List 38.
Gospodarske stvari.
Vrtilna pompa za vino presnemati.
Po vsi pravici se imenuje v poslednji številki nemškega časnika ,,Weinlaube" vrtilna pompa stroj, kateri se rabi za presnemanje vina. Ta si je v kletih velikih posestnikov , vinskih trgovcev , med vsemi kletarskimi maŠinami ali stroji kmaio največo razširjenost pridobil, in zakaj bi si je ne bil? Korist tacih pomp je namreč neprecenljiva, kajti z njo se zelo hitro presnema ali pa polni, — po velikosti pompe 50 do 100 vedrov v eni uri. — Pri tem delu se vina nič ne razlije, vino se ne veša, kar je pa pri navadnem pretakanji z brentačami ali škafi neizogibno. Vrh vsega tega opravi pa še vse delo ena sama oseba, katera pompo vrti.
Rabi se ta pompa tako-le: kavčukno čevo, tako imenovano srkalno (Saugschlauch), le en seženj dolgo pa zelo močno čevo — kavčuk je namreč okoli močne medene spirale vlit — se s pripomočio nanj privite pipe s čepovo luknjo tistega soda v zvezo spravi, iz katerega se misli vino pretakati; drugo po potrebi dolgo odpeljalno čevo (Forderungsschlauch) pa s pomočjo nanj pritrjene kljukaste kolenične pipe v veho druzega soda vtakne, v katerega se misli vino pretočiti, na to se pa začne kolo pompe vrteti.
Mladih vin se sicer pri prvem in drugem preane-manji ne sme s pompo tako presneti, da bi z zrakom nič v dotiko ne prišla, kajti dotika zraka je v tem času zorenju vina zelo ugodna; to pa nas ne sme motiti, saj lahko vino v kakošno posodo, kak Čeber teči pustimo, in iz tega še le v nov sod izpompamu. Te pompe pa niso le dobre za presnemanje in polnenje vina, ampak tudi za gašenje ognja, kajti ž njimi se voda lahko na najvišo hišo pompa.
Vse, kar smo do zdaj o vrtilni pompi rekli, se mora vsakemu trtorejcu, vinskemu trgovcu, krčmarju dopasti; žalibog je pa njena cena tako visoka, da si je pri najboljši volji ne more vsak, kdor bi jo potrebovati utegnil, omisliti; kajti najmanjša, ki ispompa ter prepelje le 50—60 vedrov v eni uri, stane brez vseh čeves in pip že 100 gold. Obedve pipi in 4 sežnji kavčuknega — to se dobi v vsaki dolgosti — vse to stane pa tudi vsaj 50 gold.
Akoravno je cena vrtilne pompe visoka, je pa vendar kaj lahko mogoče, da jo tudi manjši posestniki rabijo, in sicer na ta način, da si ali cela srenja eno kupi, ali pa da store to vsaj boljši posestniki srenje, kateri jo potem po vrsti za presnemanje,   in ob svojem
času tudi za polnenje vina rabijo. Na ta način kupljena pompa pride posameznega malo stati, recimo, da stopi deset posestnikov v društvo, le 15 gold.; in vendar koristi vsakemu ravno tako, kakor ko bi vsak svojo imel. Da! taka pompa donaša lastnikom tudi denaren dobiček lahko, ako se namreč drugim ne društvenikom izposojuje za plačilo petdesetih krajcarjev od soda, katere gotovo vsak lahko in rad plača.
Slovenski vinorejci! sledite temu svetu, nobeden se ne bode kesal. *) Kdor tako pompo želi, obrne naj se na-me, radostno mu jo naročim.
Rihard Dolenec, vinorejske šole vodja na Slapu pri Vipavi.
*) Tu se vabim ljudem   res  spet ponuja prilika združenja, da se to, kar eden ne premore, doseže „viribu8 unitis*1.