184. števi illta. fc Trst, v ponedeljek dne 17. avgusta 1903. Tečaj XXVIII c l O „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ari pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe bres priložene naročnine »e upravništvo ne ozira Po tobakarnah v Trata »e prodajajo posamične V.evilke po 6 stot. (3 nvČ.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon Številka 870. o o glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi nskeg*. Naroda« je v tem, da Leon XIII- ni storil za Slovence ničesar, tudi če je imel. tli ko bi bil imel še to liko do rih načrtov, in da slovenska inteligenc je ni kriva, če se to ni zgodilo, češ, naj bi slovenska inteligencija storila kar koli, te meči nima in je ne l»o n k lar imela, da napeti R m, hoditi naprtm Slovencem po drugih polih, nego po onih, ki si jih R;m Fam izoere. Vsled tega pa da je »Sioven-»ki Narod« dokazal, »kako naravnost nezmiselna je trditev polit ka »Edinosti« (to je trditev podpisanega), da je slovenska inteligenca kriva, da smo za vladanja Leona XIII. prišli Siovenci z dežja pod kap.« »Slovenski Narod« trdi, da volja papeževa ne zadošča ; potrebna so tudi dejanja, a poslednja da so izostala. Podpisani ni trdil, da bi bil imel papež voljo specijalno za SloveLCat temveč, da jo je kazal v obče skupnemu Slova n s t v u. Da je bil Leon XIII. naklonjen Slovanstvu, to pač dokazu .ejo, če ne drugo, njegove vsemu svetu priobčene izjave. Te veljajo in morajo veljati, ako hočemo sploh ravnati se po ni h, tli pa nasprotovati j:m. Tu psč ne prihaja v poštev, kaj je Leona XIII. nagibalo k takim izjavam, in podpirani je še pripomnil izrecno, da papeža je vodila glavna misel, tudi s pomočjo Slo-vanstva koristiti katoliški cerkvi. Na zapadnih Slovanih je bilo, da bi papeževe besede prepjevali in, ako so bile njim ugodne, delali ter delovali v njih smislu. Ravno na to stran pa podpisani očita slovenski duhovski io posvetni inteligenciji, da ni porabila itak redke prilike, da bi papeža, tako rekoč, prijela za besedoj da li je voljan kaj storiti tudi za slovenski narod?! Oba ljubljanska dnevnika (poleg drugih novinarskih pomečnikov) pa nista ne le nič storila, da bi Rim izvede', kske res- nične potrtbe ima v cerkvi slovenski narod, temveč sta — vsak po . svoje — ves čas, poslednjih 18, oziroma 15 let pihala in delo vala ravno nasprotno: »S.ovenec« s pobijanjem vsega teg t, kar bi pripomoglo k povr-nenju slovanskega bngosluženja, »Slovenski Narod« pa z zant marjanjem ravno te točke. Poleg tega se je »Slovenski Narod« boril s »Slovenčevo« stranko na tak način, da bi ne bili m< gli za Slovence nič do«eči niti taki mož e kakoršni so v vrsti Stroesmajerja ali barckega nadbiskupa Mdičevića. In da so v tej dob; ž ve i med nami in za nas Slomšek, R čki ali sam Strossimver, in da bi taki razsvitijeni možje posvetili vse svoje moči jedino slovenskemu narodu in samo točki za povrnenje cirilo metod Jske cerkve Slovencem : bi ob takem delovanju, kakoršno izvršujeta in nadaljujeta »Slovenec« pa »Slovenski Narod«, tudi oni ne dosegli čisto nič ne od Leona XIIL in ne od papežev, recimo, še st >krat bolj naklonjenih Slovanom in torej tudi Slovencem, nego se je kazal Leon XIII. Zakaj ? Zastopniki prsvetne polit'ke v Avstro-Ogrski bi papežu, ki bi nam hotel koristiti v navedenem smislu, odgovorili, d a Slovenci sami ne marajo take I dobrote, ker priprosti narod tava v temi v tem vprašanju, intel g^ncija pa nasprotuje naravnost, da bi se rfšilo ! Preprosti narod se ne zaveda take potrebe, torej bi papež izpreminial nekaj, kar je popolnoma odveč!! Ali bi mogli Stresnim ver, Slomšek. Rački — primerno zavrniti tako argumentacijo ? Nikakor ne. Obžalovali bi le, da so se vprezili za nekaj, za kar narod ni pripravljen ! In avst. diplomati bi nesli iz R ma seboj še nimbus, kakor da bi ne nasprotovali cirilo metodijski cerkvi med zapadnimi Slovani. To pa zato, ker bi jim ne bilo treba pokazati prave i barve. S tem pa smo zavrnili kritiko »Sloven skega Naroda* in smo ob enem in posredno povedali, k-iko napačno je bilo in je njegovo postopanje ob vprašanju o slovenskem bogo-služenju. Kako pa si misli »Slovenski Narod«, da bi se to vprašanje ugodno rešilo za Slovenee? Ali misli, da bodo bolj ali manj od proti-s'ovanskih vlad zavisni škofje delovali za staroslove nski jezik v cerkvi med Slovenci in v fabče med zapadnimi Slovani ? Oni seveda bi bili in bi morali naposled biti posredovalci v Vatikanu. A ce glede na to, ali eo taki visi pastirji sposobni ali ne, je prvo vprašanje vendar to: ali smo p r i p r a- PODLISTEK. 21 Na svetlem obrežju. Novela. Poljaki ppiaal H. Sienkiewicz. Poalcvenil Podravski. V. Tu je spoznal, da misliti na takšen beg in izvršiti ga, to sta za poštenega človeka dva U čaja. On je mogel stmo sanjariti. Poprej bi bil spfs»ben stopiti gospej Eizen pred oči in zahtevati od nje vračila dane besede, toda bežati pred nevarnostjo — to je bilo nekaj, kar je naravnost nasprotovalo njegovi oeebni in njegovi vcepljeni, vseskozi olikani naravi. V ostalem, pri samem pomisleku na to, da bi imel povzročiti krivico ženski, ee je v njem zganilo srce in gospa Elzenova mu je postala bližja in milejša. Med tem sta že krenila v pristDp in črez trenotek je čoln ček obstal. Svirski je plačal, sel v kočijo in zapovedal peljati ga v delavnic Na ul ci sredi trušča lučij, ropota in gibanja polastilo se ga je znovič koprne-nje po tišini, po tem neskončnem razlivu voda, po tem miru in po tej ogromni božji resn ci, od katere te je pred trenutkom poslovil. Konečno, ko že ni bil več daleč od delavnice, pr;š.a mu je v glavo naslednja m sel: »Čudna stvar«, si je mislil, »da eem si jaz, ki sem se tako močno bal žensk in bil tako nezaupljiv do njih, izbral končno žensko, ki mora bolj vzbujati bojazen, nego vse druge«. Tičal pa je v tem tudi nekak fatalizem in Svirski bil bi brezdvomno našel v tej na-ključbi gradivo za premišljevanje, ki bi mu bilo zadoščevalo za ve3 večer, ko bi mu stre-žaj ne bil podal takoj pri vhodu dvoje pisem. Eno je obsegalo vabilo na jutršnji ples na »Formidablu«, drugo pa je bilo od gospe Lageat, njegove gospodinje. Gospodinja mu je najavila, da odide za par dni v Marsilijo in rati je ob enem priob-č la novico, da je našla uzorec, ki mora zadovoljiti vBak okus in kateri pride jutri. VI. Napovedani čudež je diugi dan zares dospel cb deveti uri. Svirski je bil že na nogah in čakal je nanj z nestrpljivostjo in nemirom — na srečo se je bojazen pokazala prazna. Že na prvi pogled je začutil zado-voljnoet. Njegov vzorec je bil visoka, vitka, zelo gibčna deklica ; glavo je imela mtjhno, lice drobno, čelo zalo, do!ge trepalnice in jako svežo poit. Svirskega je vendar predvsem drugim razvnelo to, da je deklica imela »svoje lasmo lice« ter imela v izrazu nekaj dekličjega. »Njeno gibanje je plemenito«, si vili pot za postavljenje takega historično utrjenega in opravičenega postulata? Ako »Slov. Narod« dobro vč, da v Vatikanu ni po voljnega razpoloženja za Slovane, potem ga vprašanj : mari meni, da se tako razpoloženje sploh kedaj zboljša, ako se bo slovenska inteligeneja tudi nadalje vedla se tal o, kakor se daje zastopeti po »Slovenskom Narodu« in »Slovencu« ? Kdo pa je kedaj mislil, da mi v tem prevažnem vprašanju dosežemo takoj, kar želimo?! Kolikor veče zapreke nam stavlja obča viša politika doma in v Vatikanu, toliko bolj moramo pripravljati tla, da se približamo zmagi. S tako politiko pa, ka-koršoo sta doslej tirala oba Ljubi an^ka dnevnika, ne dosfžemo v Rimu nič, tudi ko bi čakali in morali čakati novih stoletij, ali tudi še jedno tisočletje ! To bi se zgodilo le, ako bi viša politika sama potrebovala takega pomočka med zapadnimi Slovani. Vatikan sam ne more izvršiti vsega niti tedaj, ko bi imel dobro voljo, kakoršno je kazal Leon XIII. Vatikanu, ako hočemo kaj doseči, moramo priti sami na pomoč, torej vsaj dokazati mu, da narod zares potrebuje, čessr želimo, in kar inteligencija duhovska in posvetna Bpoznava za dobro! Glejte le, kak6 se je godilo Barskemu nadš cfu, ki še živi! On je nadškof pod samostalno kneževino črnogorsko, in knez Nikolaj L sam se je potegnil za svoje katolike, da bi dosegli vsaj glagoljski misal. A oba, r^dškof in knez, sta morala premagavati velike zapreke ne zastran Vat kana, ampak zastran druge posvetne politike. V sedanji generaeji morda še doživi kdo, da izve, kake sj bile te zapreke, kajti zabeležene so gotovo kjer si bodi. Ako pa cel<5 samostalna državica ni mogla doseči, kar je bilo potrebno črnogorskim katolikom, kaktf naj mi Slovenci kar gladkim potom dosežemo isto, ali prav za prav še več, nego eo doBegli črnogorski katoliki ? A poglejte v Dalmacijo, kako postopajo hrvatski rod ljubi ! Ko so videli, da je nekaj škofov, ki nasprotujejo glagoljskemu bogo-elužeoju, je narod sam vstal pa poslal svojega zastopnika v Rim, da pojasni, česa zahteva ta narod. In v Dalmaciji so hrvatski duhovni in posvetni rodoljubi v cerkvenem vprašanju jednega mišljenja, podpirajo drug druzega in imajo mno je mislil, »in ako je tako vzrastla, kakor se kaže, potem je »eureka« ! Naročim si jo za dalje Časa in jo bom vozil s seboj !« Osupnila ga je tudi njena bojazljivost in njen nekako prestrašen pogled. Znano mu je bilo iz skušnje, da Be modelke kažejo čas;h bojazljive. Slutil pa je, da ta njena bojazen ni navidezna. »Kako ti je ime, dete?« jo je vprašal. »Marija Cervi.« »Ali stanuješ v Niči ?« »V Nici.« »Izvežbane modelke vedo same, kaj se zahteva od njih, to z novinci je navadno križ. Ali *i »p^zovala« (pozovati: služiti za modei) kedaj v svojem življenju ?« »Ne, gospod.« »Odkod ti je torej prišla volja do »po-zovanja« ?« »Gospa Lageat mi je dejala, da si zamo-rem s tem kaj prislužiti,« »Tako je, toda ti se očividno bojiš. Oesa se bojiš ? Ne pojem te ! Koliko zahtevaš za en dan ?« »Gospa Lageat je dejala, da vi plačate pet frankov.« »Gospa Lageat se je zmotila ; jaz plačam deset frankov.« Na dekličjem obrazu se je zablesketala radost in lice ji je še močneje zarudelo. žice naroda pripravljene in na svoje strani. To je realna politika, ki prodira dalje in se bliža vspehom. Recimo, da bi se žeije irredentistov' v Avstriji uresničile, da bi namreč novi papež Pij X. nasprotoval glagoljBkemu bogosluže-nju, ali mislite, da bi hrvatski narod s svojo inteligencijo mo'čal ali držal križam roke ali pa se ustrašil?! Temveč hrvatska inteligencija bi pokazala, da je narod na široko ž njo in za njo, in v Vatikanu bi vsekako premišljali stvar. No, Hrvatje ne verujejo, da bi ae vatikanska politika obrnila proti njim. To pa, da se irredenta nadeja take izpremembe, dokazuje naravnost, da je sodila o mišljenju Leona XIII. drugače, in to je posreden dokaz, da Leon XIII. ni bil nasprotnik teženj slovanskih, če tudi ni mogel premagati vseh | težav, ki mu jih stavlja protislovanska diplomacija. Denimo pa, da bi ves na pravo pot obrneni trud duhovske in posvetne inteligencije nič ne opravil v Rimu, no, potem bi bil to zares dokaz, da nimamo Slovani nikdar nič ugodnega pričakovati od VaLikana. Potem pa bi se vedeli tudi prugače ravnati. Čudoo pa bi le bi o, da bi kak Strossmaver ne vedel, ali dosežemo v Rt mu kaj ali ne, ko je porabil toliko moči ravno pri Vatikanu Hrvatom in v obče Slovanom na korist. Čudno ! bi bilo, da bi veliki pol-ti oni mi sli te lj, kakor-šen je bil Adolf Ivanović Dobrjanskij, ne vedel n,č o tem, kar je Rimu možno ali ne možno, ko je vendar isti Dobrjanskij posvetil še svoja poslednja leta vprašanju ci-rilometodijske cerkve na korist zapadnim Slovanom. Taki mužje bi Ee a prori od\rnili od takega duševnega dela, ko bi vedeli, da je trkanje Slovanov na vatikanska vrata brez-vspešno. Taka pa ni in ni bila, in dants so le težave veče za zapadne Slovane in dosledne tudi za Rim, kolikor mora poštevati posvetno politiko, katera deluje nezavisno ravno od nesamostalnih zapadnih Slovanov. Po vsem tem sta dolžna tudi »Slovenski Narod« in »Slovenec« izpremeniti svoje postopanje glede .»erkvenega vprašanja občega za vse zapadne Slovane, kolikor jim je vsiljen latinski jezik z rimskim obredom. »Slovenski Narod« pa nima doslej niti prava, da bi trdil, da Slovencem ne da papež, česar potrebujejo. To bo smel vsaj za Be trditi še le tedaj, ko stori on, česar doslej ni storil, to namreč, da po svoji moči in po svojem vplivu pripravi slovenske množice na stopinjo potrebnega razuma in pa dovolj močne volje, da bodo »Kedaj imam pričeti?« vprašala je nekoliko tresočim se glasom. »Danes, takoj !« odvrnil je Svirski, ka-zaje na pričeto sliko. »Ev«», ondi stoji španska stena, pojdi ter se sleci ! Samo do pasu ! »Pozovala« mi boš Eamo za glavo, za prsi in za del trebuha.« A ona je obrnila začudena k njemu obraz in roki ste ji polagoma omahnili ob suknjici. »Kako, gospod?« ga je vprašala jecljajoč, zroča vanj s prestrašenimi očmi. On pa ji je odvrn 1 nekako nestrpljivo : »Drago dete, jaz razumem, da je prvič to nekako težavno. Ti>da tu pjjde za to, ali človek služi za vzorec ali ne. Jaz potrebujem vzorec za glavo prsi in del trebuha, potrebujem na vsaki nač.n, ali ruzumeš ? Pri tem pa znaj, da v tem ne tiči nič zlega, a pred vsem drugim, odloči se kmalu, zakaj, ako nočeš, poiščem si drugo. In govoril je nekako nemirno, zakaj v duši mu je bilo mnogo do tega, naj bi uprav ta deklica ostala ter bi mu ne bilo treba iskati si druge. Deklica je očividno močno obledela, toda črez trenutek je odšia tiho za špansko steno. Pride še.) same zahtevale cirilo-metodijsko cerkev, pomena katere doslej ni mogla še povoljno razumeti. Na tak način, kakor dela »Slovenski Narod« in na drugo Btran tudi »Slovenec«, pa se na 8Iovenskem za povrnenje cirilo-metodijske cerkve tla nikdar ne pripravijo, tudi ko bi sledili, kakor rečeno, se Slovanom mnogo prijazniši papeži, nego je bil papež Leon XIaI. To pa, kar sta v važni dobi zakrivila »Slovenski Narod« in »Slovenec« proti temu, da bi se za Leona XIII. tudi Slovenci približali rešenju vprašanja cirilo metod'j-ke cerkve, je zasrivila tudi slovenska intel g-m-cija, duhovska in posvetna, v skupnosti, kolikor ss ni zganila proti napačni struii obeh slovenskih dnevnikov ter tako poiitivno (»škodila ves slovenski narod. Fran Podgornik. Politični preglea V Trmta. 17 avgu-ta 1903. Dogodki na Hrvatskem. V kazenski pravdi proti ure lu ku »Obzora«, gosp. Josipu Pasar ću, in prot pisatelju Št fanu Ra 1 ej, je bila razsodba proglašena v petek popoiudae. Prof. Jo-ip Pasarič je b i tožen radi motenja javnega m ru, poskusa zločina javnega nasilja, prestopka proti javnemu miru in redu s puntanjem in hujskanjem na neprijateljstvo proti narodnostim in državnim prebivalcem, in slednjič odobravanja nezakonitih dejanj. Si*fan Kid:<5 pa je bil tožen prestopka proti javnemu miru in redu s puntanjem in hujskanjem kakor pri Pa*ar ću. No, oba sta biia obsojena le radi prestopkov in so prisodili Pasarieu štiri mesece strogega zapora, Radiću pa dva meseca strogega zapora, poostrenega z enim postom in samotnim zatvorom vsaki mesec. Obi obsojenca sta prijavila pritožbo ničnosti. Državni pravdni k se je zadovoljil z obtožbo glede kvalifikacije, prijavil pa je pritožbo radi prenizke mere kazni. Tako je hrvatska — justica zopet enkrat dala zadoščenje madjarskemu veličanstvu, a narod hrvatski ima dve muSeni-itvi več. Kriza na Ogrskem. Radi vprašanja, ali 83 »narodne zahteve« Madjarov glede vojske izvedljive ali ne, traja prepir dalje. Tudi dunajsko nemške novinstvo je razkro-jeno v dva tabora. V enem so pač vsi edini : v tem namreč, da je uvedenje madjarskega službenega jezika za sedaj nemožno že iz tega razloga, ker primankuje v ta namen knc h 3500 madjarskih častnikov. A kje jih vzeti, če jih ni nikjer ? ! Glede na to točko so torej nemški listi edini v svoji sodbi. Ozirom na druge točke pa so razde jeni na dva tabora. £ni priporočajo, naj se ustreže zahtavam Madjarom glede drugih točk — glede zastav in zaalsov, — glede premešČenja madjarskih častnikov, ki služijo raztreseni pri raznih četah, na Ogrsko, glede madjarš^ine na vojaških so* did&ih. Drugi listi pa priporočajo brezpogojni odjenljivost in poz vljajo avstrijske narode in stranke, naj se raje pripravijo na ločenje, nego, da bi b« na eni ustrezalo madjarski poželjivosti, na drugi strani pa da bi se vendar zopet sklenila nagodba, ki bi ohranila približno isto razmerje med obema polovicama, kakor je bilo do sedaj. Ali čudež vseh čudežev : na tako bojevito p zieijo se je postavila tudi največa dosedanja prijateljica Madjarov — »Neue Fr. Presse«. In očita Madjarom, da hočejo sedaj porušiti zakone, ki niso le zakoni, ampak tudi pogodi*. Navadne zikone lahko razveljavi isti parlament, ki jih je sklenil, razmerje med Avstrijo in Ogrsko pa je določeno v pogodbi, katero je možno razveljaviti le, ako oba kontrahenta privolita v to, v tem slučaju torej tu Ji v Avstriji. Kakor dr. Schusker te dni, poživlja tudi »Neue Freie Presse« avstrijske narode na boj za skupne interese. Ali posnemlje dr.a Schuckerja tudi v grdi strankarski zavratnesti. Dr. Schucker je pozival avstrijske narode na boj prot Cehom pod vodstvom »velikih nemških strank«. — »Neue Freie Presse« pa poživlja na bij proti avstrijskim Barabasom. A za avstrijske Ba-rabase osnača ves češki narod!! Potem zagresa še gnti*no svetonlinstvo, češ : še enkrat se je hotelo poskušati za dosego sprave 6 Cehi, ali iz Prage da ni odziva ! Ali tega ne govori »Neua Freie Presse«, da oni hočejo le tako spravo, kakor si jo mislijo oni sami, torej spravo, ki ne bi bila sprava, ampak — podjarmljenje! ! Pa kako tepe samega sebe po zobeh. Vse v eni sapi govori ; najprej da obstrukcija Cehov je brez nade ker so Cehi izolirani, no, potem pa poživlja narode, naj se še le ločijo od Cehov! Ne, gospoda nemška, na te li-manice ne pojdejo Slovani! Oni so pripravljeni za borbo proti prepotentnemu madjarstvu. Ali da bi oni krvaveli v tej borbi za nemško nadvladje — tega pa ne ! Cj hočejo Nemci res braniti avstrijski interes proti Madjarom; dobro. Ali store naj to brez za vratnih nemških namenov ! Rešitev ministerske krize v Srbiji. Avakumuviću se je posrečilo sestaviti nov kabinet, v katerega so u3topili sledeči novi mioistri : Sol arović, JovanovićfBo-rieavljević in Ružič. Solarovič, od dne 11. jun ja t. I. sem poveljnik podonavske divizije, vsprejel je portfelj vojnega ministra (svoječasno bil je Solarov ć adjutant kralja Aleksandra in sicer do Aleksandrove poroke z Drag« ); Jovanović (smeren radika-lee), bivSi bežigrajski žup*n, vsprejel je portfelj justičnega ministra ; .Borisavijević (Naša Sloga« opozarja na postopanje naših cerkvenih oblasti povodom gaja Često (vsaj tako so nam pravili oni, ki pogosto izletajo na deželo). Vse to naj si uprava zapiše v album in naj tu navedene nedostatke takoj odpravi. Izletniki. Obletnica Magoslovljenja zastave »Delavskega podpornega društva« se je izvršila letos — kakor vsako leto — dostojno smrti papeža. Opozarja najprej, kako je škof tega za tržaško Slovenstvo toli važnega dru-Nagl javne razglase v Trstu izdal le v ita- j štva. Tudi letos smo se uverili, da je to — pozna, svoje odredbe visoi radikalci za predstoječ-e volitve svobodne roke. Za vladanja kralja Aleksandra bilo bi seveda za stranko, ki ne bi bila zastopana v vladi, na volitvah jako neugodno, a sedaj v Bvobodnej Srbiji je še eelo ugodno za stranko, ki ni zastopana v vladi in ki ima v*led tega na volitvah svobodne roke. Ust&ja v Macedoniji. Iz Belega-grada prihaja zopet senzacijonalna vest. Tamošnji listi pišejo namreč, da so blizu Bitolja umorili tudi ruskega podkonzula v Prizrendu, Mandelstama. lati je namreč kakor smo ža poročali — takoi, ko mu je dospela vest o umorstvu konzula Rostkovskega, odjahal iz Prizrenda v Bitolj. Vest o umoru podkon- ... ... in, ji. j j praševali kaj da jej je zula Mandelstama pa do sedaj ni se uradno i1 ^ _ . pokazal — pravi j nag praznik in da so to naši bratje, naši so-ne pozna našega bojevniki, naša najširša podlaga oni, ki slave ga ne ta lepi delavsko-narodni praznik in ki vsako leto toli ponosno korakajo za svojo zastavo ! In kako ponosno eo korakali tudi mi-nole sobote! Ni jih bilo več nego lani. Morda cel<5 nekaj manje. Ali mi smo bili vendar radostno presenečeni, ker jih je bilo toliko. Pomisliti treba namreč, da je bil le praznik, sobota, ko so mnogi siljeni delati. S ponosom so naši delavci gledali, kako so ob vihranju zastave igrale barve naše trobojnice v zlatem solnčnem svitu, a trden, ponosen jim je bil korak ob sviranju slovenskih koračnic. Na čelu sprevoda so korakale poverjeni ce z narodnimi trakovi čez ramena, za njimi pa odbor društva s predsednikom prof. Mandićem na čelu. Vsa okna po hišah so bila napolnjena gledalcev, istotako je vrvelo po ulicah občinstva, izlasti ob vračanju sprevoda iz cerkve do društvenih prostorov. V elisa cerkev pri sv. Antonu novem Bogom in zgodovino. Oni pozabljajo nadalje, se je hipoma napolnila do zadnjega kotička, da so ljudje iz mesa in krvi, da jih je naglih Pri maši je pevalo 0,~- 1 in vročekrvnih, kateri si ne puščajo nekažnjeno okolo nosa brskati. Ali žele morda ta presvetla in prečaBtna gospoda, da naš narod izgubi zaupanje vanje, kakor je je izgubil v poglavarje državnih in deželnih oblastnij ? ! Ako ne žele druzega, potem so lahko na konju. Slučaj solncarice t našem mestu. — Včeraj popoludne gnala je neka kmetica iz Istre svojega oslička po ulici Castaldi. Kar naenkrat pa se je prijela za glavo in sa zgrudila na tla. Ko so nekateri pasantje to zapazili, prihiteli so kmetici takoj na p^moč in jo pov- lijanskem jeziku. S tem je »Naša Slogac —, da on naroda v Trstu, ali če ga smatra vrednim, da bi mu priobčil v materinem jeziku. Potem je jasno — nadaljuje puljski list — kako se tržaški škof drži gesla: »Jaz nisem škof ni za Nemce, ni za Italijane, ni za Slovane — ampak za katolike svoje škofije«. Potem opisuje, kake krivice se dogajajo našemu jarodu v škofiji poreško-puljski —a ga ni tam skoro več ni enega Bvečenika, ki bi sa drznil le ziniti proti tem groznim krivicam in da-si je svečenstvo po 99°/0 hrvatsko. In krivice se dogajajo celo v Dalmaciji. »Naša Sloga« zaključuje : Iz teb izgledov je razvidno, kako naš narod ne nahaja pravice niti tam, kjer ne bi smelo biti krivice niti sledi in odkjer bi morala prihajati le čista ljubezen in struja ne- , , ... i - . ... -.« ., i se zdi, da nekateri predstojniki be!gr»jski listi, da se je kriza resda v prilog ! j.. i.,- i-- • pozabljajo često na svoje vzvišeno zvanje, na neodvisni radikalni stranki in sieer ravno ,r J J ,., .•» j •. , , J • • J.» 1 svoj položaj in veliko svojo odgovornost pred radi tega, ker ni noben neodvisni radikalec n . , ^ Ti- • j postal minister. Na ta način dobili so uouu- potrjena. Vojno Bodišče v Bitolj u je že obsodilo krivce in sokrivce na umoru koDzula Rostkovskega. Morilec Halim in neki drugi turški vojak, kini preprečil tega zločina, obsojena sta bila na smrt in sta bila ž a 13. t. m. zvečer obešena na prostoru, kjer se je zgodil zločin. Jeden Bokrivih orožnikov bil je obsojen na 15 letno, drugi pa na 5 letno ječo, dva častnika Bta bila degradirana. Sjdišče je konstatiralo, da Halim ni sa-lutiral konzulu Rostkovskemu, na kar je isti Btopil b kočije in povprašal Halima, ki je stal na straži, po imenu. Ro^tkovski ni na noben način žalil in še manje streljal na turškega vojaka. Hal m je takoj in ponovno ustrelil na R )Stko\vrek in zelenjem, tako, da imajo sestavo Italijan- skih barv, a v sredi je bila letos prirejena svetiljka v italijanski trikolori. Lini pa so uvrstili tudi kokarde v teh barvah in so kričali razne znane »E/viva«, tako, da je kar ogorfialo človeka tako početje na sloven- ob 8. uri zvečer v prostorih »Delalskega podpornega društva«. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Velika nesreča na morju. Ko bo se v soboto zvečer vrbčili izletniki na parniku eki zemlji. »Gianpaolo« iz Milj v Trst, dogodila seje Letošnja njih taka vesel ca je bila mi- na parniku vel.ka nesreča. Okoli 10. ure ™li teden, a se ima vrš ti še ena zadnji zvečer padel je namreč s parnika v morje ^n, predno od dej o otroci v Trst. tri in pol letni deček Humbert Štrukelj, R,s, daleč sm, že prišli. Predrznost so- sin vlove Antonijete Štrukelj, in uto- deželanov italijanske narodnosti na naš.h tleh n I Na vpitje soprogov Marije in Petra Potaja že skrajna. Ali je res ni nobene po-Pancitra, ki sta imela dečka v varstvu dal moči proti temu? (Je! Ali iskati je moramo mjprej — v sebi ! Op. ur.) Vesti iz Kranjske. * Odprta grobova. V Ilirski Bistrici je umrl tamošnji posest, in veletržec g. Ivan Tomšič. Pokojniku je bilo še dilo se je, da se naslednjega jutra, t. j. včeraj, je 50 let. zjutraj pr.čne iskanje trupla ponesreč nega y Kalcah pa je umrla v 27. letu svoje otroka. dobe gos^ica Fran i ca iz znane rodbine Truplo se je našlo včeraj zjutraj in na G o s t i š a. čolnu vojne ladije Habsburg pripeljalo na V jgtej hiši so imeli teden dni poprej — obreze. Pogreb nesrečnega Humberta Stru- poroko. Omožila se je sestra sedaj umrle, kelj bo danes, ob 51/* uri popol. Obema spoštovanima rodbinama naše Samomor ali nesreča ? Iz petega nad gožalje. je kapitan parnik ustaviti. Po kratkem za-•lišanju pa je kapitan spoznal, da bi bilo vsako iskanje dečka prepozno in br^zvspešno ter je zavkazal, naj parnik nadaljuje vožnjo. Ko se je po prihodu parnika v tržaško luko pristojnim oblastno naznanila nesreča, odre- stropja h se št. 51 v ulici Giulia padel je ali ee vrgel včeraj zjutraj 25 letni kovač Marij R >van in ostal mrtev na tleh v spodaj ležečem dvorišču. Truolo so prepeljali v mrtvašnico k sv. J u stil. Detomor! V ulici Manzoni našla sta dva mlada kotlarja včeraj po noči v cunjah zavito mrtvo truplo novorojenega otroka žen- skega spola. Tudi to truplo so prepeljali v za lastnino svoje sestre. Ana Keber je * Na sumu. da je ženo umoril, je posestnik Šufan Keber iz Sadinje Vas'. Dae 26. julija je pil s svojo ženo do pol 10 ure zvečer v gostilni Ane Habič. Drugo jutro je našla neka delavka na poti, po kateri sta zvečer šla zakonska Keber, krvavo ruto. a jo je vrgla v grmovje. Pozneje je o tej pravila sestri Ane Keber, ki je ruto spoznala po mrtvašnico pri sv. Justu. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 26.5, ob 2. uri popoludne 30 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.8 — Danes plima ob 7.6 predp. in ob 4.51 pop.; oseka ob 0.17 predpoludne in ob 11.11 popoludne. Vesti iz Koroške. -f- V Beljaku so v nedeljo otvorili ]u teran-šKo cerkev. Tem povodom je tako izgledalo po beljaskih ulicah, kakor da si kje v Berolinu. Vee je b lo v velikonemških za stavah. (A tiste oblasti, ki vsakemu koraku mirnih Ricmanjcev svetijo z bodali, ne vidijo nič in ne slišijo, kadar se pod verskimi pretvezami prirejajo pangermanake demon Bfac'je ! Na eni strani ni nikakor opravičena strogost, na drugi strani pa slepotta. Panger-mani na Koroškem se lahko smejejo tej slepoti. Op. ur.). Vesti iz ostale Primorske X V Opatiji je bilo od 1. septembra 19U2 d > vštetega 12. avgusta 1903 20.117 oseb. Od 6. avgusta 1903 pa do vštetega 12. avgusta je prirastlo 617 oseb. Dne 12. avgusta e bilo navzočih 2260 oseb. X Iz Križa pri Toanaju nam pišejo še z ozirom na n« t co, ki smo jo priobčili mi-no!e eobote pod naslovom >15 ur in pol v propadu 25 metrov*, da je ponesrečeni deček hotel loviti golobe v jami. V dotično jam'* sta dva uhoda, eden je navpičen drugi stranski. Deček bi je bil izvolil t?ga poslednjega, ki je dolg le par korakov in takoj na to pr.haja prepad. Deček je šel počasi, a hkratu se je prekucnil v propad kakih 25 — 30 m v globoč no in je obležal na neki treBi pod katero je drug še grozjv.teji propad do 100 m globočine. Otroci, ki so bili z dečkom, eo molčali. Mati jKjne^rečenca je uboga vdova. Iskala je svojega otroka ves dan, a ga ni mogla najti nikjer. Vpraševala je tudi omenjene fantiče m še le p* hudem pritiskanju je eden njih povedal o dogodku. zneje pripovedovala svoji sestri, da jo je mož s trdo rečjo u laril po glavi. Ana Keber je 9. t. m. umrla v Ljubljanski deželni bolniš niči na dobljeni poškodbi. Štefana Kebra so orožniki aretirali. * Čebelarski shod se bo vrš i dne 25. avguBta v prostorih ljudske šole v Šmartnem pri Kranju. Vspored: Shod se otvori točno ob uri zjutraj. Dopoludne ee bo predavalo: Življenje in razvoj čebele (g. A. Jarc), čebelarsko orodje (g. pater), čebelarjeva opravila spomladi, poleti, jeseni (gg. Fr. Lacfcm yer, I. Lampe, pater \Valter Šmid, urednik, A Znideršič). Opolud^e skupno kosilo na Gašteju. Ob dveh pop >ludne: Kako ee ne sme čebelariti (I. Lampe), čebelarjeva opravila s praktičnim razkazovanjem (dopoludanski predavatelji), anatomija in bolezni čebele s fo-tognsfiSnimi slikami in projekcijskim aparatom (A. Jarc). K obilni udeUžbi vabi uradnik »Slov. Čebelarja«, Frančišek Rojina, nadučitelj v Smartnem pri Kranju, kateremu naj se tudi naznani udeležitev najkasneje do dne 23. avgusta. Vesti iz Štajerske. — Prijatelja ustrelil! V sv. Vol-fanku se je dogodil nastopni veletragični Blučaj. Ivan Lupinšek ki je grbaBt, je rekel svojemu prijatelju, nekemu lovcu, v šali, naj mu odstreli grbo. Prijatelj je res prizdignil puško, a ni vedel, da je ista nabasana. Puška ee je sprožila in je zadela Lupinšeka v hrbet tako nesrečno, da je nesrečnež izdihnil v malo minutah. A pretresljiv je bil prizor, ko je v teh minutah is srca odpustil prijatelju, ki ga je jokaje prosil odpuščenja. Pokojnik je bil v 28 letu in jako blag mladenič. Za uboge Btariše je njegova smrt hud udarec ker je bil jima edina podpora na stare dni. — Razne vesti. Grozen čin zblaznelega. V Brlogu, okraju Karlovec, je živel 24- etni Jakob Ribarid, ki je bil blazen vsled božjasti. Stariši njegovi so ga bili večkrat oddali v bolnišnico, a ta ga jim je »opet vračala. Tudi do občine in okr. oblasti bo se obračali stariši, naj bi se kako ukrenilo z njihovim sinom. Ali zastonj. Jakob je oBtal v hiši starišev v strah in trepet vse vasi, a to tem bolj, ker je bil tako močan, da si ni upal ni kdo blizu njega. Sedaj pa sedaj se je oborožil s kakim kolcem ali sekiro, pa je tako hodil po vasi in se spuščal za vsakomur, da so ljudje bežali v hiše. Te dni ga : je zopet spopadlo besnilo in je v tem stanju,! okolo 6. ure popoludne, pograbil veliko ae- i kiro in je hitel proti hiši svojega soseda Mije' NovoBela, ki je oddaljena kakih 50 korakov, j Novosel, sluteči zlo, je pobegnil od hiše in je odvel seboj avojo ženo in dete, ki sta bila na njivi. Šli bo k svojemu tastu. Zblazneli i Jakob je razbil s sekiro vrata Novoselove hiše in senika, je razsekal posteljo v sobi in je potem zažgal hišo ter ae povrnil domov. Ko se je zblazneli Jakob povrnil domov s sekiro, so njegovi stariši opazili na njegovem obrazu nek poseben, do sedaj še ne vidjen izraz, in bali so se najhujega. Oče njegov se je umaknil v hišo, a mati Mara Ribarič je odšla v drugo njegavo hišo, ki je preko ceste. Oče je v sobi legel v postelj, a je kmalu čul klic: J.»j ! joj! Skočil je do okna in je videl, kako prihaja Jakob s se kiro v roki. Oče se je stisnil v kot sobe. Norec pa je bil kmalu v sobi in je navalil na očeta b sekiro. Povzdignenima rokama je oče profil sinu, naj mu prizanese. Ali Jakob je zamahnil in je zadel očeta s toporiščem po glavi. Na to je pustil sekiro iz rok in je odšel iz sobe ter sel na hlod pred vratmi hiše. Oče je na to, ves v strahu, zaprl vrata na hodnik, se zaprl in je s kolom podprl vrata. Zblazneli je kmalu na to zopet prišel na hodnik in se je zagnal v vrata z vso svojo močjo. Vrata oO začela škripati in se upogi-bati. Na srečo pa so bila tako dobro podprta, da niso popustila. Na to je zblazneli Jakob odšel v vas. Na večer pa so ljudje našli Jakoba — mrtvega poleg sekire. Ali n a š 1 i s o mrtvo tudi njegovo mater, katero je bil ubil že piprej, nego je navalil na očeta. Tisti klic »Joj, joj i« je bil torej od matere, ko je Bin mahal s sekiro po njeni glavi, dokler ni obležala mrtva. Vsa sodna preiskava, ki se vodi sedaj, pa se mora zdeti kakor krvava ironija. Po-pred naj bi bili ukrenili potrebno. Mrtve ne oživi in vaščanov ne odškoduje za toliko pre-stanega strahu nobena sodna preiskava. Oni del proge, na katerem se je bila dogodila ona velika nesreča, je popravljen in se obrat prične zopet te dni. Umorstvo ruskega konzula v 3Ionastiru. PETROGRAD 16. (B) »Praviteijstveni Vestnik« priobČuje brzojavke ministra za vnanje stvari, ki govore o položaju. Ruskemu poslaniku v Carigradu je grof Lamsdoitf brzojavil, da razni izrazi obžalovanja od turške atrani ne dajejo dovolj zadoščenja. Zločin v Monastiru zahteva najBtrožjo kazen. Brzojavka našteva vse zahteve Ruaije; med istimi je najstrožja smrtna kazen za zločinca. DaTje našteva brzojavka razne zahteve za splošno pacificiranje v vilajetu. Za orožništvo in policijo je nemudoma imenovati inozemskih častnikov, da se pomiri prebivalstvo. V brzojavki ruskemu diplomatičnemu agentu na Bolgarskem pa nalaga grof Lams-! doiff istemu, naj skrbi za to, da ne bodo bolgarska vlada in macedonaki odbori ta nastop ruske vlide umevali kakor spremembo političnega programa. Od strani kneževine bi bila nevarni* zmota, ako bi odredbe Rusije smatrala kakor povspeševanje revolucionarne agitacije. Potrebno je, da bolgarska vlada dela na udu-šenje homatij na balkanskem poluotoku. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trat« Brzojavna poročila. 25-letnica okupacije Bosne in Herce govine. LJUBLJANA 16. (B.) Povodom 25-lefc-nice okupacije Bosne in Hercegovine je bila včeraj ob 9. uri predpoludne po inicijativi veteranskega društva Blcvesna služba božja v spomin taKrat padlih tovarišev. Službe božje so se udeleždi nadvojvoda Josip Ferdinand, generaliteta, Častniški zbor, načelniki vojaških in livilnih oblast.nij in mnogoštevilno občinstvo. Popoludue je bila ljudska slavnost, čije čisti prihod je namenjen za spomenik padlim vojakom. Mesto je b lo v zastavah. Angležki kralj. DUNAJ 17. (B.) Neka lokalna kores pondenca javlja, da pride kralj Edvard An-gležki dne 31. t. m. na Dunaj. Zopet ogenj na parižki podzemski železnici. PARIZ 17. (B.) Listi javljajo, da je sinoči na neki lokomotivi podzemske železnice začelo goreti. Požar je sicer provzročil velik strah, toda nesreči se ni dogodila nikaka. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure (samo ob delavnikikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.—7. ure. DRAŽBE: v sredo, ig. avgusta ob 9. uri predp. Pohištvo, predeii, miza, galoše, č rev ji, mccesnove dile, slenska ura. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi == ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno In franko. *|« Zahtevajte -J- bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od gumija ki obsepa jako zanimive novosti ter se pošilja gratis in franko. 6ummivaaren Etablissement }(.SchwarzmanDe L, DUNAJ, Rothenthurmstrasse ^ - X K X X x X X X K X X X X X X X * — X X X a * x X X XX* XXX