Kranju, dne 22. oktobra 1910. XI,-leto. GORENJEC Političen in gospodarslti lisi Stane ta Kranj * doitatljaajem na dom 4 K, po polti sa celo leto 4 K, n pol leta 2 K, ta druge driave stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naroebe bres istodobno vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in oprav-niltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvexdi». Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== I n s e r a t i se računajo ta celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, za Četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Varujmo svoje starinel Vsak, četuii ne ravno visoko izobražen človek ima do stvari, ki so jib rabili njegovi predniki, njegovi starši, neko posebno spoštovanje. Dosti takih »lučajev nam je znanih iz zgodovine, dosti j h vidimo ie danes. Kako tapatam le varujejo kako staro orodje, katero je rabil ie pokojni ded ali pradedl Tudi pri nas na Slovenskem imamo take slučaje in ravno na Gorenjskem se le naleti tupatam kmetica, ki hrani le kako staro majoliko, katero je kupil I j njegov praded. Ta lepa navada pa je lalibog večinoma izginila. Kriva je temo dosti industrija, ki izdeluje dandanes vse polno pisanih in lepo slikanih posod v živih, kričečih barvah, katere ljudstvu bolj ugajajo kot starejše mirne in zato tudi kupuje to novo robo, staro pa zamstava. Enak slučaj je tudi z narodno pesmijo. Koliko lepih starih peami je izginilo iz ljudstva, ker so atare in prišle ao na njih mesto tuje, kosmato popevke, ki žalijo čuvatvo in uho. Dosti, dosti js starih pesmi, tudi cerkvenih, tako lepih da se človeku milo stori pri srca, če jih slili. N. pr. «Oj, kje ste bili, pastirci vi,» katero je pela po cerkvi cela občina. Takih narodnih božičev človek ne pozabi nikoli. Kakor smo že prej omenili, so pa med narodom tudi drnge stare atvari, ki ao tudi potrebne ohranitve. Naj le naštejemo nekatero take po-drobnoati. Važno je vse staro posodje. Zelo imenitne so stare majolike, stari krožnik', sklediee in druga taka oprava. Tupatam se dobi na ognjišču le jako lep zaglavnik (tudi kozel, lisica imenovan), ki ga je izdelala roka starega valkega umetnika. Rasen tega imajo po nekaterih hišah atare ■like iz davne preteklosti, ki jih nihče več ne ceni. Stare omare in skrinje z rožami se le dobijo, le žtlibog imajo nali mlajli vse rajši moderno izdelano pohiltvo iz mest, kot pa svoje domače. Velike važnosti so stare aole, atare obleke. Tn je treba shraniti vsako stvar, ki ao le dobi. Stare avbe in peče so že redke, ker so jih nali ljudje največ prodali tujcem, tako da pri nas kmalu ne bomo več vedeli, kako ao se oblačili nad stari. Poštenih irbastih hlač, čevljev z golenicami in ttsr rute in podobne atvari. Nali stari so bili tobakarji in kot taki so rabili razno kadilno orodje. N. pr. č.dro, kresilo, gobo, mehur za tobak itd. — Vse to je zelo redko. Malo mlajših le kaj ve o kresanju in zato je potrebno, da ae ohranijo take atvari, da jih tudi mladina vidi in se pri tem oči spoznavati in spoštovati tvoje očete, ** Naš narod je od nekdaj ljubil godbo in petje. Nali pradedje in dedje so gotovo imeli kake posebne inštrumente, kateri ao se pa dandanoa večinoma poizgubili. Ce ie le kje dobijo kako atare pilčalke, etre ali kak oprokelj, je to za nas toliko bolj zaoimivo. Včasih se dobi po kmetih tudi kako redko orodje, ki ga pozna samo on kraj. Take atvari ao ravno tako znamenite kot kaj dragega in tudi lovaka orožja in atare puške niso brez pomena. Razen teh malih predmetov ao pa važne tudi cele atavbe, hiše, kozolci, veliki uhodi itd. Take atvari je seveda težje spraviti v kak muzej, zato pa ae jih fotografira ali narisa, tako da si to potem lahko vsak ogleda. Tupatam po deželi ao tudi atare znamenite kapel;ce, znamenja ali slike, ki imajo včasi dokaj vrednosti. — Take atvari je treba obvarovati pred razpadom, ne pa jih kva-viti a predela vanj em in prezidava njem. To bi bile približno atvari, ki se nahajajo med našim ljudstvom. Morda bi vpralal kdo, zakaj to pač naštevamo? Zato, da ae ljudi opozori na važnoat takih stvari, zato da ne bodo teh naših slovenskih predmetov prodajali ali darovali našim narodnim nasprotnikom. Vse te stvari ao važae. Morda nimajo nikake praktične vrednosti več, a nali potomci motajo vendar dobiti za nami dokaz našega dela, nase kulture. In mi hočemo videti, kako ao živeli naši očetje, kako ao se oblačili in kako stanovali. Slabi sinovi bi bili, ča bi nas to ne zanimalo. Zato opozarjamo le enkrat nase izobražence po deželi, da ai vzamejo k srcu teh par navodil, naj pazijo na take atvari, U amo jih imenili in naj tudi ljudstvo opozorijo na to. Kranjski deželni zbor. Po enotedenskem odmoru je imel dež. zbor v sredo zopet sejo. V tej seji je bilo stavljenih več predlogov tako od naprednih kakor od klerikalnih poalancev. Klerikalci so ae kakor po navadi delali grozne prijatelje kmeta. Seveda, ljudstvu je treba zopet nasuti peska v oči, da ne vidi svojih hinavskih prijateljev v njihovi pravi luči. Napredni poslanci so zahtevali, da se le v tem zasedanju pojasni, kako je vendar a tistimi Limpetovimi mliai. — Poslanec Vilnikar in tovariši ao predlagali, da ae pri prihodnjem ljudskem Štetju, ki ae PODLISTEK. Na sejmu. Črtica, Spisal Josip Premk. Konec. Jest je postal, potiptl telico in skomignil. «1, no, mogoče pojde, ampak ti sam je ne bol prodal, ker nisi vajen sejma. Pa ti jaz nekoliko pomagam, ako bol dal potem za kako mokroto.* Pavle je prikimal in je bil veseL da je dobil tako zlahka dobrega meletarja. Med tem se je popolnoma zdanilo. Nebo je bilo sicer ovito v nekako topo avinčenoat dolgo-časnega, jesenskega jutra, a zrak je bil čist, južen veter jo vel čez polje. •Vidii> je dejal Urh, ko sta korakala ie precej časa molče, in pokazal aa belkaato hišo ob cesti — «tukajle se pravi pri Bolnarjn. Oslarija jo, kakor vidiš in alivovke ne dobil take daleč naokrog. Ni napačno takole zjutraj en požirek ali dva, ko je želodec, kakor zalizan in tudi hodi se lasje.* «Pa nimam denarja,* ae je hotel izgovarjati Pavle, a Urh je zamahnil s roko in ga zavrnil: •Kaj bi tisto 1 Bom pa jaz plačal, ko prodaš tatico — pa ti, pa je poravnano. Hentaj, samo ■o drli se teka klelo, kakor božja ratpotijal* Pavlo je privezal telico ob plot in je postopil trn J oslom, ki je govoril resnico, ker slastno je tekla slivo tka Pavletu po grlu. Kos kruha, ki ga je potaknil le doma v kamižolo, je prigrisaval ta Urh ga je h?alil navsomoč, kar je Pavleta le bolj razveselilo. «Saj nisi tako bodalo, kot sem mislil,* mu je govoril in nstakal kozarček — «samo premalo pride! v svet Nič ne vel, kako se živi, na nosu se ti vidi, da te je srsm vsake pnnice, in sedaj se napotil na semenj. Ogoljufali bi te, ti rečem, ali pa celo okradli, če bi mene ne bilo. Le dobro se me drži!» Pavle je prikimaval in js čutil, kako mu postaja v glavi vroče. Govoril je, pa so mu je jašek nekako zapletal, prav nič tistega nI mogel povedati, kot je hotel In ko sta stopila na cesto, je zagledal ob plotu kar dve teliti. •Katera je moja?* je povprašal in se zaletel v Urha. Jolt ga je pogledal debelo, a ko je uvidel, kako in kaj je s Pavletom, se je nasmehnil in dejal: «Obe I Kar odvozi jih in ženi, malo predolgo sva posedela. Pavle je odmotal motvoz, a noge ao se mu zapletalo draga v drugo in gugale so ae iz desne na levo, kot da se maje pod njim cel svet — Ko sta prišla do trga, so je nekoliko iz-treznil, a vendar le ni mogel kar nič gladko govoriti io tako okorno in nerodne ao bile njegove misli, da ae ni in ni mogel domisliti, kaj mu je naročila mati. •Telico moram prodati, to vem — ali ne? Pa za koliko, JoštP* je godrnjal in povezal motne oči v tla, kot da ga nadleguje spanec. «Ne čenčaj, kot bi ae pravkar zbudil,* ga je zavrnil Jolt in potegnil telico za vrv. «Ti samo molči, ko poveš vse ravno narobe in udari v roko, kadar ti poročena, pa bo telica prodana, le predno ai bol mudil 1» Pavle so je čudil J oš to vi modrosti in je bil zopet vesel, da bo telico tako lahko prodal, a ko se je pomešal med pitano množico ljudi in živine, ki ss je gnetla na travniku pred trgom, ni razločil vsč J oslovega glasu. Vsevskrižao kričanje in vrvenje ga Jo tako premotilo, da bi tisti trenotek gotovo ■e spoznal svoje telice, če bi jo moral iskati med tisto govedo. A Jolt ga je prijel za roko krepko, da je Pavleta skoro zabolelo v členih in ga vlekel dalje, dokler nista obstala pred velikim, rejenim človekom, ki jo imel prepaaan trebuh z debelo verižico polno velikih, srebrnih tolarjev. Debele prstane s širokimi rdečimi kamni je imel na tolsti roki, ki jo je podal J »itn, vsled česar je začutil Pavle do J oš ta le večje zaupanje. Govorila sta in sta ogledovala telico, skiraa-vala in se včasih ozrla tudi na Pavleta, ki je samo čakal, kdaj mu poreče Jest, naj udari v roko. •Jaz odneham, ti priloži, oba enako,* je dejal naposled Jost precej glasno — «sedemdeset, pa bog i njo!» Debeli človek je pogledal Pavleta, a Joit mu js namignil in Pavle je iztegnil roko. •Ni, kakor si mislil,* mn je dejal. »Zadovoljen bodi, da je ila za toliko t* prične ob novem letu, odpravijo popačena nemftka imena nitih vati — Med dragimi je bila eprejota tudi prošja vodovodnega odteka za tati Pivka, Cegelnica in Malo Naklo za podporo. V pokritje ttroSkov vodovodne naprave za te vati je poročevalec Pofše v Imenu finančnega odteka predlagal, naj ae odttopi deželnemu odboru v rešitev z naročilom, da po avojem tehniškem uradu izvrši poizvedbe, ali je ta vodovod pravilno izvršen, ter da podeli iz melij. zaklada deželno podporo 15% k izdani vtoti za to napravo, ako ae interetentje pravoraočno zavežejo, vzdrževati to napravo v polnem redu. Sprejet je bil a klerikaleimi glasovi zelo čudni predlog pesi. Kobija, da ae opusti zavarovanje deželnih poslopij in da ae satanovi poseben zavarovalni sklad. V imenu naprednih poslancev je ta predlog, ki ga predlagatelj nikakor ni utemeljil pobijal dr. Tavčar. Pomagalo ni aeveda nič, ker klerikalci ao glasovali .za* — iz bogsigavedi kakih strankarskih motivov. Prav dobro jim je zasolil dr. Tavčar, čet, sedaj sklenite ie, da ne bo več bliskalo in treskalo. Precej dolga razprava ae vname zaradi draginje. Ker kmet nima živine v zadostnem število, a ti je tudi ne more kupiti, ker je predraga, predlagajo napredni poalanci, da ae samo začetno dovoli uvoz živine iz Srbije. S tem bi se kolikor toliko odpomeglo splošni draginji, ki davi kmeta ravno tako, kakor meščana. Poslanec Žitnik pravi, da priznava, da mora tudi kmet kupiti ves živež in vse potrebe, in da vsled tega občuti tudi kmet draginjo, vendar je pa on proti temu, da bi ae pripeljal kak rep iz Srbije v avstrijska mesta. Priznava, da ima največ dobička pri trgovini z živino prekupec. On je proti znižanju tarifov, ker bi te zmanjšali dohodki države. S temi besedami je 2 t ni k potrdil, da delajo klerikalci samo za svoje žepe in pa za državne blagajne. Napredni poalanec Veš ni kar pravi med drugim, da se priredi v naši deželi mnogo premalo živine, da bi mogla zadoščati naraščajočemu itevilu prebivalstva. Kranjski kmet je prej redil bolj vole, dandanes pa krave, ker ae mleko v velikih množinah izvažat Treba je torej pred vaem izboljšati živinorejo. Krepke levite je bral hinavskim klerikalcem poslanec dr. Triller. Zavračal je z vse odločnostjo trditve klerikalcev, kakor da bi bila napredna stranka nasprotnica kmečkemu prebivalstvu. Klerikalci vedno breokajo kmeta v ušesa, da to vsi drugi ttanovi njegovi sovražniki. Klerikalci hočejo ustvariti med meščanstvom in kmečkim ljudstvom prepad, zato vedno huj stajo kmeta zoper meščana. Odkar ima v deželnem zboru večino klerikalna stranka, vedno hujska kmeta na meščana. Naš kmet pa le v redkih slučajih sam priredi dovolj živine. Navadno jo kupi, zredi in proda. S tem, da je živina draga, trpi kmet sam, ker mora tam živino drago plačevati. Našemu kmetu se prav nič ni treba upirati zoper to, da se odpro meje in da ae začasne uvede argentinsko meso. Namesto da silijo klerikalci kmeta v kompanijo z velikimi agrarci, naj bi raje skrbeli za to, da se živinoreja povzdigne. Poslance dr. Triller nadaljuje sledeče: Ne morete ml odrekati poguma svojega prepričanja. In v tem prepričanja trdint, da je vladajoči revščini, torej draginji, vzrok cerkveni davek. (Klerikalci hrupno ugovarjajo.) Ni ae treba razburjati, saj si vendar gledamo is obličja v obličje. Priznavam, da je dnino pastiratvo velikega pomena in koristno, dokler se giblje v gotovih mejah in dokler ima ozir na gmotne razmere ljudstva, med katerim živi. Preveč je praznikov in sopraznikov. Cemu tisto dragoceno romaoje, kjer se zapravlja tisoče in tisoče ljudskega denarja, saj kmet lahko doma opravi svojo pobožnost. Poglejmo svobodno Ameriko, tam bi niti veleučeni dr. Lampe ne mogel pokazati kake božje poti. Dokazal vam bom, da danes marsikateri župnik konkurira t tvojim sosedom, kdo bo imel lepšo cerkev, težje zvonove. Navaja šmihelsko faro pri 2ožemperku. Neki on-dotni župnik je tudi zahteval novo cerkev, farani tega niso mogli in hoteli storiti. V tem jim je ugodilo tudi c kr. okrajno glavarstvo. Toda naposled je vendar župnik zmagal. In oni reveži, ki so brez mesa, brez kruha, ao morali zidati drago cerkev. Vzrok beraikih razmer ao rasni miaijoni, razni beraiki redovi i. t. d. i. t. d. Tu so tisti vzroki slabih gmotnih razmer naših kmetov. Oprostite našega kmeta tudi teh krvavih žuljev, sicer bo iel ta kmet preko vaših glav. Govor poslanca dr. Triller j a je klerikalce zelo rszbnril, ker mu niso mogli ugovarjati. Saj klerikalci vedo, da je res tako, kakor je govoril dr. Triller, ampak priznati tega nečejo. Zalo so pa potem iz maščevanja glasovali proti predlogu naprednih poslancev. — Prepričani pa smo, da bodo klerikalci v svojih listih zopet lagali in obrezovali napredne poslance, da ao sc vražniki kmečkega ljudstva, kakor ao lagali in obrekovali že neštetokrat. Kmet ne ame izvedeti resnice, si mislijo klerikalci, kajti, če bi kmet izvedel resnico, potem bi bilo tudi konec klerikalne vlade. V četrtek ni bilo aeje, včeraj pa je deželni zbor zopet zboroval. Gospodarski del. Tolstovrška slatina. Četrt nre od Guitanja na Koroškem je pod Tolstim vrhom vrelec kisle vode ali slatine. Znan je kot izborna zdravilna voda že od nekdaj in ljudje ai pripovedujejo o njem razne pravljice o •božjih deklicah* (vilae), ki ao tukaj zajemale vode in Sirom sveta zdravih ljudi ž njo; o neki veliki kači, ki je bila baje kraljica kač, ki je ležala zvita ob vrelcu ter je le dobrim ljudem puščala zajemati vode, če je prišel k vrelcu hudoben človek je kača zažvižgala, da se je culo skozi skale in čez brege in takoj je prilezlo vse polno kač, ki to branile vrelec, da ae mu ni mogel hudoben človek niti približati. In ie več drugih sličnih pravljic je znanih o vrelcu Tolstovrške slatine. Te pravljice javno izpričujejo, da ao ljnlje že od nekdaj visoko čislali Tolstovriko slatino raii njene izborne zdravilne moči. Vrelec daje le malo vode — na minuto le po 2 do 3 litre — a voda je oglenčeve kisline polna alkalično-muriatična slatina, t. j. vsebuje zeio mnogo zdravilnih rudninskih snovi in je mnogo boljša, kakor pa slatine h vrelcev, ki daja)o sicer mnogo vode, a to slabe, rudninskih snovi prazne kisle vode. Ze dslj časa se prodajajo pod naslovom .naravna slatina* kisle ^ vode, katerim se pa nmesno — podobno kakor pri izdelovanja sodavice — prida ogiikova kislina. Kaj pomaga, če kisla voda, ko je vlijeS v kozarec aamo ali k vina močno zalomi, t. j. umetnim potom primešana ogiikova kislina izpuhti, ko pa ostane potem le slaba, rudainskih anovi prazna voda. Tolstovrška slatina pa izvira neposredno iz skale in se steklenice polnijo kar iz skalnega vrelca. Vsakdo te lahko na mestu studenca prepriča, da ae Tolstovrška slatina na aikak umeten način re izdeluje, temveč da je čist skalni vrelec in zasluži Tolstovrška slatina kot resnično naravno kisla voda prednost pred vsemi drogimi kislimi vodami, kojih mnoge so umetnim potom napravlljene, ki sicer močno Sumijo (musirajo), a so le slabe, rudninskih snovi prazne vode. G. pref. Mittereger je konltatiral v 1000 delih Tolstevrške slatine sledeče: kalijev sulfat.......... 4 30 mgr. kalijev klorid.......... 67-10 • natrijev klorid.......... 432'— » natrijev karbonat........ 759'— » magnesijev karbonat....... 98 70 » kalcinus karbonat........ 237*50 » železni karbonat.......... 0 37 > glina.............. 7 75 » kremenčeva kislina .... .... 0*9 » vsota stalnih sestavin 1651*72 mgr. prosta ogiikova kislina...... 178532 » volumni odstotki......... 90 6% temperatura vrelca........ 10° G Tolstovrška slatina vsebuje torej kot glavne tettavine: natriumklorid, natron, magnezijo in apno v sestavinah z oglikovo kislino. Tolstovrška alatina je uvedena dosedaj v Dunajskem Novem Mestu, Celovcu, Beljaku, Zgornjem Štajerskem. Radi njene izborne zdravilne moči jo rabijo tudi po bolnišnicah in klinkah (v Baljaku in drugod). Odlikovana je bila Tolstovrška slatina na mednarodni razstavi v Iaomostu 1896 in na zdravstveni razstavi na Dunaju leta 1899. Imenitni zdravniški atrokovnjaki ao izrekli laskava priznanja, da ima Tolstovrška slatina izborno zdravilno moč, ker vsebuje velike množine zdravilnih rudninskih snovi. Izmed mnogih priznanj navedemo le eno: Cesarski svetnik medic. dr. Franc Wikulill, ki je Tohtovrško slatino leta in leta preizkušava!, piSe o njej sledeče: ♦Učinek: Tolstovrška slatina pospešuje pre-bavljanje, tek, odvajanje vode in blata in ojačuje vdihavanje in izdihavanje ter se naj uporablja a) kot namizna pijača in b) kot zdravilo. a) Kot namizna pijača: Prijetno kislo-rezki okut, hladna svežost in čistost studenca, biserno čista ogiikova kislina omogučoje Tolstovrško slatino kot okusno namizno nekaj desetič je bilo vmes, a Pavle ni mogel in ni znal prešteti koliko: desetJce in krajcarji so plesali pred njim, vsa miza jih je bila polna, da ae je čudil sam sebi, kdaj in kako je dobil toliko denarja. Viržinka mu je padla iz ust, tudi klobuk je ležal pod mizo ves pokojen in popljuvan, a Pavle ni vedel ne za to, ne za ono, samo to je čutil, da tsdi in igra tista mlada ciganka tako blizu njega, da se ga dotika s kolenom.., Gosti oblaki tobakovega dima ao ao vlačili po aobi, kislo je dišalo po izpitem žganju in vinn in beseda se ni razločila is hruiča in vtekrižnega petja in pitja. Cigani to te smejali in peli, pili in gledali Pavleta, ki ae je majal na atolu, butal z glavo ob mizo in izkusal včasih zapeti a pijanim glasom ... Čudne atvari je videl pred seboj, vse zavito v nekake meglo in aamo to je čutil dobro, da ga prijemlje in stiska pod mizo tista mlada ciganka za roko... --In bogve kako ae je dogodilo potem, da je zagledal Pavle nad seboj nočno nebo m nobene zvede na njemn. Tema je bila in sunaj na dvorišču nekje je moralo biti. C nt d je, da ga nekdo objemlje in stiska k aobi, tudi na ustnicah js čutil nekaj gorkega... in glas, ki mu je šepetal je bil kakor tisti tiste mlade ciganko. Gorko jo postalo Pavletu po vsem telesu, tako nekako čudno prijetno... in stiskal js k sebi tisto bitjo, pa potem je vse prenehalo in izginilo, da ni vedel ae kdaj, ne kako ... Menda js bila luna, ki je potem poarebrila nebo z jasno mesečino, ali pa Krepko je stisnil debeli človek Pavletu desnico, nato je poaegel v notranji žep in mu odštel sedem čisto novih bankovcev. Pavle se je nasmehnil, ko je zagledal v roki toliko denarja in ni pomislil ne na telico, ne na mater, ker ie vedno mu je bučalo po glavi, da ni prav nič vedel, kako je prodal. Držal je bankovce v roki in jih prekladal, pa jih ni in ni mogel prešteti, ker kar kopičili to se In plesali pred njegovimi očmi, da je počasi in jecljajo povprašal: «Za koliko sem prodal, Jolt?* Jolt ga je dregnil v rebra in ga potegnil iz gneče za teboj. «Sema, kaj ti le vedno pijan ali kaj 1» je za* renta čil in mu potisnil denar v Žep. .Prodal si in denar imaš, pa Boga zahvali. Sedaj pa pojdiva tjale k «Jelenu>, da ae nekoliko pokrepčava. Dosti sem govoril, kar jezik se mi je osušil in vse zsrsdi tebe. Spodobi se, da dal za mokroto!* Pavle je Sel za J oslom brez vsakih misli, te obregnil zdaj ob tega, zdaj ob onega in aam ni vedel, kdaj ata prišla iz gneče. Nebo se je razvedrilo, tolnce je sijalo na strehe trikih his in ulice so bile žive in glasne, kot le ni Pavle videl nikoli. Na koncu trga je bila gostilna «pri Jelenu*. Hreačeči, razklani glasovi so se culi na cesto in ko ata vstopila Pavle in Jolt, skoro nista našla proators, kamor bi sedla. Vse mize to bile zasedene, meletarji in kmetje ao pili in udarjali a pestmi, pri najdaljši mizi pa ao sedeli cigani, igrali in peli, da Pavle ni mogel dognati — ali je vse tisto kar slili in vidi resnica, ali se mu samo dozdeva. «Tjale sediva,* je pokazal Jolt na konec mize, kjer ao igrali cigani. Pavle v tistem hrupu ni slišal njegovih besed, ampak iel je za njim, kakor bi iel povsod, ker nekako bal se je vseh teh nepoznanih, tujih ljudi Jolt je poklical vina in Pavle js pil, prigri-saval kruh in ai naposled prižgal celo virlinko, ki mu jo jo ponudil Jolt «Le pij, Pavle, saj nisi več otrok, in okrog sebe poglej, kaj bol buljil v tla, kot bi molil kotanje čez vae grehe!* Nekako počasen je postajal Joltov glas in tudi njegove oči so gledale motno. Pavle pa mu je prikimaval in ae smejal in aam ni vedel zakaj. Takrat je pristopila k njemu mlada oigaaka a krožnikom v roki in se mu naamehaila na vao moč prijazno. Pavle ni razumel njenih besed in ni vedel, kaj hoče. .1, no,* ga je dregnil Jolt — «za muziko daj, kaj bi ae onegaril, saj ai dobro prodali* Pavle je poaegel v lep in privlekel lop bankovcev. Položil jih je na mizo in ni vedel, kaj bi dal. Ciganki ao zagorele oči, tako blizo je pristopila k Pavleta, da ae ga je dotikala z gorkim teletom. «Ti dam drobnega denarja,* je dejala in posegla po bankovcu. Jolt ae je rugovarjal in kričal nekaj nad pijanim kmetom pri sosedni mizi in ai videl, kako menjuje Pavlo denar. Veliko bakrenega drobila mu js nasula ? roko mlada ciganka, tudi I prllon ,.GortnkuM iftv. 42 z 1.1?10. pijačo.'irajaioče osvežujoče vplivanje je pa leteče tudi na tem, da ae ogiikova kutina daljča sno razvija in takosabranjuje pri daljšem ohranjanju, kakor tudi pri večkratnem porabljanju, ko je steklenica odprta, takozvano preatanoat in neprijeten okus. Poaebno porabljiva je pa Tolstovrška alatina za primes vinu, ker dobi vino vsled velike vsebine na-trona, ki se zvcže z vinsko kisline, poaebno dober in prijeten okus in tndi ne pobarva vina tako kakor druge alatine. Valed tega ae komaj dobi alatina, ki bi bila tako izvratna namizna pijača, kot je tolstovrška. Za daljšo uporabo ae Tolatovrlka alatina priporoča poaebno v sledečih slučajih: 1. Kjer imajo slabe pitno vodo. 2. Pri različnih epidemijah kakor n. pr. pri vročinskih in pa pri kolerskih. 3. Pri mrzličnih boleznih, kjer ae žeja povila, in ker je rezki okus Tolstovrška alatine bolj raz-avežljiv kot tndi dobra pitna voda. 4. Kot pijača pri opulentih kosilih za vae, ki so navajeni na različne praške za prebavljanje, ker je učinek Tolstovrška slatino ugodnejši kot vaeh tek praškov. 6. Med okrevanjem po raznih boleznih. 6. Za napravo limonade in za metanje drugih aadnih tokov. b) Uporaba Tolatovrlka alatine kot zdravilo. 1. Učinek Tolttovrlke alatine obstoji največ v tem, ker vsebnje veliko mnolino preste in napol-vezane cglikove kisline, natrijevega karbonata in natrijevega klorida in v mali množini tudi kalijevega sulfata. Ta učinek ae pokate v prvi vrsti pri sluznicah v požiralniku, grlnin pljučni mreni vtem, kokatare teh sluznic zelo olajla na ta način, da odstrani neprijetno suhobo v p o ž i-ralu in da se razpuste sluze ter se omogočuje lahko izmetavanje. Topa velja posebno tudi za začasni požiralni katar strastnih kadilcev, vaied čeaar ae jim ne more Tolstovrlko slatine nikdar dovolj priporočati. 2. Učinek na prenavljanju : 2 e 1 o d č n i krči ae po prosti oglikovi kialini Tolatovrlka slatine pomirijo, nepotrebne kisline v želodcu se neutralizi-rajo, a čemur se odpravi zgago, dispep-sije, želodčni in črevesni katarji in uredi odvajanje. 3. Učinek na vodoodvajanje: Protin in kamenotvarjenje ae valed pomnoženega odvajanja Vode odstrani. 4. Pa tudi mnoge akutne mrzlične (vročinske) bolezni kot: legar, daviea, škrla-tica, olpice i. t. d. ae po rabi Tolatovrlka alatine ozdravijo, kajti v njej se nehajoče oglikove kisle alkalije vplivajo ugodno na alnznike pri dihanju in prebavljanju.» Taka je sodba zdravniškega strokovnjaka cesarskega svetnika medic, dr. Fran Wikulilla o Tolstovrlki slatini. Dr. Wikulill pa je — kakor že ae je njemu aamo zdelo, in tndi krčma je morala biti nekje blizu, ker glaano petje je menil slišati od nekod, ampak bogve kje je bil on, da ae ni mogel ne dvigniti, ne domisliti, kaj ae je zgodilo. — — Zjutraj so je zbudil na dvorišču pod kapom. Pogledal je okrog sobe in je odšel notri v krčmo opotekajo, a glava mn je bila, kakor nabita a svincem. Na klopi za mizo je letal Jolt, vet slinast je bil okrog ust in desno nogo je imel na tleh, ravno na njegovem klobuku. •Kje je moj denar P1» je vzkliknil Pavle, ko je spoznal, da nima razen tistega drobiža ničesar. •Kdo me je okradel, za Kristusovo voljo 1» In šli to pod kap in ao našli molitveno knjižico, a bankovcev ni bilo nikjer, Tndi Jošt se je prebudil in je zarohnel nad njim: «Budalol» Pavleta to je raztvetljilo v glavi, čisto trezen je postal in »jokal je na glaa. Pa denarja ni bilo. •Šel je s cigani, ali pa a kom drugim,• je dejal oltir. «Ni se to prvič dogodilo 1» In dalje to ni zmenil za Pavleta. Pavle pa je odšel in ti je brisal z rokavom solzne oči. Kam? Tretji dan potem ga je prignal v rodno vat zandar in ga izročil občini, ker ae je potikal okrog brez posla in bojda ni prav pri zdravi pameti. Sram ga je bilo, ko je Iel tako po vasi ia gledal je v tla. Nekateri so ga pomilovati, drugi pa ao ao mu smejali, kakor je pač v takem slučaju navada. _ refono — Tolstovrško slatino leta in leta preizkušava! ter njegova sodba ni prenaglena, temveč izvira iz večletnih izkušenj m temeljitih študij. Lahko bi nsvedli le obilo priznanj, ki jih je dobila Tolatovrlka alatina, a vsled pičlo odmerjenega prottora, naj zadoatuje za tedaj le to. Opozarjamo pa na prospekt, ki ae dobi pri oskrbniitvu Tolttevkške alatine. In ta izborna namizna ia zdravilna kisla voda je prešla v alovenske roke. Narodna dolžnost Slovencev je, da podpirajo to odslej slovenska podjetje. Zahtevajte torej povsod le Tolstovrlko slatino, ki je edina slovenska kisla voda, ki pa glede kakovosti prekaša navadne kisle vode, kojim je dostikrat umetno pridana ogiikova kislina, da močno lume (musirajo), a ao v resnici le slabe, mineralnib snovi prazne vode, medtem ko je Tolstovrška slatina resnično naravna kisla voda, ki vsebuje zelo mnogo zdravilnih, osvežujočih in okrepčujočih rudninskih snovi. Opozarjamo na inserat v današnji številki. * Tsdsaski sejem y Kranju dna 17. oktobra 1910. lata. — Prignalo se je: 110 glav domače goveje živine, 201 glav bosanske goveje živine, 50 glav goveje živine hrvaške, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 151 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Od prignane živine je bilo za mesarja 30 glav domače govedi in 50 glav bosanske govedi. — Cena od kilograma žive teže: 88—92 vinarjev za pitane vole domače, 76—78 vinarjev za domače srednje pitane vole, 70—73 vinarjev za ne-pitane domače vole, 80—86 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 20 vin. za teleta in 1 K do 1 K 24 vin. za prešiče za rejo. — Pšenica K 1050, proso K 7-25, rž K 8—, oves K 850, ajda K 750, repno seme K —, detelno semo K 60—, fižol ribničanK 1350, mandalonK 12*— koks 14*50 K, krompir K 3*— za 50 kg. Potni spomini. Da!ie- Kot središče države in glavno mesto cesarstva ima Dunaj mnogo Sol, in sicer: samo mestnih javnih ljudskih 399 in 46 zasebnih ter 71 otroških vrtcev. Ravno tako je mnogo obrtnih in trgovskih šol. K srednjim šolam bi prišteli: 20 gimnazij, 7 realk, dekliško višjo gimnazijo, troje molkih učiteljišč in 10 Ženskih učiteljišč, dalje ao v meatu vaakovrstne visoke šole, zavodi za slepce, gluhonemo i. t. d. i. t d. Za splošno ljudsko izobrazbo skrbe ljudske javne knjižice, društva, čitalnice. Pogoato se pa vrte v večjih lokalih javna poljudna predavanja, katera to čelče mnogoštevilno obiskana. Za zabavo meščanstva je preskrbljeno z mno-gobrojnimi gledališči. V dvorni operi stane gledališka loža za en poset 60 K, parterni pritlični sedež 5-9 K. Pa tndi v ostalih gledališčih niso dosti nižje cene. Proti cenam v ljubljanskem gledališču ao naravnost visoke! S provinco, oziroma zunanjimi deželami, je zvezano mesto z mnogimi železnicami in je umevno, da služi tej zvezi mnogo kolodvorov. Z juga, iz Kranjske, te lahko izstopi na južnem kolodvora, državnem kolodvoru ali zahodnem kolodvoru. Skupno je 7 kolodvorov, brez onih dunajske mestne železnice. Vozijo pa tudi parniki ljudi in blago po Donavi navzdol in navzgor. Za izprehode in razvedrilo služi na Dunaju 198 javno pristopnih vrtov in parkov v obsegu 9994.154 m* površine in 44 lepotčnih nasadov a 161.307 m1 površine. Po teh splošnih opazkah ne bode odveč, ako ai nekatero mestne znamenitosti natančneje ogledamo. Najpoprej, že oddaleč zapazi potnik zvonik cerkve av. Štefana, kateri je visok 136 8 m. Menda je v Avstriji najvišja stavba. Prav res je pravi orjak. Ce apleza človek na njega in sicer dotlej, koder je dohod dovoljen in gleda v nižavo, so ljudje videti, kot bi gledal mravljince. Akoravno ao krog njega visoke kile po več nadstropij, se vendar človek kmalu povzpe nad strehe hiš ter se dviguje in dviguje, da se resnično utrudi predno prehodi 533 kamenitih stopnic Zato se pa tudi polteno odlkoduje s krasnim razgledom, kateri se mn odpre. V zvoniku je tudi postaja za ogojegasno stražo, kakor n. pr. na atolpu ljubljanskega gradu. Oddelek atražečih ognjegascev ima posebno aobo, v kateri opazujejo z daljnogledi, kje bi te pokazal ogenj. Z nalašč zato prirejenimi aparati določijo natanko tmer, nlico, da celo hišno številko, kje se nahaja ogenj, sporoča iz zvonika po telefonu bližnji gasilni stražnici ogenj, odkoder se odpravi takoj četa vedno pripravljenih gasilcev gasit Da ae sms v zvonik, jo preskrbeti pri oskrbniku vstopnico, za kar ae plača malo pristojbino. Cerkev sv. Štefana tvori nekako ravno središče mesta. Cerkev je znamenita po svoji prikupni zidavi, in krasnih dragocenostih, katera jo dičijo v notranjosti. Za tedanjo cerkev je dal napraviti načrte vojvoda Rudolf IV. in temeljni kamen ao položili v 1. 1359. Cerkev aamo ao potem dokončevali s zidanjem do 1. 1395. Zvonik je bil dozidan 1. 1433, skoro 80 let pe položitvi temeljnega kamena. Pozneje ao prizidavali razne kapele in popolnoma cerkev Se dandanes nI dokončana. Dalje prih. Dopisi. U Goric nad Kranjem. IV. Nekaj o lelah v Goricah in na Trsieniku. Okrog leta 1870 je začel Korošec Karel Nož-kar, organiet ia mežaar, za silo poučevati otroke v branju in pitanju v mežnariji v Goricah. Ta šola je za silo trajala kakih 5 let. Leta 1875 pa w jo stara mažnarija neliko popravila in dobila mali prizidek in tjanoter ae je vtaknila onorazredna javna ljudska lola. Spočetka je imela ta šola 50—60 otrok, danes jih šteje s ponavljamo šolo nad 130. Ssmoabaebi se razume, da tedanje šolsko poslopje — nekdanja stara mežnarija — ne odgovarja več svojemu namenu, to tem manj, ker stoji ta koliba, podobna kakemu cunjarakemu skladišču, v takem zatišju, da ne poaveti akozi letoindan tja noben, niti najmanj!i aoln-čni žarek. To poslopje — če ae sme tako imenovati — stoji na vlažnih, z gnojnico prepojenih tleh, v neposredni bližini gnojišča z mogočao gnojnično lužo. Šolska soba — če je vredna tega epitetona, je nizka, zadnhla, temna, prepojena s smrdečim, vlažnim zrakom, gobe in lilaji rasejo po vaeh kotih, stenah in Šolski opravi. Smelo trdim, da imajo farovlki praliči ndobnejle bivališče, kakor otroci-lolarji v gorilki šoli. 23 približno pred 8 leti je c. kr. okrajni šolski avet v Kranju s vso odločnostjo zahteval novo šolsko poslopje in razširjenje šole na dvo-razrednico. AH preddvoraka občina se je znala zvijati in zadevo odlagati in zavlačevati tako spretno, da Se danes ta zadeva spi spanje pravičnega. Zadeva je nujna; ganite ae, v to poklicani oblastveni organi, ne čakajte posledic morebitnega vašega brezdelja. 2alostaa znamenja te malobriž-nosti kažejo se že na obličju tukajšnje šolske mladine, kakor bledičnost, Ikrofulozni znaki itd. Pri tej priliki naj pripomuim glede ponavljalne tole, da so atarii otrok tc lole o zlo voljeni nad tem, da je učiteljica svojevoljno za deklice to tole učne Ure ed 11. do 2. ure v četrtkih čez poldne določila, in tako te deklice ta dan ne dobijo g ozkega kosila. Prosimo odpomoči, 3 težavo in nerad pa se dotikam šolskih razmer na sosednjem Trsteniku. Učitelj g. Luka Knife je pač zgrešil svoj poklic. Prav izvrsten pobožen frater bi bil on; toda za učitelja pa goapod Luka ni. Mož je bres enoržije; poltena in dobra duša, morebiti za marsikaj poraben, nikakor pa ne za šolo. Če greš ob šolskih dnevih mimo trttenilke lole, ustavil se bol tam nehote. Kaj neki mora tamle notri biti P aamo okrog 35 kron. Računi iz leta I 1909 pa izkazujejo aamo ped tek. It 819 95 kron I 80 vinarjev. Kam je potem izginil denar, naj I nam dokaže v zmoti živeči bivli župan Klopčič. Dohodki od poaelakih knjižic niao od vaeh treh I let nazaj vpisani, pač pa redno atrolki in toliko in I toliko le dragih nepravilnosti, katere pa bomo le I prihodnjič obelodanili, če bo to le želel «Domo- I Ijubov* dopisun. Toda ksj pa hočemo opisovati klerikalcem, I nepravilnosti ker vse to je zanje le miška brez I vrednosti in škode občini. Mislimo pa kdor ima razum ter veliko davka | plačevati, je gotovo drugega mnenja, ker prav I dobro ve, da se je že zgadilo, da so male miške I napravile velikansko škodo. Kdor je bil pa pri seji navzoč, lahko ve, da I v tem dopisu ie polovico ni opisanega, kar se je I obravnavalo, in le žal, da nimamo časa obširneje I poročati. _ I Is Bele se nam pile: Dražgoški župnik Pfajfar je umaknil svoj priziv zoper obsodbo loškega sodišča in se je rajo pritožil v zadnjem »Domoljubu«. Seveda, »Domoljub* sprejme vaako Isž, pri sodišču je ps treba dokazov. Na dopisnikovo zavijanja ni vredno odgovarjati) ker dovolj odgovarja v zadnjem »Gorenjcu* natisnjena obsodba. Pfajfar je imel priliko svoje obdolžitvo dokazati, pa ne le, da ni dokazal nobene obdolžitve, ampak tega le poizkusil ni. Ce se je kdo pregreiil proti Pfajfarju, naj prime tistega, pa naj ne izkuša škodovati onemu, ki nima ničesar pri tem. Dopisnik menda ljubi prispodobe o ciganih. Ce teli morebiti ie katero zvedeti, naj posluša ljudi, če govora o kakem lalnjivcil. . Prva se)« občinskega odbori v Kranja. Prva aeja novoizvoljenega občinskega odbora je bila napovedana na torek, dne 18. oktobra ob polpetih popoldne z edinim dnevnim redom: Volitev župana in stareiinstva. Navzočih je bilo 18 I izvoljenih odbornikov, nameato odstopivšega ob-I činikega odbornika in bivšega župana, ces. svet-I nika Karela Šavnika, je navzoč obč odbornika na-I mestnik Karel Skf ivanec, ki je dobil največ glasov. I Virilnih glasov je priglašenih, in sicer od aapred-I njakov gg.: Franc Crobath, Josip Golob in Vinko I Majdič; klerikalnih (Meščanska zveza) pa gg.: I Florian dediči (pooblaščenec Kummer ml.), Killer I dediči (pooblaščenec Rudolf Florjančič), Franc Ku-I ralt ml., Mavril Mayr, Jelica Pavšlar (pooblaščenec I Ferdinand Hlebš), Tomo PavSlar, Karel Pollak I (pooblaščenec Karel W;niischer), Škofija (poobla-I ščenec kapelan Sitar), župniSče zastopa dekan Aat. I Koblar. Občinski odbor ob i to ji torej skupno iz I 18 -f 12 - 30 odbornikov. Razen virilista Vinka I Majdiča io vsi navzoči. 2e pred aejo je oddal bivši župan ces. svetnik I g. Karel Savnik vse stvari predsedujočemu najsta-I rejšemu odborniku dr. Val. Štempiharju. Ko odide, I pravi še: »Imejte usmiljenje a atarim županom!* Ob 8/< b* 5- uro otvori kot najstarejši odbor-I nik novega občinskega odbora, dr. V. S tempi ha r I sejo ter prečita določbe zakona glede volitve župana. Obenem predstavi vladnega komisarja Otona Merka ia imenuje kot zaupna moža odbornika Fr. Grobatha ter Josipa Majdiča. Za veljavnost volitve mora biti navzočih tri četrtine odbornikov, za izvolitev pa nadpolovična večina glasov. Zatorej konStatira sklepčnost Obč. odbornik Ciril Pire predlaga, naj se voli župana po listkih. — Sprejeto. Najstarejši obč. odbornik dr. Val Š t e m p i h ar imenuje kot skrutinatorje obč. odbornike: V. Rusa, K. Wmditcherja in A. Zupana. , Oddanih je 29 glasov, in sicer so dobili obč. odborniki: Ferdinand Polak 19 glasov, dr. Valentin Stempihar 1 glas, 9 listkov je prašnih. Izvoljen je torej županom obč. odbornik Ferdinand Polak. Novoizvoljeni župan se v kratkih besedah za-| hvali za izvolitev, prosi vse obč. odbornike za njih podporo v izvrševanju težavnega županskega posla ia obljubuje, da bo po vseh svojih močeh deloval v korist mesta. Končavši svoj govor zakliče vsem: Imejmo vsi edini smoter: napredek in razvitek mesta kranjskega. V volitev v starešinstvo predlaga obč. odbornik Janko Sajovic da ae voli po listkih. Sprejeto. — Volijo ae štiri svetovalci. Oddanih je vseh 29 glasov. Od teh so dobili: dr. Val. Stempihar 19 glasov (prvi svetovalec, obenem podžupan), Vinko Majdič 18 glasov, Franc Krenner in Cril Pire po 17 glasov. Ti so torej izvoljeni. Dalje so dobili Se virilisti: Franc Kuralt ml., Mavril Mayr, Tomaž Pavšlar in Karel Windischer po 8 glasov, Ford. Hlebš 4, Rud. Florjančič 1 glas in obč. odborniki: Franc Crobath, Jože Majdič in Janko Sajovic po 1 glas. Nato stori novoizvoljeni župan v roke navzočemu zastopniku vlade obljubo, ravaotako tudi svetovalci, izvzemSi odsotnega Vinka Majdiča, ki bo to atoril pozneje. Ko se še podpiše sejni zapisnik, zaključi župan sejo ob V4 0. uro zvečer. Godovi prihodnjega tedna: 23. Severin, Peter Paah, Duševlad, Zivka, Da-libor; 24. Rafael, Kristina, Blagota, Mališa; 25. Krisant in Kriipin, Zlatija; 26 Evarist, Lucijan in Marcel, Demetrij; 27. Frumencij, Sabina, Lovorka; 28. Simon in Juda, Krešimir, Mila, Balav; 29. Narcis, Hijacint, Gradimir, Vojslava. ilovostl založne tiskarne lu. Pr. Lampreta p Kranju Zelo aktualno! Ravnokar je izšel Zelo aktualno 1 7.snopič poljudne zbirke Ječ luči": :: Strašna grozodejstva v:: samostanu čenstahoushein. Cena 20 vin. S tremi Slikami. Cena 20 vin. Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Latnpret In po knjlgotržnicah« Drugi teden izide 8. snopič zbirke „Več luči!' O DRAGINJI. V tisku je in izide prihodnje dni občinah! red In občinski uolllnl red za Kranjsko. in Mozes «mil Darwin? Šolsko vprašanje. Predaval prof. A. D o d e I. Ill prIMa ..Gortnlcu" if. 42 z I. iyo. Umetnost lil knjlZBVnOSt J re*el *"J n*>klonan J40 Tega aismo pri- čakovati od nekaterih alear salo tftirorow gospodov nistrstva iaerrovam «dbor aa nabiranje ahmnakJh aarodaih pesmi je imel dae 13. t. aa. v Ljubljani sejo, v kateri je bilo naznanjeno, da je doalej na-bana h 7666 asmdnm slovenskih pesmi, m sicer z melodijami in tekstom. Trgovski kateder it Sato mi je iziel ter ima naslednjo vsebino: Slovensko trgovsko društvo •Merkur, in odbor, fisniadovataica, trgovski dem, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov i. t. d., poštne doftočJtt, obrestne tabele, tabele za itredčeoje alkohola, dolgostna mera, mera za sukno, uteži, kovani denar, mere in uteži nekaterih držav, ki ie niso zavedle matričnega sistema, preracunjevalna tabele, tabele aa premčnnanie domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dni od enega datuma do dragega, računanje obresti, koniokoreut, užitmaska tabela za meato Ljubljana, uiilnhtska tarifa za meao in vino izven zaprtih krajev, tabela aa osebno dohodnino, avstrijski konzulati, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo ko v čeke z vzorov potni list, dopustnost trgovskega potovanja, kako ae pretokelita firma, kaj jo storiti osebam, -ki hočejo postati samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim, špecerijskim, materijalnim in kolonijelnim blagom, obrtne pravice trgovcev, ki prooojejo storjeno meško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev čevljev, poJtojninski zakon za zasebne uslužbence, službeno razmerje trgovskih in drugih zasebnih uslužbencev (Sotmdniški zakon), delovni ča* trgovskih nttnžbencev in zamiranje trgovin, delovni čas v tr*fikah in zapiranje trafik, podporni zaklad slo*, trg. društva «Merkur*. Letošnji koledar ae odlikuje po obširni, izborni vsebini tako, da je vreden sovrstnik dotedaj izšlih koledarjev drultva »Merkur*, atotedor prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil g. dr. Rud. Mara. Cma mu je s poštnino vred K 1-20. (?) občinskih odbornikov. — Ravnotako smo pričakovali, da bo novi g. župan o priliki izvolitve razvil svoj program. To seveda le stori iahko. StfcM glada preložitve okrajne eaite is Kraafa prati Batalei blizu Rakovico je dobil najvišje potrjenje. Na nt slov novega tipaaa t Kranja. Na drugem mestu prinašamo objektivno pisauo poročilo o prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora v Kranju. Taka poročila hočemo prinašati tudi v prihodnje, če bo novi g. župan fako ljubezniv in nam bo pravočasno poslal obvestilo, kdaj ae vrle občinske seje. Da prinaša tukaj šoji lokalni list nepristransko pisana poročila o kranjskem občinskem odboru, je v njegovem lastnem, ravnotako pa tndi v interesu p. n. občinstva, ki kaj rado izve, ksj ukrepajo poklicani zastopnik! ljudstva. Bežatal zbor kranjski je imel včeraj zopet sejo, na kateri ae je rešilo več prošenj. Popoldne je prilei na vrsto novi cestni zakon. Nemški veleposestniki so s protestom zapustili zbornico. Poslanec dr. Tavčar je v sijajnem govora pobijal novi zakon. Tudi poslanec dr. Novak: je govoril proti. Dsialni poslsaao Ciril Pire je protigovoril minuli torek v zbornici k silno čidnemu predlogu Kobijevem, da se naj bi deželna posestva ne zavarovala več. Prosimo, da nam polije svoj govor, da ga objavimo. Odločeno psi Kar se je minister Ha rti zaroti!, to je izpolnil. Cesar je že potrdil novi ljubljanski statut in ljubljanski volilni rod. Obenem je cesar tudi potrdil novi občinski red in občinski volilni red za vae druge kranjske občina. Pred tedni amo poročali, da se je minister H&rtl zaklel: štiri dni potem, ko pride v deželnem zboru kranjskem sprejeti statut in volilni red na Dunaj, bo potrjen. Ha-ti je avojo beaedo izpolnil. Se nikoli, kar avet atoji, ni bil noben zakon tako hitro potrjen, kakor ta. Saakcijoniran pa ni bil iz spoznanja, da je potreben in koristen, aaj ga je vlada aama odklanjala, dokler ni prišla v konflikt z mestno, občino in ni bila prisiljena razpustiti občinski svet, marveč potrjen je bil ta zakon, ker misli vlada, da bo ž njim udarila narodno-napredno stranko in kazno v ala. Ljubljano, Ha|novo)il sankcionirani občinski red In obosaaki valila! rod aa Kranjska bo istet pri-h do je dni v zniežoi nate tiskarne. Potrebno ga je zalo založiti, da uitrežemo opravičenim željam. Nareoa «e lahko se sedaj v tiskarni v »Kranju kakor tndi * kojtgGtržnia&ti. Dapalallaa drlavaosborska volitev na BsU-taMhetsai ae > «atua ptatesai .toraki Kandidat narodno - napredne stranke je bil deželni poslanec JSangl, kandidat klerikalne pa prof. Evgen Jarc, tisti, ki je eptsseJ tako hitro h koritu. Zlobni ljudje ga netaivljejo s priimkom »vitez rmcnrh hlač*. Mislimo, zakaj, pa ne vemo za gotovo. Klerikalci in napiednjaki ao razvili precejšnjo agitacijo. Kaj Jarec zna, je pokazal bal ob zadnjih deželnozborskih volitvah pri,nas. Svojo profeao.ako službo je zlorabljal v toliko, da je grozil dijakom, te starti ne volijo po njegovem. Deželni poslanec Gangl je dobil 1745 glasov, Jarc pa 6328 gleeov, 57 glasov je bilo neveljavnih. Pri zadnji volitvi je dobil Suklje 5030 glasov, torej je Jarc to pot pridržal, oziroma pridobil pri najhujši agitaciji le 352 glaaov, a čimer ae ne more posebno ponašati. tfotanra Buranfgkenra županu g »podu Ferdinandu Polaku, trgovcu v Kranju, so naši ljubeznivi nsapronaau namazali bilo s človeškim blatom. Mislimo, da je vsak komentar odveč. Mmism araatro «€tokoJ» naznanja, da ae vrli telovadba za starejše brate vsak ponedeljek in četrtek od 6. do 7. aro avaler. Pričakuje ao-eteiioe udeležbe. Plesni vraftki. Ker odpadejo letos običajne •plesno -vaje, se namerava isto uaduiacStltl s plesni- * mi venčkJ vsak h 14 dni. Pri tem se bo učilo figuritaa ples. Zs začetnike pa bo vaja na daa i vaoaboe ob 8. mri jvečer. Posesam vabila ae aa bodo sazpafljjale, ampak vefcilo ao tm ie ao poli. f sakdo na je dobro dosaL Drassatidil odsek aaredae čitalnico je pričel bs svojimi vsakoletni eai fbdaUkkimi predstavama Noti infil v Kranja Po 36. letih aam do- I dae 1. oktobra t. 1. Predatavljali ata ae dve eno* bali v Kranju novega župana, ker je prejšnji, zelo dejauki, m atesr *C»vall«ria tmtimm* in »Med-zaslužaižupan, ces. svetnikakrai Šavnik, p roato- vatb. iPsaaaamaasaas, v aaztmao, dae 1. t. m., Jo V Kranju, dne 22. oktobra 1910. Istrski deželni zbor. V istrskem deželnem zboru masjo Jathi večino; Slovenci in Hrvatje *o V manjtmi. Kakor Nemec tako je tudi Italijan vedno nasilen proti Slovanom. V torek so Lihi predlagali, da se dovoli za laško razstavo v Kopru 50 000 K podpore. Slovenski in hrvaški narodnjaki so tema ogovarjali, čel, da d*žela nima toliko deaarja, da bi ga metali za take atvari. Prišlo je do prepir«, v iraterem je vpH krški poslanec Po-losini sa psetasalee na galeriji, da naj pobijajo slo venske in nrvalke poslance, Laika sodega jo res vdrla v dvorano ter je hotela Slovence in Hrvate pobiti s atoli. Vladaš zastopnik je komaj rztiral aodrgo iz dvorane. Pol ure pozneje je vladni za-aiopnik naznanil, da je deželni zbor zaključen. Portugalska republika Dežela je popolnoma mirna. Vse gre veselo za svojimi vsakdanjimi opravki. Jezuiti so se sicer nekoliko puntali, ko so jih na sorovili čez mojo, aaator Je kateri hotel, ae ju zopet vrnil popoln mn v deželo. Klerikalni listi ao grozovito nabavljali in lagali šara J? isananja jezuitov, aassask to je že v navadi, aa aaaftsaUizam tuU »kadar asteja ljudstvo. JEralj Manuel ae aaaeii na nekem gradu na Angleškem. Republikanska vlsda je izdala razglaa, a katerim ae izreka vedno pregnanstvo nad vsemi predniki in potomci biviega kralja Marruera. ftrelja. Srbski prestolonaslednik Aleksander je na vojaških vajah v okolici Niša zelo nevarno zbasal aa Jejsnjem ali >vreč«*ko tmloznijo. PattaaaH so zdravnika z Dunaja. Kralj Peter ves potrt neprestana čuva pri bolnikovi postelji. Vas srbski narod žaluje zaradi bolezni mladega kraljeviča. Bolnik je tako slab, da ae mnogokrat nič ne zaveda. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 28. v Pojjanah, v Radovljici (m sivina) m na Seatučni. HovJžar. volj no, vsled visoke starosti odloži občinsko odborništvo, dasiravno je bil enoglasno voljen občanskim odbornikom. Vstopil je v občinski odbor leta 1872, po dveh letih (1874) je bil že izvoljen županom mesta Kranja. Pravijo, da je bila občina takrat le skoro na bobnu. — Izvoljen je sedaj nov s aaaaii naprednimi glasovi, t. j. 19. (raci devetnajst), gosp. Ferdinand Pa trk. V kolikor ga poznamo, je na svojem mestu. Mož,je navajen d sta, esmrgatan, aarkan, smet en jok in — upamo — tudi inisijstiv paln. «adej ai imel paoabne prilika, pokazati .evojih izrednih vrlin, ps amo prepričani, da se mn posreči v najbližji bodočnosti dostojno raprenzentizati župana jozanjska makonole. Zategadelj ga pozdravljamo kot takega in mu presrčno čestitamo % njegovi isvoiitvi. Zdtto oa nam ni prav, da ae novi obsniaki adtmr tdti v aajamnjši meri ai spominjal atarega, 36 let garajočega župana, kakor tndi m bivam občmskih odbornikov, da bi jim, kar je vsekakor na četen svetu običajne, is- te dosti povoljuo uspela. Žal, je smatral gotov del občinstva na stojišču »Cavallerio rusticano* menda barkam, ker ae je ravno pri tragičnih momentih smejal in delal opazke, kar je očividoo na vae igralce neugodno vplivalo. — V nedeljo, 2. oktobra, sta ae ponovili enodejanki kot ljudska predstava. To pot je bila igra prav izvrstna in je le Skoda, da ni bila predstava tako dobro obiskana kot v soboto. — Dne 29 in 30. t. m. se hode vprizosila velika banka ^tsattiv* v seno dajanih. Igra je skosinakos aaaimiva m polna komičnih prizorov. m ktmfm #tsatfimra1 irmdajo maaaare, kakšne bi ne smete biti. V nobenem dragem kraju bi ne trpeli takih šikan, kakršne se delajo kon-cosassttom električnega toka. Izgleda to namreč, aasior da bi se dobival elaBTičnT tok zastonj, ae pa za drag denar. Ker aluži ta elektrika namesto javae, z vso pravico samaao as^aavati, da ae ugodi opiaf leeuim santevam koinnjueulu v elektrike. Pro- simo, da se odtlej naprej javijo našemu uredništvu vse nerodnosti aH likssa glede elektrik«, da moremo skupno nastopiti proti opetovanha kapri-čicam domišljavih ljudi. Nekaj k spletni draginji. Lansko poletje je dosegla moka tako visok kuri, da se čntHi tukajšnji pekovski mojstri opravičeno potrebo, povišati ceno tudi kruhu. Ce imamo prav, je stal tedaj kilogram moke prve vrste (0) v prodajalnah 50 v. Ta izredna m občutna draginja otoke in kruha, naa je osupnila ha docela potrla, kajti od najsijaj-neiše obložene do najprimitivnejše gorske mice ga vidiš povsod, od nežnega deteta, ki kliče: »Mama kruha 1» do najstarejšega človeka, vsem je sojeno vlivali ta dar božji, to najpotrebnejšo vsakdanjo človeško hrano. Ia kako je danes: Cena moke prve vrste (0) iznaša v prodajalnah 36 vin., torej je ista padla za 14 vin. ter je pri tem račuaati, da jo gg, pekovski mojstri, ki jo kupujejo na debelo, dobe gotovo ceneje, kot prodajalne, a temelj je za 20 v. ie vedno 6, red: lea t za 10 kr. atare avstrijske veljave. Pripomniti pa je, da poleg tega vztrajajo gg. peki pri takratni povilani — danes gotovo neopravičeni ce^, peko isti svoje izdelke v taki velikosti, da ae človek nehote vprašuje, opazuje izdelovalca in izdelek, upliva li kvaskipnjak (preaa-germ) bolj na peka ali na zemlje? To jo obsojati tembolj, ker se nam poraja miael, da so se gg. pekovski mojstri načetoma pridružili danes vladajoči splošni draginji! V ljudski knjllfilei »Narodne čitalnice* v Kranju ae je izposodilo v mesecu septembra v 202 slučajih 640 kajig, lansko leto pa v istem čaau v 113 slučajih 334 knj. 2 Tombola. 3. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri £ ve čer. •Draginji*. 8. snopič »Več luči 1» izide drugi teden. Cena 20. via. Revolucija na Portugalske«*:. V seji portugalskega ministrskega sveta so se sklenile velike izpremombe v ustavi in upravi države. Tozadevni dekret pride takoj pred parlament, kjer zadobi sankcijo. Zraven splošne in enake volilne pravice so najvažnejše r«forme sledeče: splošna vojaška dolžnost, splošna Šolska dolžnost in preureditev flaanc. Vojaki bodo služili samo eno leto, odkupnina od vojaškega slanu s 600 markami odpade. Pod klerikalno vlado ni bilo skoro nič šol. 78% analfabetov je posledica tega klerikalnega sovraštva do šole in izobrazbe. Ustanovi se torej po potrebi vse polno novih ljudski hšol. Ubožno nižje ljudstvo, ki je dosedaj plačevalo največ davka, se razbremeni. Monarhistični listi so začeli zopet izhajati. Pišejo zelo zmerno in nekateri celo priznavajo republiko. Braz lija je bila prva, ki je priznala republiko portugalsko. Sledila ji je Švica. Zadnje veati pravijo, da stopi kralj Manuel v pruako armade. Njegovo premoženje, ki je zapadlo radi njegovega bega, bo nova vlada konfiacirala, med tem ko vrne kraljici-materi Amaliji vae njeno premoženje. I Machado, minister za zunanje zadeve, ae je izraza, da bo poizkušala nova vlada poplačati vse dolgove a skrajno varčnostjo in ne mogoče z zvišanjem davkov in eolnine. Ker ao se mnogi samostani uprli takojšnji odstranitvi iz Portugalskega, je moralo intervenirati vojaštvo, na katero ao pa začeli menihi, posebno jezuiti streljati. Iz samostana Cimpolide ao vrgli jezuiti na vojake bombo, ki je zahtevala dve žrtvi. Nova vlada je sklenila, da opusti svoje poslaništvo pri Vatikanu. Domače menihe se bo poslalo v njihov pristojni kraj, tuji pa morajo zapustiti Portugalsko. Vlada zapleni samo posestva jezuitov na podlagi Pombalove zakonodaje, druga bo pa naprej inven-tarizirala, čemur aledi likvidacija. Kam pa pojdejo irgaani menihi P Francija, Španija in Italija se jih branijo. V Belgijo,, na Holandako in v Švico je prišlo iz Francije toliko menihov, da jih je že preveč. Nemčija je z zakonom dne 4. julija 1872 zabranila jezuitom naseljevanje. Oitane le Se Avstrija (Č>tbrreich-K:6iterr«icb) ia pa Censtohov. Amater-fotograll! Ker je amater-fotogref ja dandanes med Slovenci že zelo razširjena, a posamezni amater-fotografi ne atoje v nikakem atiku med seboj, sestavil ae je pripravljalni odbor v Ljubljani z namenom, ustanoviti društvo, katero bi dajalo priliko posameznikom se na tem polju izpopolnjevati. Namen društva naj bi bil, gojit?, širiti, izpolnjevati in pospeševati v umetniškem ia znanstvenem odru forografsko umetnost. Prosi se tedaj vse one, ki se za stvar zanimajo, dame in gospode, v Ljubljani ia izven Ljubljane, da blagovolijo na spodaj označeni odbor naznaniti svoje naslove v svrao sestave event. osebnih vabil k sestanku. Dobrodošli so tndi vsaki nasveti, ki se naj pošiljajo odboru, na katere se bode po možnosti oziral in jih upeiteval. Prijave in dopise je pcSiljati na naslov: »Pripravljalni odbor klana slov. amater fotografov* v Ljubljani. Slavna uredništva slov listov se ulj. prosijo, da to notico v sojih listih ponatisnejo. Pripravljalni odbor. Morilec avstrljake cesarice, Luheni, ae je v avoji celici obesil. Zadnji čas je zblaznel. Gorenjci! ZaktcVajtc »Gorenjca" po Vseh gostilnah in frVarnah! Kdor ljubi pristni čaj najfinejše takovosti in a žlahtno aroma, naj poskusi SJ*H60COXEE 6C0 g K 6-80, 125 g K 160. V okusu poln, a vendar mehak (ne grenak) in cen v rabi, ae lahko smatra Sang-Ho kot najpopolnejša mešanica angleškega načina. Z. Krojno. 245 6-1 Do 1. are ponoči pri meni čiato nove slevenrke plesen ss gramofon , jako glasne in lepe melnodije ter ceneje kot poprej. Imam tudi vaake vrate Igle in harmonike ročnega izdelka. Se priporočam 247 8—1 P. Bizjak:, Kranj 102. je vsak večer odprta gostilna „pri Slo««" ▼ Kranju. 248 Vino točim po sledečih cenah: Pristni dolenjec.... liter po 88 v. Istrljanec, beli ali rdeči. „ „ 72 „ Istrljanec, črni .... „ „ 80 „ Rizling......liter po 1 K 12 t. Pivo Mengeške pivovarne, vedno sveie Mrzla in gorka jedila so vedno na razpolago. Čez nlico stane vino 1.8 v. man]. Se priporočam L. Rebolj, gostilničar. Edina slovenska kisla voda je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je ■zborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreveaih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Ina-moslu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča ae pri OSkrbtllŠtVU TolStO- vrške slatine, posta GuštanJ (Koroško), kjer ae dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodno namene. Slovencil Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le TolstovrSko slatino 1 Vsaka slovenska gostilna naj ima edino slovensko kislo vodo. JABOLKA vsako množino in vrste] M kupi 285 2-2 Edmund Rooss v Kranja. : LJUBLJHflH : PreSernooa ulica 8 Gričar & lilejač : LJUBLJHnH PreSernooa nllca B nljndno naznanjata, da le zaloga ia jesensko sezono tako p oblekah m gospode In dečke, kakor o konfekciji ia dame popolna In se priporočata ia prao obilen -B-B posel, zagotaoljaloe toCno In lolldno postrežbo. 209 6—5 J Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Deimska glavnica K 5,000.000 K. Stritarjeva Olioa Štev. 2 Rezervni fond K 450.000. a™aa=as"IB=HBIH Podrnlnice v Spljetn, Celovcu, Trstu is Sarajevu. M" ■■■■»' n 52-88 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun JB 11 oi Knpule ln prodala srečke in vrednostne pa- ter lili obrestni® od dne vloge po čistili ^= |2 JO pirje vseh vrat po dnevne« knrzu. 9085 Loteriji** srečka dna 16. oktobra 11.1 Trst 35 33 6 3 60 Ravnokar je izšel zelo praktični in najnovejši oHtobrsKi zinsHi ! Vozni red! s koledarjem za leto 1910 In 1911. Gena 20 vin. PobiVa sc V nali tiskarni fa drugo! Svarilo pred i«r ponaredbami, ki niso »FLORIAN" in zdravju ne koristijo! Od onih glava te boli, ielod'c krepil Naslov za naročila : »FLORIAN«, LJubljana. Postavno varovano. rT)«gstir) doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in Usodi zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo s aaaUnom. Tovarniška zaloga: 89 12—14 Lekarnar Trakoost/i LJubljana. Jfuhat/ ne znajo to smo konltatlnll mlej, ko so se postavila nn mizo Pekatete, ki niso Sle posebno v slast. Zahtevajte lastonl kuharsko knjigo pri tvrdkl: „Prva kranjska tovarna testenin r Ilirski Blatrlol. 72 8-3 Cen poslelio perje I 5 k gnovega oskubenega K 960 , boljše K 12—, belo, mehko oski'b-«= b'eno K 18— do K 24—, snežno-belo, oskubljeno K 80 — do K 86 — Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če t.t povrnejo poštni stroški. 228 6—4 l«<««t SirtJd, totts 371 pri Plisl«, Cdti Ss? Za trpeče na želodčni Vsem onim, ki so si nakopali po prehlajenju ali prevžitju želodca ali po zavžitju pomanjkljive, težko prebavljive, pregorke ali premrzle jedi ah po neenakomernem življenju bolezen v želodcu, kakor : Iclodfei Katar, \xl 1 želodca, bolctiic 1 želode«, težko nrtbifo tU zijUzeijc se pripdroča s tem dobro domače zdravilo, čigar izvrstni učinki so preizkušeni že mnogo let To je zeliščno vino Huberta Ullricba. ITo srcsIt**x«.*» vino Je pripravljeno lm ixvnitnlii, seamvlirulti sellšo 1 « k dobresa vin« ter okr«p&a * * » poživlja prebavni organizem Sloveka. 2c«>-lliono vino odatranjuja motenje v prebavi ter uoinlcuje poepeenj ooe na et varite v nove In ——^™—«^^—zdrave krvi. —i--.----.— Pri pravočasni vporabi zeliščnega vina se zaduši ponavadi želodčne bolezni že v kali. Nikar naj bi se' torej ne zamujalo, rabiti ga pravočasno. Pojavi, kakor; glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, alaboAti z bruhanjem, ki nastopajo pri zastarelih želodčnih boleznih tem silneje, nehajo večkrat že po parkratnem pitju. Zaprtja m nJe&a neprijetne posledice, kakor tesnobe, bolečine radi kolike, utripanje srca, pomanjkanje spanca, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, vranici, in v okrožju aedalnih žil (hemeroide) se odstrani po zeliščnem vinu včasih jako hitro, zeliščno vino odstranjuje nepre-bavljivost in neprebavljive snovi iz želodca in čreves. Slabotno, bledo lice, krvno pomanjkanje, pojemanje moči "^,dj£^"5£8. manjkljivega krvnega sestajanja in bolnega stanja jeter. Pri pomanjkanja slasti v spremstvu živčne utrujenosti in slabega razpoloženja, kakor tudi vednem glavobolu in brezspaMLlh noči, ginevajo večkrat osebe. Zeliščno vino daje oslabeli življenski sili nov impuls. Zeliščno vino zvišuje slast, pospešuje prebavo in prehrano, vzpodbuja izmenjavo snovi, pospešuje krvno rast, pomirjuje razburjene živce in daje novo veselje do življenja. Mnogotera priznanja in zahvalna pisma to dokazujejo. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po K 8-— in K 4— v vseh lekarnah v Kranju, Kamnika, flkofli Loki. Radovljici, Tržiču, na Jesenicah, v Idriji, na Vrhniki, t Litiji, v LJubljani i. t. d., kakor tudi v Vseh večjih in manjših krajih Kranjske in Avatro-Ogrske »ploh. Tudi razpošiljajo _ lekarne 8 in več steklenic v vse kraje Avatro-Ogrske. _ I *jrocl i> o 11 o *• o d 1 > o 1111 m& a»v ari! Zahteva naj se izrecno MT Huberta Ullrlctia "M zeliščno vino. Moje zeliščno vino ni tajno sredstvo; snovi so: Malaga vino 450,0, vinski špirit 100,0, i jlicerin 100,0, rdeče vino 240,0, jaržebinka 160,0, sok češnje 320,0, feahel, janež, amerikanska korenina, encijan, kalmus po 10,0. Te snovi naj se meša. 219 18—8 Miitli iFllilliii i liiiiljki je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne rloge po 4V4 od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakfal na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna,' ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil rtie&to RaclOVlJlCC* z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K* :: Mestna hranilnica ¥ Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge med vsesat drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodntje In dragi o. kr. uradi vse vloge od nedoletnib otrok In druge denarje le pri tel mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišč« Posojila na zemljiSča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16V3, 197?/ 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne bra-niinice v Radovljici se pa dolga docela lznebi, dasl plača v celi dobi ie sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 6. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. 165-16 Naprednjakll Podplrajmo in širino s?oje časopisje tako, kakor to delajo kie- , rikalci. Napreduje le tista stranka, ki ( lnta dober in zelo razširjen tisk. Zatorej berite in naročajte »Gorenjca"! Največja snažnostl 281 —2 JV© hcuLtptjtjte ^inammn* nič drugega proti 242 24-1 hripavosti, kataru, zasilzenju, krčevitem in hrznem kaSlju kakor okusne JrW KAISERJEVE prsne karamele s tremi jelkami rnSf* KOnri not. over. iipričeval od zdravni-kov in privatnikov zagotavljajo siguren uspeh. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin Dobi se jih v lekarnah: Karel Šavnik, pri SV. Trojici v Kranju in H. Roblek v Tržiču. Udobno, higllemkt nrelena briunica h V. Rozman S RRHUJ Točna po»trežfc»a t \ a- Nahaja se nasproti 21 župne cerhua o hiši it 106 a i Prodaja najooljfilh sredstev za neslo vanje las, raznovrstnih lasnih Izdelkov, podiožkov ter krepa Naznanilo. Jaz podpisani naznanjam, da mi je dal gosp. KLEMEN PRETNAR, posestnik v Kupljenlku, pošta Bohinjska Rela, STO] patentirani gepel ŠM 4 2.597 letos na poskušajo za 5 mesecev in Izrečem, da le ta gepel zelo pripraven, da dobro dela, ga samo en konj žene in ga splob vsakemu priporočam. A. Ccgnar V Žabnid pri $l(ofji £ol{L £ £ £ £ £ Matija Ažman mlzar; »*«123 nasproti klobučarja Ovčjaka naznanja slavnemu občinstva, da Je prevzel obrt Mihaela Pantarja v Kranju ■r; za Izdelovanje mrtvaških krst ker Je bila niša onega prodana. 92 Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah. 92 6— 80 8E JCX QD CQ QQ QO QO QO QQ QO QQ QQ QOQOQOQOQOQO(£r Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okrajni i Mestna hranilnica v Htanjn obrestuje hranilne vloge po 7 26—21 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 246.000 kron. ********************************** Koncem leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. grrr-imTTTr--r hii.jH i i......... Ta najstarejši denarri savod v Kranju uraduje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjlh in tržnih dneh pa tudi ed 2. do 4. ure popoldne. IIPIIIIIIllllllllllllllllllillMIlPlIlllllllllllllllllllIrllfllltlllllUlItlimi »HIIIIHHt»m>HHfltHH»t1 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem ae zglašati radi tega pri hranilnici t Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega saklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem ln z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res vame, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. t Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo aa tudi vlo in s kaj lilo a dragih hrani lnlo in posojilni o kot ;: gotov denar na da bi aa prekinilo obrestovani«. :: INGER šivalni stroji u ou le mogoCe il-z naine nacrent?, z Dobe se ▼ vseh naših prodajalnah. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 "-a2 Podrutnice ponod. Podrainice ponod. Mranl It. 33, nasproti c kr. polte. Odda se lepa mebllrana soba s separatnim vhodom. Rje, pove upravništvo »Gorenje« ». 23S 3-2 Vsled bolezni so takoj proda Najlepši prostor' sredi ? LJubljani. 7 delavnih »oči. Priden in sdrav Jih Ista lahko tndl več. 230 s-a Ptl,T* " fri FR. SAJOVICU LJubljana, Prešernova nlloa. Tönnies v Ljubljani 52-23 138 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vat Biroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine o so bi to za zagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in anrovo olje, najcenejša gonilna sila. mmmtm^. («0 postcijso ptrji! 1 kg sivega dobrega pul e-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; p>ima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega, puhanega ' K 10 h ; 1 kg velefiaega snežnobelega puljeoega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 fineSa 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vsam« 5 kg, dobi franko. 3zsotovijene postelje iz gos toni tega, rdečega, modrega, belega ali rm enega nankinga, parnioa, 180 cm dolga, 120 cm široka, s •Ivama zglavaikomn, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim postaljnlm porjom 16 K; napol psih 90 K; puh 24 K; aama parnioa po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; salavaloo 8 K, 8 K 60, 4 K; parnioa. 200 cm dolge, 140 cm široke, 18 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; sglavaloo 90 cm dolge, 70 cm širok« 4 K 50 h, 5 K 20 h, 5 K 70; apodnja por-■ioo is mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 ca široke 12 k. 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanja po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne. S.Benlsch, Dešenic ŠL 821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 60— 9 lO kron dnevno! 198 10-8 Lahek zaslužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih krajih. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob Konig, Dunaj VIL/3. --- Poštni urad 63.--- Šivalni stroji in kolesa Tovarniška saloga 49 62-87 Iv, Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj prisnaaa iiv. stroje in kolesa Goaiki aa sahtavaajs zastonj. Pamxite! Ugodni nakup 00.000 porov Aovllav. i 4 pori davljev oooao 10 kron. i Zaradi ustavitve plačil neke velike tovarne, mi je bilo naročeno, da prodam veliko zalogo čevljev izpod ceno. Zato pošiljam siva poro oavljav sca gospoda In dvo poro dosnoklh Aavljev na trakova, rjave ali črne, galo-širane, • trdo pribitim podplatom, elegantne, najnovejša fa-sona. Velikost po številki ali po meri v centimetrih. Vsal 4 pari Čevljev samo tO kron. 6—5 Pošilja se po povzetju. Izmena dovoljena. 216 Brata 8chuhwareu - Iadustrle Frane Bojnaii, DaaaJ II., Alolsgaass itev. 8. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikova valioea šot. Itniiio-iiitio li loMtroteiirtfi iiiitoiiEviiro. Žično omreaje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omreaje, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike L t. d Specijaliteta: 88 62-32 valjidni zastari (Rollbalken). priporočujemo kotpriinano nqjSoßsi ovarnliKô znamki pridatek t za kavo i Moli Ve« ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd*-li-lijino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd.) od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo najho'j učinkujoče vseh medi-cinalnib mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, dr ogenj ah in trgovinah s parfimerijami Ltd. 66 40-87 191 52-9 liiBčja lmifiia m Cireijihi. Rudolf Rus nrar v Kranju Največja zaloga ur, ilatnlne in srebrninc. Ceniki poštnine prosti. Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema, u Plošče najlepših slovenskih komadov. ttstHOfljtso leti 1885. Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn In v Pariza s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim čutnim križcem in veliko zlato kolajne. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico y isdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turlstovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata saloga angleškega, francoskega In brnskega sukam. — Naročila sa Izvršujejo po najnovejšem kroju točno In ceno ter se sprejemajo popravila. Specijalist f izdelonija frakov li stloisMi sokeij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevan ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—83 Martinova cesta 20 Q fonn Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne ot§M0M^g železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—13 LJUBLJANA ::: Zalagate!) društva e. kr. avstr. dri. iiradnikov Bogata zalog* po-:.lštv* vsake vrste v rasa oenah. Ogledala, tllke r rasa velikostih. Popoln* oprava ta vila. specijaliteta : Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje /a voiiöki pa vsaki eenl. kiadrool It lléna-tega omrežja, afrh danske trava ail Uma, prva vrata vedno v zalogi. /a spalno aobo od 180 itd. naprej. Dhan i okraakl. Opravo n Jedilna aobe, salom, pred-tobe, osla garnitura. Za aooo t postelja, notna emarlea, o-mlvaJna misa, obešalnik, mita, atensko oglodalo. špoetlalltete r nevestinih balah. Valiti prostori, prh UUno In v I. nadstropju. Čudovito pooanl ta hotela, vila In to letovišča 62 gld. (i Milil l'i i IH » I Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in |lf fJviijf VAlfffflftf *dlrthJaiia i pohištvene oprave, spominki iz marmorja, gra- ItiUJftlJfJ f UIIMll|vl Kolodvorska nita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dob: pri kamenarskem mojstru = ulica = MiiCl ( TI (;({>;) rr i-Tticiii iii:r:)iMi:i;i:(:)iM>)H:i Anton Adamič KRANJ Glavni trg. Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven šupne cerkve. pripore Ca 17613-13 ovoj© bogato založeno trgovine galanterijskega, norimberikega modnega blaga, šolskih potrebščin, papirja, igrač ln rasnih pokrival. :: JP^ecltiMltoriJti! TiViraUKa zalegi otročjih 1 o-z»fl(or in KovecKof. Gene radi pomanjkanja prostorov zelo ugodne! Ne mndite prilike I Na debelo in drobno! Konc. zobarski atelje ni *Mv H"«ja od sedaj nadalje samo v Stritar ulita 7. 44 52—42 Konc. zobotehnični atelje O. JSe^cll Ejnbljani 205 62-7 Edini vl_l*11zdraunlSRl j£UVtJieriril*kl.'. u Kranju atelje dr.Eduard GloboCnlh u Isti hiši, kjer Je lekarna. Ordinacije osah dan, fad! ob nedeljah. Ne aamenjajte mojega aoboadravnilkega in sobotehniikega ateljeja a kono. Eobarskim ateljejem, ki je v prejšnjih fiaaih v Kranju ordlniral samo ob nedejah. Umetni zobje se lzgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa zobotehnlška dela izvršuje Izknšen zobotebnik, ki ]e moj sodelavec že izpočetka in ki v tem poslu ostane tudi še nadalje. Tako ml le mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi in najrazličnejšimi potrebščinami ln pripomočki. Glinaste peči 147 52 18 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvali, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in najvaftja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani. Zlite }1 ttiajt : Bcrlii, Pariz, *i« Najboljše kosmetično ZObOčUtilno sredstvo JzdefovattF 0. Saydl JOjubljana, Spita/.-Sfritar.u/. 7 Čitajte In priporočajte! H " Iff Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akfuelnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štoinlna z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEVJEV KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. — V nebesih. —Konec sveta in sedež za»nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN ... 7. snopič: Strašna grozodejstva v samostanu čenstohovskem Cena 80, o«, SSO vira. v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah. Rezervna naklada iinaia: Denarni promet v letu 1900: POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574Vo ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 181 524 2 1 1 4,000. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. nre dopoldne in od 2.-6. nre pop. lzvzemšl nedelje in praznike. Poštno-h ranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.199. Isdaja kDOforcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Miroslav Anbreiis. Lastnina in usek Iv. Pr. Lanpreta v Kranju.