LETO IV. ♦ STEVILKA 1 MAREC 1965 CENA 30 DIN 0b zaključku evidentiranja naših kandidatov Soilsku izobrazba je priimerna, oeprav prikazuje zbirnik od 53 predlaganih 'kar 17 takih z nedo-■končano osami etko. Vendar se je pri natančnem pregledu ipopianic pokazalo, da so v tem Stevilu všteti 'kandidati iz proizvodnje, kl so' dosegli 'kvalifikacijo z raznima tečaji in šolami za odrasle ter zato njih izobrazbo lahlko istovefti-rao s popolno osemiletko ali ćelo nižjo strokovno solo. Po zaposilitvi evidentiranih fcan-didatov je: Volilna komisija pri občin&kem odboru SZDL Kamnik nam je iz zbirnika evidentiranih kandidatov omogočila zbrati nekaj podat kov. Starostni šesta v teh kandidatov prikazuje, da .je većina predlaganih med SO. in 39. letom starosti, kar je primerno. Pre-majhno pa je šlevilo predlaganih žena. saj poteče dveletna mandat na doba v dosedanji skupščini kar štirim ženam. Volilna komisija bo na to opo/orila predvsem delovne organizacije, kjer je možnost za kandidiranje žena. delavcev 43,5% kmetovalcev 15,7 % uslu-žbencev 14,8% inženirjev in tehnikov: 9,2% prosvetnih delavcev 7.2% zdravstvo 3 % pravni kov in ekonomistov 5,6% upokojeneev 1 % ■ Fogilavje, ki prikazuje, koliko-krat je bil predlagani kandidat že izvoljen v predstavniška tele'sa, prikazuje zadovoljivo sliko, saj je od od 53 predlaganih 41 takih, ki še nišo' bili voljeni, 11 pa je bilo voljenih le enikrat. Clianov ZKS je 30,2 % udeležein-eev in sudiđavcev NOB pa 36 '}'„. Po udejstvavamju v najraizlič-nejSih onganizacijah, sainoiuipnav- Glede na struikituro ojbčine in reševanje problematike gospodar-stva ter dmužibenih služb bo treba, viplivaiti na, delovne organizacije, da predlasaijo še nekaj ekonomistov in zastopniikov družbe-nih služ'b. Tako bo dosežema tuđi boiljša stinulkltura, kandidatov po panogalh njiihovega udejistvovanja. nih organih im društvih moremo sklepati, da je povpreeje funkcij predlaganih kandidatov 2,9 na enega kandidata, kair pirifcaBulje njih izredlno alkltivnosit. Kat razgledani odiborinifci bodo lahko ,pn-merno zboljšaili dtelo abcinSkie skupSčine. Vsekalkor pa j'nh bo treba raizbremeniti vsaj nekaterih dol'žnosti. Največ kandidatov je bido evidentiranih na sesitamkih člansitrva diruižibenoipolitičnih organizacij; druištev in volivcev. V petih pri-merih so se organizacije poslužile več oblik evidentiranja kot nipr. komibiniranega piredlaganja diruž-benoipoliltičniih organizacij, saimo-upravnih organov in anketiranja ter na ta način ugotovile, ali so volivci izbrali primernoi število predlogov. Za repubiiSke kandidate je zbranih doslej pet predlogov. Ko le'kitivi s področja socialn. vanslbva in zdravstva pa bodo predlagali kaodidiate za poslane a v socialno zdravstveni zibor v teh dneh. Vinko Dobnikar NA ROB DELOVNI KONFERENCI OBClNSKEGA SVETA KULTURJiOPROSVETNIH ORGANIZACIJ V KAMNIKU Ploden delovni pogovor o kulturnoprosvetni dejavnosti Ni težko soglaćati z ocem* gira-diva in raizprave na, detovni kon-ferenci občinđkega, sveta kultur-noipiroisvetnih onganizaicij, ki jo je dal Ivo TavCar, predsednilk fcul-turnoprosvetineiga zbora repiulbli-ške Lsikupščiine. Dejal je med dlru-gim, da je zibrano gradivo celo-ien pregled kulitiurnoprosvetnega življenja v ikomiuni in da skupno z raapravo predstavlja uapešen začeteik .razvoja kulture in pro^ svete na Kamnišfcem, ki naj bi se zalkljućila s siprejemoni per-spciktivnega nacrta v ojbčinBfki slkupščini. Kor bi bilo te/Jko v teim sestav-ku oibravnaivati izredno pestro in široiko probilematiko, O1 ,kateri je bilo govora na konferenci, name-ravairi' o posameznih področjih sipregovoriiti obširneje v prihod-njih številkah našega glasila. V inaiši občini že vsako leto- tako na področju kulture kot na ostalih področ'j'ih zelo pogrešamo naortnega dela, nimamo niti konkretnih Iđtnih pfogramoiv, da o perspektivnih naćntiih ne govorimo. Odveć bi bilo seveda poudiar-jati, da ima to zelo negativine po^ aledice za razvoj lku,W)urn'oprasvet-ne dejavnosti, to je v zadnjih ille-tih precej zaostajala za sipIoSnim druižlbeno' ekonomisfeim razvojem naše kiomune. Odraz tega so tudli sredisltva, ki so bila doslej narae-njema za to ipomemfonoi področje. Potrebe kultu nnoprasvetnega življenja so iz leta v lete« večje. Tb-da razmerje med temi sredlstvi in narodnim dohodikom npr. v leitu 1964 kaže, da smo z 0,25% precej pod repubjlišikim piovprečjem, ki jle lani znašalo 0.57 %, Toda visebiniska kaikor maiteri-allna vprašanja aairelkujejo' vsem dru'žbenopolitiičnim in samouipirav- nim organom v komiumi, da vlo-žijo čim več priziadevamj v ofbli-kovanje usltriezineiga peTispelotiiVine-ga nacrte za nazvoj kiulit.-pinjisviiit-ne idejaivnositij v ipriihodlnjilh l'eitiih. Na poBvetovanjih je biJa p<>-udiarjena, zlasti vloiga, poklicnih kulturnih institucij (knjižnica, glaisibena šola, diellavslka univerza. muzej, kinemaitografi), ki naj bi v prihodnje bolj okrepile temelje svojega dela. Več poudairka terja v prihodnje tuđi odinois med kultumnoprosvet-niimii in delovnimi organizacija-mi. A:maiterislka kulturnoproisveitna društva naj bi se v večji meri vezaila na deilovne organizacije. Dosedanja pralksa v tem poiglle-du je diokazala, da taka ipovezava liahkoi zelo pozitivno vpliva (pri-mer Svobode — Dup'lica). V zvezi z zagotaivljanjem ma-terialnih poffojev za delo d:ruš(tev in organiKacij je bilo* na konferenci ■ponovno pauidairjenoi, dla naj bi bila sredstva, ki jih društva dobijo bodiisi od dbčinslkega sveta, bodisi od, drugih organov, v celoti naimenjena osnovni dojav-nosti, ne pa investicijam. Doslej je hito največikrat ravno narobe. Društvo s temi skroimnimii siredstivi 'popraivljaijo in, večajo'piro1-stiare, domiove itd., za delo jiim pa zmanjlka denarja. Pri uirejanju vpraSanj v zivezi s prostori, opremo i'tđ. bi morale bolfj1 sodelovaiti tuđi krajevne akupnoisti, ki pa naj bi bile deležne več jih sredisitev iz oibčiinskeea proračuna. Udeleženci koinference s>» 'predlagali!, naj bi celotno gradivo z zaključci posred'ovaili obćineki sfcuipSčini, ki bo morala kulturno-prasvetni proiblemaitiiki posvetiti eno svojih prihodnjih sej. ■ !■ ■iBlliJ :: il «»:M.^» BrJEMBgBmmlBl:«lK:lBK:Ml»:im ^^^^^p h ^^^^^^^B£ ^^^^h ^^ ^^^^BE I^^H ^b ss ' ^h v ' 4^^^^l ^^^^B^ * l^^^^^^^B^ ^^^^B^ V^^Bi L ^BBBBVf ^BBBI BBBf ' ' ^ ' * * "VBI BBB BBf ' ^B^^l ^^Bi BBf* ■ >B^B BBBBBBn* ■ BBBf ^^^ V^^^C ' «^^^1 ^Bi V. BBC GLASILO S0CIALIST1ČNE Z V E Z E D E L 0 V N E 6 A LJUDSTVA 0 B Č I N E KAMNIK SKUPŠČIMSK-E VOLITVE - SOL K-AMMK SFSMV BVIDBNT. KANDIDATOV DO 21. II. 19&5. ST^/eoST-.: mmm do zslzt h ali & % mmam 2Sdo2.3l-et 12 ali 9 % ■■■ 5ODO54LČT & -ALI G •/. M 55ali več let jo ali &y. ■ / Z O B, P? -A Z B -A : mmmmmmBm nepof? oseml-etk-a 25ali i&y. Wm VIH1A ŠOL-A 4 ALI 3 % mmmm visoka šol-a 13 -ali g% III. 5TOPN7A 0 ALI 0% T^ O K L 1 C .' laaHaaHaa km^tov^lcetv 22 -ali i&% mmmmmmm uslužb. £>el o/ec \e -ali \A-f-■■■■■ INŽENlfejBV IN T-£HN. 1£ ALI 12-7. mmm p/eosv. dbl-avc-ev mz-alj 7% ■■■ ZDie-AVST.P£Lj\VC£V 7 ALI 3V. ■ ■■ PIZAVSI. IhJ £/COWOA4 7-ALI 5^ ■ FfiOr- POLIT. DEL. IM OST. ZALI 4,5'/. VCJLJtMi V PR^OST. TCL^S-A : BILI VOL-J-CSJI -114 AH 64'/. ■■>■■■ Bili £.hK/?AT VOLJ-Eni 1<3 ALI 14% 1 bili DV-AKFZAT VOLl-ENi 2 ALI 4,5* T/ei in v-ečkFat vol-jeni 1 ALi o,^% Občinska skupščina je razpravljala o osnovali družbenega plana za leto 1965 KAMNISKI OBCAN Na seji ©bčinske skupščine v Kamniku so odborniki raz-pravljali o osnovah obćinske-ga družbenega plana in proračuna za leto 1965, ki so o njih že govorili tuđi zbori volivcev. Po predlaganem osnutku družbenega plana in proračuna, naj bi se letošnji druž-beni bruto proizvod v kamni-ški obćini povečal od lanskih 23 na 29,4 milijarde dinarjev ©z. za 27 odstotkov, medtem ko naj bi narodni dohodek pora-stel za 20 odstotkov. Dosegel naj bi vsoto skoraj 700.000 dinarjev na prebivalca, Naj već adibornlikov je na .seji skuipšćine govorilo o tom. kako vskladiti ćedalje večje potrebe Zlasti v šolsavu in na padroćj'u komunalne ureditrve s proračunskim! dohodki. Ti dohodkj bodo .letos zaradi ukinitve dopod;n:U.ne-ga proračunskega prispevka iz osebnegia dohodka in zmanjsanih davčnih obveznoslti obćanov zmanijšarri za otorog 190 mi-lijomov dinarjev. Sredstva za potrebe šolstva naj bi se po ob-ravnavanem predlogu povećala za okrog 50 odstotkov, medtem ko predio« predvideva, da bi krajev-ne slkupnosti iz občinskega proračuna dobile le 61 odistatikov lani poraibljene. vso'te. Ker krajevne skupnosti s temi sredisitvi ne bi mogle uspešno urediti mnogih pe-rečih komunalnih problemov na svojih področjiih, so odborniki pri-poroćiii, maj zbori volivcev raz-praivljajo o predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka v vseh krajevnih skupnostih kam niske obćLne. Predlagajo 2 % samopri-fiipevek iz osebnLh dohodko'V in dohodkov davčnih zavezancev. Na ta način bi za potrebe kirajovnih skupnosti letos lahko1 ztarali okrog 100 milijonov diinarjev. Občinska skupšćina je z zadovoljstvom ugotovila, da so delov-ni koilektivi do mševanja gmotmih vprašanj v šolsitvu pokazali veliko razumevainje. Obvezali so se namireć, da bodo lotos iz svojih skiladov skupne porabe v te nametne prisepvali 260 milijonov di-narjiev. p_ g. 0 čem so razpravljali zbori volivcev v decembru V času od 20. do 23. novembra 1964 in od 20. do 23. decembra 1964 so bili po vsej občini zbori volivcev. Volivci so na svojih zborih predvsem razpravljali in sklepali o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Sprejeli so sklejie o ustanovitvi v celoti 20 krajevnih skupnosti za območja, na katerih je prej delovalo 24 krajevnih odborov. Občinska skupščina je vse sklcpe o ustanovitvi krajevnih skupnosti potrdila na 23. seji dne 23/12-1964. Na zborih volivcev, ki so bili v ćasu od 20. do 23. decembra 1964, so volivci v slavnom razpravljali o osnutku odloka o prispevkih in davkih ©bčanov občinc Kamnik. ki so ga dopolnili z manjšimi pri-pombami in dopolnitvami. Odlok jie občinska skupščina sprejela na seji dne 23/12-1964. Poleg tega so volivci na omenjenih zborih razpravljali in spreje-mali predloge in sklepe še o naslednjih aktualnih vprašanjih: Volivci Zapric so predlagali, naj se odstranijo btinkerji v Aškcr-čevi ulici. Kcr je pod bunfeerjem napeljana vođina cev in ventil, naj komunalno podjetje prestavi vodovodno cev na drugo mos':i, k.jer ne bo nobenc ovire. Dalje so predlagali, naj se na pristojnem mestu intervenira, da se vsi železniški prehodi med zgornjo postajo v Kamniku in naseljem Podgorje zavarujejo. Zanimali so se glede načina plačcvan.ja komunalnega prispevka ter predlagali, da se uredi kanalizacija v predelu Zaprice in bližnji okolici ter ulice, ki so neurejene in kjer primanjkuje gramoza. Ob Ljubljanski cesti bi bil nujen hodnik za pešce. Na zboru volivoev Perovo so tuđi zahtevali ureditev komunalnih naprav v Pcrovem, posebno ceste v Kraček, dalje cestno razsvetljavo na cesti pri Golobu, zemljiškoknjižno izvedbo sprememb parcel ob sedanji Kovinarski cesti. Zanimali so se tuđi za zasipanje Mlinščice na Perovem, ker del Mlinščice še ni zasut. Dalje so se pritoževali, da se predlogi volivcev ne upoštevajo in navajajo kot razlog, da se volivci zborov ne udeležujejo. Nujno je popraviti svetilko pri brvi preko Bistrice. Volivci Mesta — Novi trg so se pritoževali zaradi zamude vlakov. Vpraševali so tuđi, zakaj se je zaprla pot med tovarno UTOK Kamnik in bivšo Knalličevo vilo, na kar bi bilo odgovoriti, da se je občinska pot zaprla iz javnih interesov, ko je bivša Knafličeva vila z okollškimi zemljšći pri- ,1a v družbe no last. Volivci Grabna so predlagali, da se kandidacijska lista sodnikov po-rotnikov šc enkrat prouči in obravnava. Ugotavljali so, da na območ,ju Kamnika manjka drobne kmetijske mehanizacije, ki bi olajšaJa delo kmetom. Predlagali so, naj se komunalno podjetje opozori, da uredi prostore za odlaganje smeti in da jih redno odvaža* Volivci Mckinj so predlagali, naj se tokovina za elektriko pobira mesećno, ne pa vsak drugi mesec, dalje da naj dimnikarji redno ome-tajo dimnike in da naj ne zaračunavajo storitev, ki jih ne opravljajo. Dalje so predlagali, da naj o Im* i na posreduje, da se ustanovi avto-busno postajališče pri mostu nasproti »Modelita« za Mekinje, Jera-novo in Zdušo. Na zboru volivcev Duplica so predlagali ureditev razsvetljave v naselju, gradnjo sole in otroškega vrtca na Duplici, ureditev želez-niške postaje, avtobusne postaje, sodobne trgovine ter ureditev uličnih napisov. Volivci Vranje peči so predlagali, da se zaćasno odprc žaga na Potoku, ki bi razrezala les tamkajšnjim prebivalcem za domačo upo- Za vzdrževanje čest v naši občini je letos predviđenih v občinskem proračunu 32 milijonov dinarjev ali za 170% već. Vendar je zaradi vedno večjega števila čest, katerih vzdrževanje financira občinska skupščina ta zncsek šc vodno premajhen. Na sliki: cesta Kamnik—Moste je letos razrita, kot žc dolgo ne. Tuđi om^jitev hitrosti ji ne bo pomagala rabo, ker so ostale žage preveć oddaljene. Pritoževali so se, da se jim nizrabljeni boni ne zamenjajo oziroma se jim ne povrne plačan* skočnina. Volivci iz Velike Lašne prosijo za tri svetilke javne razsvetljave, volivci iz Zg. Palovč pa za dve svetilki. ki naj bi bili nameščeni cna v Zg. PalovCah na ostrem ovinku, druga pa v Vranji peči pred osnovno solo. Dalje predlagajo, naj se ustanovi pripravljalnj odbor za napeljavo vodovoda za naselje Vranja peč ter da se zigrađi cesta od obstoječ« ceste dalje. Starši otrok, ki obiskujcjo sole v Kamniku, prosijo, da »e jim preskrbj prcvoz. Volivci Smarce so razpravljali o potrebi nove trgovine /.a njihovo naselje, dalje želijo, da bi se v občinskem proračunu zagotovila večja sfedstva za požarno varnost, da naj se dotacija krajevnim skupnoslim razdeli tako, da bi se dala večja dotacija tištim, ki več prispevajo iz svojih sredstev. Izrazili so željo, da bi bilo pred zasutjem Mlinščice potrebno napraviti kanalizacijo. Volivci Volčjega potoka so predlagali, da se popravi pešpot iz Rudnika na Perovo, posebno šc brv preko potoka Krašček, dalje da naj se ponovno vsaj 'ta 2 meseca nastavi honorarni cestar, ki bi t Volčjem potoku in Rudniku uredil vaška pota. Predlagajo še, da občinska skupščina dodeli iz sklada za gozdna pota primeren zncftek za popravila gozdnih potov, ravičilo za netočno obveščanje občanov. Kolektiv zadruge Polje pri Ljubljani — samostojnega obrata Sadne drevesnice in vrtnarije v Kamniku O čem so razpravljali zbori volivcev v decembru dosegli večjo in boljšo proizvodnjo. Predlagajo, da ee zgradba za-družnega doma prenese na krajevno skupnost in ravno tako zgradba, v kateri je brivnica. Pri cestnem podjetju naj se urgira, da uredi priključke na asfaltirano cesto Mengeš—Brniki. Zelijo, da se uredi vprašanje zobne ambulante, dalje da se uredi vprašanje trgovine, ker je sedanja premajhna. Urede naj se odvodi travnikov, ki jih poplavlja potttik Brnlk. Na zboru volivcev Moste—Suhadole so volivci zahtevali ureditev makadamske ceste skozl Moste, nadaljevanje gradnje vodovoda in ureditev oziroma določitev gramoznice. Pritoževali so se, ker gra-moznic© uporabl.ja.ii) I.ahovčani. Predlagajo. da se zapre pol za Ru-harjevim hlevom. Volivci Mlake — Podboršt so zahtevali, da se čimprej zgradi nova Sola v Komcndi. Predlagali so, naj da občinska skupščina finančna sredstva, ki so namenjena za krajevno skupnost Mlaka za glavni vodovodni vod Mlaka—Gora—Križ. Predlagajo, da sr zniža komunalni prispevek za Komcndo in Mlako. Dalje, da se delavcom Loni'arskc obrtne zadruge izdajo iz.j<-mna dovoljenja za zidanje hiš, da se uredi vprašanje zobne ambulante v Komendi in da se resi vprašanje gra-moTnice v Mostah. Volivci Godiča zahteva.io dnevno do«lavo pošte, napcljavo elektrike od Kocjana do Pšajnarja in od Spilcr.ja do Skavarja. Dalje že-lijo, da bi avtobus vozil enkrat dnevno »kozi Godič. Uredi naj se razsvetljava v vaši. Volivci Go'Zda — Crne predlagajo ukinitev pavšalne skaj se usmeri Ifradnja stanovanjskih hiš (montažnih) na terenu od Ncvclj proti Ol-fievku in Samotnemu mlinii, ker tanikajšnja zemljišča nišo primema za kmetijsko obdelovanjc. Obcncm naj bi se zazidale praznine med hišami od go«tilnc »Pod skalco« proti Tuhinju. Na teh mestih bi bila gradnja cenejša, ker je tam žc vodovodna, električna in delno tuđi kanalizacijska napcljava. Vztrajajo dal.je pri predlogu, da se del vaši Vrhpolje preimenuje v novo ime Soteska. Pređlagajo dalje regulacijo Nevljicc, cestno razsvctljavo v Tesnicah in ob mamutovem mostu, dalje popravo pota »Spajnica«, dalje da naj se sredstva i/, gozdnega »klada prenesejo na krajevno skupnost za vzdrževanje gozdnih potov. Volivci nadalje predlagajo, da se uredi priključek elektTičnega omrežja za Nevlje na nov transformator, priključek za Poreber pa na transformator v Podhruški. Razmcje naj se kompetence za popravljanje gozdnih in drugih potov. ker se večkrat ne ve, kdo je dolžan vzdrževati poti. Na zboru volivcev Srednja vas so se volivci pritoževali zaradi slabo vzdrževane ceste skozi Tuhinjsko dolino in se zanimali o vpra-šanju regulacije Nevljice, ki ob vsakem večjem deževju poplavlja obdelovalno zemljo in gospodarska poslopja. Volivci Sci sprašujrjo, zakaj se na njihovem »bmocju bolje ne vzdr/uje,|o ceste, ki so v zelo slalvem stanju. Volivei Smartna v Tuhin.ni predlagajo, da je zadnji čas začeti r. regulacijo Nevljjce. Nadalje predlagajo. da naj se Jih uvrsti v letu 19B5 v nacrt za gradnjo ceste v nascl.jih Sidol in Stebl.fev««k. Isto-časno pa predlaga.jo. da GG Kamnik pripravi do prihodnjega zbora poročilo glede razlike o nabavni in prodajni cenj lesa. Menijo. da bi s temj sredstvi GG lahko već prispevalo k ureditvi gozdnih poti. Volivci Zg. Tuhinja zahtevajo, da se popravi Tuhinjska cesta, ker v takom stanju ni več sposobna za vožnjo. Nadalje predlagajo, da zdravstvena ambulanta v Tuhinju ponovno začne poslovati. Volivci Motnika zahtevajo odgovor na vlogo PGD Motnik glede dodelitve zemljišča za nov gasilski dom. Vprašujejo, kdaj se bodo na-daljovala začeta dela pri regulaciji Motnišnice. Predlagajo, da naj se dovoli obratovanje žage v Zajasovniku. ki je last Ivana Fišerja. ker so zaradi oddaljenosti drugih žag preveliki stroški zaradi razreza lesa za domače potrebe. Volivci nadalje negodujejo zaradi odnosa »• Agrokombinata« do občanov Motnika, češ da ne nudi nobene strojne pomoči pri obdelova-nju zemlje. Občani Spitaliča od hišne številke 33 a do 39 prosijo za pomoč Pri napeljavi vodovoda, ker do sedaj uporabljajo vodo iz Motnišnice. ki je neprimerna /a uživanje. Nadalje vprašuje.jo, kaj je s popra-vilom bivšega zadružnega kozolca. Volivci predla-jajn. da naj bi ob-finska skupščina materialno pomagala pri vzdrževanju gospodarskih in stanovanjskih poslopij s tem. da bi občane oprostila plačevanja hišnine. Pri Vodni skupnosti Ljubljanica-Sava naj bi skupščina posredovala zaradi ureditve škarpe ob Motnišnici, ker jim uničuje obdelovalno površino in ćelo grozi, da bo razdrla tuđi cesto Spitalič— Motnik. Volivci predlagajo, da se prestavi avtobusno postajališče, W je sedaj pred župniščem, pred solo oziroma za zadružni dom. da bodo otroci lahko čakali na avtobus v soli. ne pa v žiipnišču. Predlagajo uvedbo avtobusnega postajališča tuđi v Jastrebljah. Na zboru volivcev Pšajnovica ni bilo pripomb. Zbora volivcev Sutna zaradi nesklepčnosti ni bilo. Iz navedenega poročila izhaja, da so volivci na svojih zborih razpravljali in stavljali prcđloge predvscm o reševanju raznih komunalnih problemov. Ponovno so ugotovili kritično stan,|e šolskih ob-.jektov, ki terjajo neodložljivo rešitev. V tej zvezi so priporočali v krajih. kjcr ni prcvoznih sredstev, da se poskrbi za prevoze š»lo-obveznih otrok iz oddaljcnejših krajev v solo. Mnogo so razpravljali o slabem stanju cestnega omrežja tako ceste Kamnik-Motnik, Kamnik—Moste, o cestah 4. reda in o gozdnih poteh ter stavljali ustrezne predloge. Perece .je tuđi vprašanK' regulacije voda. posebno Nevljice, Pšate, Motnišnice itd., o čemer so volivci tuđi živahno razpravljali. Dotaknili so se tuđi dopolnitve javne razsvetljave in vzdrževanja obstoječe. vodovoda ter avtobusnih posta jališč. Vsc te zadeve so resnično perece in t«rjajo rešitev. O vseh teh zadevah in pripomhah občanov bo razpravljala občinska skupščina in tuđi sprejela ustrezne zaključke. KAMNISKI OBCAN % Še nekaj o mladinski problematiki V eni izmed prejšnjih številk »Kamniškega obćana« je bil priobčen sestavek z naslovom »-Mladina, kakšne so tvoje poti?« Ko setn ga prebral, sem se zamislit nad njegovo vscbino in prišel do zaključka, da ima av tor prav v prikazovanju žalostnega stanja kulture in moralnih vrlin današnje kamniške mladine. Moj članek naj bi bil v bistvu nadaljevanje in dopolnitev prejšnjega. Seveda se bo našel kdo, ki bo trdffl, da je mladina v drugih me-sitih še sflalbsa. vendiar mislim, da se ne kaže zgledovati po n.iej. Zalkaj pa ne bi Okušali ,pri n,als ta problem urediti? Prepričan sem, da sie ga dia, da so možnositi. Da 'pa ne borao vadno le naište-vali golih dejistsiv o tem, kat je"py-tnebno, kaij narobe in kaj bi mo-rall-j urediti, sem se odlo'ćil, da bom obravnaval konkretne ;pri-miere, ki morda najbolje priika-žejo ta problem,. Danes vsak otrok vsake starosti 1-aihko vidi kakršne kali filmske prizore, /a. katerc ne moremo trditi, da so zanj pri-merni, pa naj, si bo to z moral -niegia ali kulturnega siLališča. Povsem, naravno je, da skuša otrok posnemati glavuega junaka iz filma, k-er pač hoće biti vedno v središču pozornosti in se hoče uveljaviti. Ljudje smo pač tafci, da se nas oprimejo slabe iastmo-Sti hitreje kot dobre in taiko se otrok niti ne zave, kakšnih navad se je oprijel in do kje simejo se-gati meje takšnega obnašanja. To velja ne samo za kriminalne am-pak tuđi za nemoralne prizore, ki se iz leta v leto bolj uveljav-Ijajo na filmsk-em platnu, kar je vsekakor hud strup za miladino. Pa še nekaj sem zadnje čaše opazil pred kino »Dom«. Sel sem zvečer v kino, pa mie v avli pred vhodom v dvor amo vpiraša famtek, star deset ali enajst leit, če mu dam petdeset dinarjev, da bo- šel v kino. Otrok ni bil najibolje napravljen in prepričan sem, da ga je moralo zelo zebsti. Tedaj se oglasi njegov »prijateljček«,' nekako istih let, da naj diaim raje njemu, ćeš, da je ta že vid'el film oib 17. uri. Nisem dal ne enemu ne dlrugemu, pa ne moirda zaradi sebičnosti. Pač pa za taike potrebe nimam razuimevanja. Tuđi način, s 'ka'.-eri'm sita me prosila denar.ja, ni bil niti -najimanj pri-meren, da o njunem vođenju po-teim ne bi govori.1. Kje so sstarSi teh otrok? Kakšen odnos iim.a oittrok do teh sitaršev iin obratno? Se en pirimer bi navedel, ki morda ni tako preipričljiv kot prvi, pa vendar vz;buja ipozornost. Stal isem blizu skupine fantov od dvanajst do patnajist let, ki so se siproščano pagovarjali. Nekaj sam jih poznali. Nekido od njih je naivno iprijpovedaval, da ga Usto ne-deljo starši nišo pustili v kino, ker so si film, sami ogledali in ugtoviili zanj, da ni prLmioren. To-da fan.t jie od doma ušel in dienar za Ikino vdtopnico Iniaprtastil od mimoidočih. V ilustracijo1 tega priimera naj povem še to, da je to sli,r-:9k ed' iček. Ko bi njegovi sitarši vedeli, da njihov sin berači za denar, mu ne bi zlepa od-pusltili. Nemialofcrat se zgodi, da se film sredi predstave pretrga:. To si je vsekaikor lahko- poj'asiniti zaradi tehničnih -otevar. Ne moireim pa si pojasniti tisitega silovi-tega vrišča in žvižganja, ki potem nastane. Vprašam sie, kaminišiki »frajerji«, ali 'bo okvara popraviljena hitre-jie, ali se film drugikrait ne bo ultrgial, če bosite vpiii? V ka vam i sem niaimenoma ipri-sedel k družbi fantov, ki iso sedeli za mdiz». DovoUte mi, da jiih predstavim: prvi 18 let, strogni klj-u- čavničar, drugi 15 let plesikarski vajenec, treitj:i 20 let, gimnatzi'jec, četrti devetnajat let, trg. poimoč-nik. Cez nekaj časa je priSel še eden in se uilegel v nasloinjač. Bila je nedeljia. Bil je v kaivfoojikah, ki so ddkazale vidlez, da so pretrpale najimanj Balkanske vojne, usnjen j-opič, škonnje in tiis'to, se-daj tako moderno- teenaigerslko pokrivalo. Pogovarjali so se, da gredo v kino, potem pa, na Rodi co na ples. Namenoma seim jih vpraišal, kaj bi počeli, če bi imeli rnožnosit iiti v opero, dramsko gle-dalisšče, morda tuđi v mladinslko sobo. Kje tičivzrokza slabo udeležbo na prošlavah? Že dal.j časa vznemirjeno spremljam majh-cn problem. Ma-loštevilna udeležba na proslavah v Kamniku je že običaj. No! To je ta problem, o katerem moramo nekaj spregovoriti. Prav gotovo nam ni v čast, da dvorano, ki sprejme 700 ljudi, napolni le sto ljudi in še to polovico otrok. Tako je bilo 22. decembra, tako 29. novembra, pa tuđi 1. maja i-td. Na razmišljanje, kaj je temu vzrok, so me silili naslednji o-d-govoiri: 1. neprimerno izbran dan in čas; 2. nezanimivi programi; 3. nezainteresiranost ljudi za proslave. Nemogoče je, da je bil slednji odgovor resničen. Nemogoče je, da v tako kratkom času pozabi-mo napore in žrtve, ki sa bili potrebni za to, da uživamo lepše đneve. Na redkih proslavah, ki se zvrste skozi ćelo leto, bi pač morali izraziti s svojo prisotnost-,|V> spoštovanje do ti stih, ki so nam te lepše dneve priborili. Včasih so programi dnkaj kvalitetni — pređvsem kadar sode-' luje.jo naši najmlajši. Prisrčno jih je gledati, hkrati pa spo/.navam« njih dejavnost v šo-li in izven nje. Ravno tako nam program omogo-ča spoznati prizadevanja prosvet-nih delavcev. Ali lahko sami sto-re vse? Cklgovorl je tiegaJtivon. Njihov trud moramo spremljati tuđi starši o žirom a vsi občani. Naša dolžnost je, da organizator-je in sodelujoće podpremo v nji-hovem prizadevanju. Kako? Me-nim, da je naša udeležba največje in najbolj učinkovito priznanje. Organizatorjem proslav pred-lagam, da izbirajo primernejši dan in čas proslav. Nadalje naj kino-predstava zvečer odpadc, kadar je proslava. Smatram, da ni pravilno, če se proslava prilagaja kinu, namesto obratno. Priporočam, da organizatorji programe popestrc in sicer s tem, da povabijo operne pevce, morda ćelo več hkrati, baletne skupine itd. Menim, da to ni problem, saj smo predmestje slovenskega kulturnega centra. Tako se ne borno ozirali po prazni dvorani in s. tiho sramovali naših nekulturnih manifestacij na proslavah. Naj se oglasi še kdo drug in pove svoje. Naenikirat smo ugoto'vili. dia j!e potrebna v Kamniku miladinska soba, mopda 1-ocena v diva -prostora, v čitailnico in debatno sobo. Ći'talniica naj bi bila name-njena za branje in studiranje, debatna soba ipa naj bi bila opremljena 's -televizijskim, sprejemini-kam. Tu naj bi se točile tuđi b«Kailikoholne pijiače, mladima bi lahko igrala đalh ali ipa bi ji mini 1 čas v 'veselih in siprošćenih pr>-govorih. Vsi so bili seveda navdu-šenli. Vendar sem, oimeinil, da je to povezano z raizličinim.i in prc-oej velikiimii težavaimi. Talkoj na,to je edein izmed njih o.m-2'nil. da bi bilo dobro- [postaviti tja tuđi juke-box. Rekel seim jim,, da bi se morali pokoravati in biti discipilinirani, biti bi mor-ali k-oit povpračni mladeniči, brez ka-kršnih kotli svojih »fint« in »vrlim-«. Tedaj je visa navdušenost siplahnela. Oigilasil se je najimJaj-ši, ipieskarsiki vajonec, in rekel, dia je -pclleimitalk-eim, naij'bolje, d'a naired-ijo javno hišo aiii bar1 s sitreep teasom, da bi jah bilo tam vedino lahko- naijILi. Ali jie to odgovor, ki bi ga lahko prićakoval od. ipertinajstletinega diečka? Raje naj bi se posve'til svojemu -pakli-cu in čiimiboij izlkoristil »lato dobo svojega spornima- in sikušal nadoknaditi to, kar je zaimiudil v soli, saij niti osemletike 'ni aa-vfšil. Večikrat vidim to- Skupino miladoletmilkov, kako- se napali v Lj ubijano, verjetno »gledat na uro« ali trošiti danar v bifejiu, kjer se lahko postaivljiajo « »vo-jimii unifoinmami. Stanši, ali imate res taiko- radi svd'j-e otroke, da jiim pustitie vse, kar- se jim, porod1 i v njihovih Rla-va:h? Pusitilte jiim, da bodo> saimi zasilužili za sivoj kruh. Pustite jim, da bodo' spoznali, da je treba plačati stanovanje, pranje, olokitrilko in še ncišiteto drugih uslug. Ne po'zabite, da so vaši oitroci zrcalo vas Ka;m:ih! Anton Sitar Mladi igralci iz Most so pred kratkim uprizorili »Županovo Micko-« in komedi.fo »Lily« pod režijskim vodstvom tov. Potočnika. Gostovali so v Komendi in na Vegradu. Na sliki: po predstavi »Županove Micke« v Komendi Foto: Svetelj Prosvotno društvo v Podgorju je letos prvič pripravilo »otrosko ma-škarado«, ki je naletela na velik odziv med najmlajšimi. Najlepše maske so nagradlili s praktićnimi darili. Na siliki: skupina malih »ma-škar« pred kulturnim domom Foto: Svetelj KAMNIŠKI OBCAN 4 Občni zbor sind. podružnice v podjetju Kamnik Po dveh letih intenzivnega dela je un«ta suiMuđna Podružnica v podjet.ii! »Kamnik« zapet svoj občni zbor. Ker je kolektiv soraamorno velik m bi ga bilo zaradi neprimcrnega prosto« tezko aklloaU hkraU. so * v podjetju odložili za đelegacijsta sistem uđe-ležbe. Mala dvorana kina DOM je bila nabito potoa in venfika-cijska komisija je ugotovila, da so se zbora udeležili ražen vablje-nih tuđi ostali člani raznih rabljenih delegaciji. Pnsotoi so bili tuđi številni gostje iz občinskih forumov, iz podjetij S. P. S. Vitez in Miloje Zakić Kruševac itd. Dosodanji .predsjednik izvršnega odbora sindikalne podružnice tovariš Martim Movern je poda! ze-lo obiširno poročilo o delu odbora iin nakaza! številna nerešena vprašanja, ki jih bo moral resiti novi odibor. Osnovne srnernice 'e dal peti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je poudaril zlaisti skrb za hiitrejiši porast življenjsike ravni delovnih ljudi. Ziviljenjski po-goj!i so morajo ■LztoorjSaiti skladno z gospodarstvom. Prav tato je treba paspešiti razvoj socialistič-nih odnosov v sami družini, ker bo le na ta način moižno realizirati ideje o povećani skrbi za delovnega človeka. Iz podaitkov je bik* razvidno, dia je v kolektivu v zadnjem času ipirecej nihalo števiilo delovnih moči, kar je slabo vplivalo na produktivnost dela. Zaradi tegla bo treba temeljito proučiti vse vziroke, zaradi kateirilh adhajajo l.judje drugaim. Izvršni odibor je ugotovil, da je disciplina na potrebni visini, kair dokazuje majfaio števiilo kazni, še bolj pa to potnuijcjo delovni uisipeihi, ki so bili v piretekleim obdolbju resmično' lapi. Obratna ambulanta je opravila sivoje delo zadovoljivo, saij je nudila števil-ne zdravstvene usluge ne saimo članoim kolektiva, ampalk tuđi njihovim, svojcem. Zaskribljiujioće .pa je to, dia so se zeloi povećale nesreće pri delu. Med nekvalificiranima deiavci jih je bilo kar 45%,. To so predvsem novosprejeti deiavci, ki nišo bili dobro poučeni o nevairnosti pri delu. Opaziti pa je tuđi povećanje nesireč na pati v službo ali na povratku domov. Zaradi nezgod je imol kolektiv precej izgubljenih dielovnih dini, kar je povzro-čilo vciliko škodo. Simdilkalni odibor je ugotovil, da člani kolektiva zelo radi (koristi-jo počitniišike domove za svoj od-dih. Podatki kažej'O, da je bil dom v Portorožu skozi vse leto zelo obisikan kakor tuđi koče na Veliki planini. Vendar se bo' obislk na Veliki planini oibčiutno pove-čal sele seidaj, ;ko je stekla žičini1-ca. Kolelkitiv je z zadovoljstvom sprejcl piredilog, da bi s sorodlni-mi podljetji 1k sosednjiih repulblik zamenjali nekaj prostora v po-čitniških domov ih. V letu 1964 je že prišlo do tak&nih zamemjav, ki so' se pokazale kot zelo uspešne. Nastane pa vprašanje regresa za te člane kolektiva, ker dio sedlaj niiso' dobivali nobenih sredsitev ali popuistov. Vse kaže, da bo le-tos tuđi to vprašanje rešeno. Kolektiv je v preteklosti zelo uspešno reSevail sitanovanjska vprašanja. Dograjene so1 bile stolpnioe,, v 'katare1 se je vselilo 40 idružin. V preteklem, letu je začela delati tuđi stanovanjska zadruga, v okviru katere se grade nova sltanovanja. Ko bodo do-grajieina, bo skoraij vse stanovanj-sko vipraSainije reišeno>. Prav mič pa, ni bilo stanjfenega na področjiu otroškaga vanstva. Poznani so štievilni 'brezuipni pri-meri, ki so izredlno slaibo' vpli-vali ne samo na, produktivnost dela, temiveč tuđi na zdiravje in standard' ljudi. Ker se je Gbčiin-s'ka skupščina resno zavzela za rešiitev problema otroškega var-stva, v vsej1, komuni, upaimo, da se bod©' kmailiu poikazali reaultati pri zađe vam; j v našem, kolektivu. Izvršni odlbor sindikata je tuđi posikrbel, da so' člani kolektiva dobili dolooane dobrine kot npr. preimog, ozimnico in nekajkirat tuđi tekstilno ttlago. Vse to je pozitivno vplivalo na raspoloženje kolelktiva, čeprav je jasno; da to ne simte biti edina, oblika dela sindikata. V prihodnjem obdobju mora sindikat posebno veliko skrb posvetiti iizoibraževanju kadrov. Or-ganiziiraiti bo treba tečaje ali sole za pridobivanje kvalifikacije, ker je precej interesentav. Prav tako je 'treba tesnevje sodelovati z mladino in skrbeiti, da se bo pravilno razvijala v dobre proizvajalce. Diskutanti so pouidarili, naj bi se isestala komisija in na podliagi enotniih izkušenj pregledala po-samezna doloćila v statutu ter jih vskladila s pozitivno iprakso. Statut naji 'bi doibil vsak član kolektiva. To naj bi opravil urednižkj odbor nafega glasila. Vsi udeleženci občnega zlbora so' se sltrinjali s tem, da je bil ztbor zelo delaven, da je lepo uspeJ, tako po vsebini kakor tiudi po organizaciji. Tako kot vsa leta preij so se tuđi lotos udeleženci veselo zavrte! i ob domači glasibi in, pod, vplivom akomdov in rdeče kaipljice nadaljevali točko »razno« do poane ure zvečer. Daniel Artićek, dipl. ekon. LETNA SKUPSCINA AVTOMOTO DRUŠTVA KAMNIK Več pogojev za dejavnost vseh članov Na redni letni sikupščini Avto moto diruštva je sodelovalo okrog 170 članov, od 'skupnih 1042, čla-nairiino za Iđto 1964 je ipilaičalo le nekaj pi-eko 600 članov. Lani je na tečajah za voanike ;nmaitleir.je sodelovalo 248 udele-žeincev, uspeišino ipia je1 položilo i ispit le 117 kandidaltov. Najlbaljša 'tekmovalca diruštva s'a bila Janko in Matevž Stefe. Jamko Stefe je na enajistih dirkah rtipiubliiškega, državnega in med-narodnega značaja dosege! devet prvih in dve drugi mesti. Matevž Stefe pa je prav tako zmagal na vseh osmih itakmovanjih, na ka-toriih je ■sodiolovaJ. To so nekateiri najvažnejši .po-, diatki iz poročila AMD Kamnik za leto 1964. Vsekakor so bili do-seženi res zavidlljivi uspdhi, zila-sti na špoirtniem področju. Tuđi obseig gospodarstva se je anaitno povećali. Finančnii promet je pre-siegeil viso'to 18 milijonov dlnar-jev. K .tamu je med drugim precej ipiriipoimogel 'kamion, ki ga je društvo lani kupilo in z njim opravlja prevozne usluge. Raizprava na občnem zboru pa ni bila usimerjena toliko' k oibrav-navainju usipeihov, kodikor h kritični presoji, kaj naj, bi se pod-vzelo-, da bi se članom, razan plia-čevanjia članarine nudila tuđi možnost akitivnega sodelovanja, iziabiraiževanja, iizpopoilinjevainja itd. Sredi, ipretetklega leta j(e bila ukinijena delavnica, ki je članom AMD nudila določene servisne usluigie. Ta, dieilavnica bo' letosi začela ponovno obratovaito in bo na voljo samo tištim članom AMD, ki bodo lahko' sami sode-loval.i pri popiravilih svojeiga vozila,. Ražen tega pa bodo laihiko iskoristili dve uri bretzpilačnega servisnega popravila. Predlagali so tuđi, da bi bilo treba letos, organizirati več pri-reditev. na, katerih bi imelo« moŽT nost sodelovaiti čimviečje število članov. Zato so se domenili, da bodio skupino z AMD Litija in Lukovica priredili ocenjevialno vožnjo in moto-pikinik v okolici Kamniika. Menijo, da bi bilo, zelo potrebno iza člane organizirati več predavan j o prometni vzigoji. moto zinanstvu in podobno. Podirobno naj, se prouči, zaikaij niti polovica udeiležencev tečaja za vozinilke ne opravi izpita. Spri-čo tolikih stroSkov tečajnikov, bi se jim pač moralo zagotoviti U'Spešen voznišlki izpit. V zvezi s prametno vzgojo mladine so člani opoizorili na pre-miajlhnio odgovornost nekaterih šoliskih vodlsitev, da bi svojim učencem zagotovila vsaj iminimal-no znanje o varnositi v pramieitu. Prav je, če povemo- bolj daloče-nO'i ■komisija' za vzgojo mladine pri AMD je raaposUala vsem So-lam gradivo z nameinom, da bi otroci pisali naloge o vannosti v prometu. Tada žal sita se doslej odizvali le soli v Tunjicah in Me-k'njaih. Ob zaključku leltne skiupćčine je predlstavnik avto-imoto zveze Slovenije Kermiavner podielil zlate častne zinake peti'm najbolj de-lavnim članom društva. „ c Jm se to... Obnovitvena dela pri romanski kapelici na Maleni gradu uspešno po-tekajo Letos bo v ta nanien porabljenih 4 milijone đinairjev Foto: Svetelj Ko je skuipšičina Kamnik na svoji 26. seji razipraivljala o stanju v Sadini drevesnici in vrtna-riji ter o isadni plantaži Tunjice, je po izčrpni analizi sprejela sklep1, da se obrat Kmetijisike zadruge Polje:, Sadina direvesnica in vrtnarija Kamnik izloči iz navedene zadruge in usltanovi samo-stoj no podljetje z dosedainjim nar činom poslovanja ter da se novo uatanovljenemu podjetju 'dddeli sadno plantažo Tunjice z visemi k njej pripadajoćimi osnovnima sredstvi. SkuipSčina otočine utemeljuje svoj sklep s tem, da bo kot sa-mostojjno podjetje vsaj tako dobro gospodarilo kot doslej in da je osamosvojiitev obrata v samo-stiojno podjeitije v interesu nadalje njega razvoja, drevesničarslke, vrt-narsike, ikakor tuđi sadjanske pro-izvodinje druižbenega selktorja na območju občiine Kamnik. M.P. KAMNIŠKI OBCAN 5 K A M N I 'Š K I O B C A N 0 Mladi kamniški smučarji med najboljšimi v Sloveniji Po skrbnih pripravan na Veliki planini se je 9 najboljših kam-niskih Dionirjev - alpincev udeležilo conskcg-a prvenstva v Tržiču. TConkurenca je bila izredn© huđa, saj se je tekmovanja udeležilo 280 pionirjev Ijubljanskega in koprskega »kraja. Že sobotni trening je pokazal, da bodo naši pionirji. posebno najmlajši, krepko po-segli v borbo za najboljša mesta. Pokazalo pa se je, da so naši najfmlajši silabše opremljeni, kar pa med enakovrednimi že odloču-je. Na srećo je bil sneg zmrznjen, •tako da smo. smuči po 4-urnem 'mazanju za silo usposobili za tek-rma. Tuđi pri žrebanju nismo -Imeli sreće, vendar pa so ledene pro$e nudile boljše pogoje tok-movalcem z višjimi starta imf šte- : vilkami. Starejši piiomirji so tekmovali na 580 m dolgi progi s 120m visinske razlike in 34 vrate i. Proga je bila zelo strma in ledena. Na-stoipilo je 112 tekmovalcev. Vsa . prva mesta so pobrali Tržičaini, ki so bili naj bolje pripravljeni, posebno ker so že cei mesec trenirali na tej iprogi. Naši piomirji so se uvrstili takole: 21. Sitar Pe-ter 53,5 sek.; 35. Rautar Miha 57,1 sek.; 36.-37. Slapar Zdravko 57,3 sek.; 45. Grilc Ivan 60,8 sek. Vsekaikor lep uspeh, posebno ker je zaostanek za prvim i le 8 sekund. Mlajši pionirji so nastapili na 420 m dolgi progi z 18 vratci. Tu so naši pionirji dosegli naj već j i uspeh, čeiprav bi bil ta z malo već sreće se većji. Naš najfooljši tekmovalec Sunkar Bojan je žal pade! (zaitakniile so se mu vezi), čeprav jie na sobotlnem treningu premagal vse tek,mo'valc5e za već kot 2 sekundi. Med 88 tekmovalci so s© naši takole plasirali: 6. Grilc Marjan 31.6 sok., 10.—14. Sunkar Bojan. 33.8 sek, 72. Sunkar Jože 56.2 sek. Naš 8-letni teikmo'valec Lavbižar Branko, ki mu je bilo to šale drugo tekmovainje, bi se plaši ral na 10. mesto, vendar je bil diskvalificiran. Ce uipošheva-mo, da vsi naši tekmovalci še dve leti lahko tekmiujejo v svojih skupinah, je perspektiva še mnogo bolj obetajoča. Med najmJa'jšimi pionirkamj, ki so nasitopale na isti progi kot pionirji, je naša predstavnica Mali Branika potrdilla svoj lanski uspeh. Med 33 tekmovalkamii se je uvrstila na 8. mesto. Tako so se Grilc Marjan, Sunkar Bojan in Mali Branka plasirali na finalno tekmovanjo v Celju, fcjer bodo ponovno nasitopili. 2al zaradi nesporazuma v prijavi nismo uspeli tuđi v ekipnem tekimovanju, saj bi se med 31 Otrooi sto.jii.jo v vrsti za prijavo na tekmovanje Okiipaimii plasirali tna 6. mesto. Ti rezultati kažejo, da se je de-nar, vložen v priprave, na Veliki planini bogato obrestoval, saj ta-kih rezuiltatov kamniški alpski smućarji še nišo dosegli. Zaćeto delo bo treba le še nadaljevati in drugo leto bodo naši pionirji po birali še boljša mesta. S. M. Množičnost na kamniških smučiščih Lanskoletni uspeli smućarskl tečaji so vzpodbudili SK Kam-nik, da je letos oTganiziral le-te v precej većjem številu. S propagandno akcijo po šoilah in tovar-nah smo izred.no uspeli, saj je bil namen akcije — množićnost — dosežen in bi kmalu ne mogli sprejeti vseh tečajnikov. Število teh se ,jo od laimskiega leta namreć potrojilo, tako da je Jctošn.jc tečaj e obiskovalo 242 tečajnikov, od tega 134 začetoiikov in 108 tečajnikov nadaljevaline sole. Posebno razveseljlva jie udetležiba 25 pio^-nink. Tcčaji so bili na PoJjatnaih, V Mekinjiah in Nevljah pod vod-sl'voim smučairskega učitelja in vaditeljev Janeza Podjeda, Antona Sušterja, Janeza Sadjaka, Jane Pogačar, Jui'eta Matjaža, Janeza Klemenca in Marjana Steleta. Zaradi visokega števila »o morali biti na smiučiščih ludi po 8 ur dnevno. Njihovo delo je bilo težko prodvsem zaradi pomainjkljive opreme in prevelikega števila tečajnikov, zaradi česar jie bila ne-vaimosit poškodlb mnogo večjia. Vendar amo zabeležili le dve po-škodbi. Trčnji so kvalitetno zelo uspeili, saj: so tečajniiki pokazali velike napredke, kar pa velja predv.sem ■/.& začetnike. Ob zaključku tečajev smo priredili tekmovanje tečajnikov, ki je pokazalo, da je m,;:d tečaj,niki nekaj bodo-čih dobrih tekmoval-cev. 2al jih je zaradi slabega vremena nastopilo le 108. Olifinsko Mrchho prionvlvo za »Zlalo punico« Občinskcga strelskega prvenstva za »Zlato puščico^ se je udeležilo 24 tekmovalcev iz petih strelskih družin. V vseh družinah je pogojc za to tekmovanje izpol-nilo 29 strclcev. S svoja zmapro je prijetn« pre-senetil eden najstarejših aktivnih kiimniških strelcev Mirko Scme-,ja, 61an SD »STOL«, ki je s 515 đoseženimi krogi pustit za dva kroga za seboj lanskoletnega prvaka Ivana Rihtarja. Tretje mesto pa ju dosegel Šuštar Slavko, Član SD STOI, s 497 krogi. F. S. TURISTlCNO DRUŠTVO V KAMNIKU bo organiziralo od 15. aprila do 15. maja 1965 v Kamniku in okolici Mesec čistoće Vabimo vse prebivalce Kamnika in okolice, da pri tej akciji sodelujejo. OBVESTILO Obvcščanio, delovne organizaci,jc, hišne svete in obćane, da izvršujemo vsia popravila stanovanjskih in drugih pro-storov. Ililro, solidno in ceneno izvršujemo vsa večja in manjša popravila notranjega in zunanjega vodovodnoga omrežja, kanalizacije in klcparska dela (žlebovi, odtočne cevi in pcdobno). Priporoča se KOMUNALNO PODJETJE K AMNIK Telefon št. 83-353 Novo naselje na Veliki planini FoLo: S. Pire Glasilo -KAMNISKI OBC'AN« - Izdaja Obćinski odbor SZDI. Kam-nik. — Urojuje uredniški odbor. - Glavni urednik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Oolfe CcbulJ, tehnićni urednik Avgust Novak, lektor prof. M. SuStar. - Izhaja enkrat niesuCno. - Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine 10 - Tiska tiskarna »Kočevskl tisk« v Kočevju. Kratek zapis o delovanju teniškega kluba v Kamniku La-nisikaletna iseizoraa je bila uspešno zaključena z dobro pripravljenim, 'kluibsikim prvenstvom TK Kaminik. Po izredno zamiimi-vih borbaih, ki so piri'tegnile večje slovilo gledalcev, so bili dosežem i naisledlnji rezultati: Med borbami pionirj'ev od 28. do 30. avglusta je zeseđiel prvo ;mesU> Mi ha Resnik. prvo mesto. Za njim sta se uvrstila Tone Frešeren in Radlko Vengiusit. Mdiadinei so iiekimovali od 4. do 6. septembra. Med dvajsetimii tek-moivial'ci je po teški borbi v pol-finalu in finalu amagal Gruden Vinko, prled: Franci jem Vengu- 'ki se je že na ropiubliškeim prvenstvu izlkazal fco'l dober igralee, saij je tud'i pri mlaijših pionirjih dosege! med itzredino koinlkuremco stoim. in njegovim mdaj.šiim bratom Rad kom. Vsiefcaikor lalikoi s temi igralci računamo še v .bodo-če in upajmo, da bodo njihova imena pomenila neikaj ludi v re-puiblišikern meriilu. V koinkurenci članov je bi:l maj-uspešnejši Lavrič Jože, ki že več :let zapored mosti ;naisilov najiboljiše-Ka klaimnifikega itienišlkega igralcai Za njim sita se uvrstila Stame Snabl in Bojan Slegli. Med tek-movanjem divojiic je bi! najuspeš-nejiši par Lavrič — Snalbl, ki je v finail'u piremiagad par dr. Bogataj — Slegli. Tretje mesito pa, je^ za-sediel par Mesner — Gruden. To naj bi bi] kratak pregled oziroma kronika zaključka lanake teniske sezone. Ne srnemo pa po-zaibiti tuđi vidnejšilh uspehov naših tenisačev v republišikiean me-riilu, siaj1 je v teikrnorvanjiu za Te-dvjev memorial doseigel kamniškii ■tenisač dir. Bogataj v moćni koin- kurcinci prodstaivnikov vseh tsHo~ venislkih kllubov 16. mesto. Tuđi sneičlainja, v republiški ligi so se za Kaimničane končala uspešno. Čeprav se je z zimo leniška sezona na odprtiih igriščih končala; tenisači in;iso stali križem rok. Njihovo delovanje se je preselilo1 v lelovadlnieo, ikjer siedaj pridn-i 'ire-nirajoi in vadijo z;a pomladansika srečainja. Toda zaradi preizasede-nosti telovadnice ne morejo do-siledino izvajaiti svojega programa, saj šest ur tedensko nilkaikoT ne ziaidoisituje za r'eisnejšo vaidtoo, ko se je povečak) število piionirjev in .miladincev. Ce bo1 vodisitvu uspelo mabaviti še nove rekvizite, je predviđen v aprilu zaćet-niški tečaj in kasneje še nada-Ijevalmi tečaj. MED Na (tudlagi 9. in Vi. cleiia Zakona u ure.jaii.ju nifsliieKa /.einl.jišča na območlu občiine Kamnik. (UradnJ list LRS št. 8/63) in Odloka Skupštine občine Kamnik (Uradni vcstnik občinc Kamnik št. 2 7, dne 15/1-1964), ob.javlja Sklad za ure janje mestnega zemljišča na obmodju občinc Kamnik naslednji RAZPIS javncjsa natečaja 7Ja vladanje ponudb /.a priarc. št. 1380/16, del zemljSšča pare. št. 1380/15 in del zemljišta pare. št. 1380/14, vse k. o. Podgorje. Zemljišča so namenjena za gradnjo 6 stanovainjskih enonadstropnili dvojč-kov in se nahajajo v kompleksu malostanovan,fake izgradnje Duplica. Stanovanjski dvojaki so v zaaidalneni nacrtu označeni s Stevilkami. L«ga po«amcz,nih zazidalnih parcel in trase komunalnih naprav ziazidavc je označena v siituaciji, ki jo je možno dobiti na vpogled pri Skladu za, urejanje mestnega /emljišia i,a območju občine Kamnik, Maistrova 7 — pritličje. 3. Izklicni prispevek za ureditev zemljišča je naslednji: a) »a eno aemljiSee za gradnjo stanovanjskih enodružinskih hiš, navedenih pod 2a — 800.000 dinarjev; b) zsa eno zemljišče »a gradnjo stainovanjskega dvujčka. navede-nega pod b — 1,400.000 dinarjev. ■ V zgoiraj navedeni izklicni ceni je upoštevana tuđi odškod-nina za mestno zemljišče. 4. I/klica ni znesek prispevka zapade v plačiilo: a) \§% ob podipisu pogodbe; b) 30%; do 31/3-1966; c) 30% do 31/3-1967. ■5- NajugodnejSi ponudnik bo moral prositi za izdajo gradbenega do-voljenja v šestih mesecih po padpisu pogodbe, nričeti z gradnjo v enem letu po podpisu pogodbe in objekt dograditi do 31/12-1968. Pogodbo o (Klda.fi uporabe zcmljlšća b» moral skloniti v roku 8 dni po pravnomoćnosti odločbc o oddiaji zemljišča. V nasprotnem pri-meru se zemljišče odvzam«- in odda drugom u ponudniku. Ponudba se lahko glasi siamo na eno parcelo pod 2a, oziroma za en dvojček pod 2b. Ponudnik pa lahko navede v ponudbi še na-daljnje parcele, na katere naj se v podrejeni vrsti nanaša njegova ponudba, za primer, će bi njegova ponudba za prvo navedeno parcelo ne bila doloćena kot najugodnejša. 7. Ponudba z nižjim prispevkom. kot Je naveden pod 2. kakor tuđi ponudbe za polovico stanovanjskega dvojčka, ne borno upoštevali. 8. Prednost imajo ponudniki, ki ponudijo: a) večjo udeležbo, kot je iziklicma cena pod 2; b) krajši rok plačila prispevka, kot je razpisan. 9. Zemljišče, navedeno pod točko 2, bo Sklad opremil z naslednjimi komunalnimi napravami v ulici: a) kanalizacijo do 30/9-1966: b) stanovanjskimi cestiami do 30/9-1967; c) javno razsvetljavo do 30/9-1967. V sodelovanju z iistreznimi komunalnimi 0rgani7.acija.mi bo Sklad omogočil priključek: a) na vodovodno omirežjle v ulici do 30/9-1965; b) na nizikonapetostno električno omrežje do 30/9-67. Vse priključke na komunalne naprave v ulici inorajo inve-stitorji izvršiti na lastne stroške. 10. O iziđu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odloč-bami in z objavo na oglasni deski Skuipščine občine v roku 15 dni po zaključku natečaja. 11. Ponudba mora biti sestavljena tako, da je iz le-te razvidno: glasi ponudba: e) visina prispevka, ki ga ponudnik ponuja; I') rok plačila prispevka, ki ne srne biti krajSi, kot je razpisan: g) v ponudbi mora ponudnik izjaviti, da pristaja na vse pogoje razpisa. Ponudbe brez zgoraj naveđenega ne bodo upoštevanc. 12. Ponudbe je dostaviti v roku 15 dni od objave v Kamniškcm ob-čanu v prostore Sklada, Maistrova ul. 7, pri čemer se kot prvi dan štejc natisnjeni datum izida Kamniškcga obeana. Ponudba mora biti v zaprti ovojnici, na kateri mora biti po-udarjeno napisan naslov: »Natečaj za uporabo zemljišča«. 13. Podrobnejšo obrazložitev o oddaji mestnega zemljišča lahko dobi vsak interesent v prostorih Sklada. Sklad za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Kamnik KAMNISKI OBCAN 7 KAMNISKI OBCAN V skladu z zakonom o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 41/59) in po 12. in 18. členu Statuta Sklada ter sklepa 10. redne seje upravnega odbora Sklada z dne 16/2-1965 razpisuje Stanovanj-ski sklad občine Kamnik natečaj za dodelitev posojil za Hišne svete in zasebne investitor je v skupnem znesku 40,161.000 din. I. Natečaj — 1965 I. Za dodelitev posojil za večjia popravila, modernizacijo in rekonstrukcijo zgradb v družbeni lastnini. 1. Z natečajem se razpisuje posojilo v visini 6,000.000 din. 2. Na natečaju imajo pravico sodelovati vsi hišnl sveti zgradb, zgra-jenih pred letom 1945. 3. Pogoji za pridobitev posojila: a) najdaljši odplačilni rok 40 let; b) najnižja obrestna mera 1 %; c) urejena tehnična dokumentacija. 4. Prošnji za posojilo je priložiti: a) zapisnik in sklep stanovalcev o najetju posojila / obvezo za redno odplačevanje anuitet; b) potrjen razdelilnik stanarin in najemnin in specifikacija letnih dohodkov in izdatkov ter letno razpoložljivih sredstev; c) predračun stroškov in potrebno tehnično dokumentacijo; đ) potrdilo banke o stanju posojil; e) potrjeni pristanek vseh stanovalcev, da pristajaj© na zvišanje najemnin, v kolikor gre za modernizacijo zgradbe in stanovanj. II. Za pridobitev posojil za dograditev in gradnjo novih stanovanja skih hiš zasebnih investitorjev. 1. Z natečajem se razpisuje posojilo v visini 24,161.000 din. 2. Na natečaju imajo pravico sodelovati vsi zasebni investitorjfi novih družinskih stanovanjskih hiš, ki še nišo koristili sredstev iz Stanovanjskega sklada in so v stalnem delovnem razmerju. 3. Posojila se dodeljujejo v najvišjem znesku: — 1,500.000 za zasebne investitorje, ki plačujejo prispevek za ure-janje mestnega zemljišča po odloku SOb Kamnik (Urađni vest-nik obćine Kamnik št. 2 z dne 15/1-1964), ter izpolnjujejo ostale pogoje natečaja; — 1.000.000 za ostale investitorje, ki izpolnjujejo pogoje natečaja. 4. Izlicitirani znesefc posojjla se bo odobri] v dveh enakih letnih obro-kih in sicer za leto 1965 in leto 1966. Zasebni investitorji, ki izlici-tirajo man.jši rnesek posojila kot 600.000 din, bodo lahko koristili celotno posojilo v letu 1965. 5. Posojilo se dodeljuje z najdaljšim rokom vračila 30 let in z naj-manj 1 % obrestno mero. C Prednost pri dođeljevanju posojil imajo ponudniki, ki: — imajo već zgrajenega; — ponudijo krajši rok vračila; — ponudijo višjo obrestno mero. Deponiran material in razpoložljiva denarna sredstra ae ne bodo upoštevala pri ocenjevanju prednosti. 7. Ponudba mora vsebovati: — natančen ponudnikov naslov; — namen posojila in predračunsko vrednost gradnje; — obvestilo o gradbeni fazi, v kateri je zgradb«; — visino posojila, za katerega prosi; — rok vračila posojila; — ponudbeno obrestno mero; — pričetek in rok dovršitve gradnje; — način zavarovanja posojila. 8. K ponudbi je priložiti naslednjo dokumentacijo: — nacrt s predračunom in dovoljenjem za graditev; — potrdilo delodajalca o visini osebnih prejemkov in eventualnih obveznostih na osebne dohodke; — ostalo dokumentacijo po predpisih Sklada in KB Kamnik predloži ponudnik, v kolikor na natečaju uspe. 9. Clani ZB imajo ugodnost, da se jim posojilo lahko odobri na dobo vračila 40 let in 1 % obresti. III. Za dodelitev posojil za večja popravila, modernizacijo, rekonstrukcijo, nadzidavo in dozidavo stanovanjskih zgradb fizičnim osebam. 1. Z natečajem se razpisuje posojilo v visini 10,000.000 din. 2. Na natečaju imajo pravico sodelovati vsi privatni lastniki stanovanjskih zgradb, zgrajenih pred letom 1945, ki so v rednem delovnem razmerju. 3. Pogoji za pridobitev posojila: a) mjdaljši odplačilni rok 15 let; b) najnižja obrestna mera 1 %; c) urejena tehnična dokumentacija. 4. Prošnji za posojilo je priložiti: a) potrdilo o lastništvu stanovanjske zgradbe; b) nacrt ali tehnićni opis del s predračunom; c) dovoljenje za graditev oz. adaptacijo ali popravilo; d) potrdilo delodajalca o visini osebnih prejemkov in eventualnih obvoznostih na osebne prejemke. 5. Posojilo se dodeljuje v najvišjem znesku: — 800.000 din, v kolikor se z rekonstrukcijo, nadzidavo ali dozidavo poveća neto stanovanjska površina za najmanj 40 %; — 500.000 din, v kolikor ni dosežen pogoj prejšnjega odstavka. 6. Posojilo v izilicitiranem znesku se dodeljuje v enem obroku za leto 1965. I 7. Ponudba mora vsehovati: — natančen ponudnikov naslOT; — namen posojila in predračun; — obvestilo, v kakšnem »tanju je zgradba; — visino posojila, za katerega prosi; — rok vračila posojila; — ponudbeno obrestno mero: — pričetek in dovršitev Rradbenih del; — način zavarovanja posojila. IV. Za vse ponudnike veljajo naslednja splošna pravila: 1. Rok koriščenja posojila je po odobrenih obrokih vedno do 31./12. 2. Ponudbe z zahtevano dokumentacijo je vložiti v roku 45 dni ođ objave Kamniškega občana v prostore Sklada, Maistrova ulica 7, pri čemer se kot prvi dan štejc naiisnjeni datum izida Kamniškega občana. . 3. Ponudba z zahtevano dokumentacijo mora biti v zaprti ovojnici, na kateri mora biti poudarjeno napisan naslov: »1. natečaj 1965«. 4. O iziđu natečaja bodo ponudniki obveščeni s pismeno fldločbo v roku 15 dni po zaključku natečaja. 5. Vse vloge brez predpisanc dokumentacije ali ki nišo v skladu z razpisom natečaja, bodo ziavrnjene kot brezpredmetne. 6. Vsa posojila morajo biti obvezno uporabljena na območju občine Kamnik. 7. Hišni sveti se lahko poslužujejo ugodnosti, da jim tehnično dokumentacijo pripravi Poslovna služba Sklada pod pogojem, da 1» pismeno sporočijo v roku 10 dni po objavi. 8. Vsa morebitna pojasnila dobijo interesenti v prostorih Sklada, Maistrova 7, Kamnik v uradnih urah. Stanovanjski sklad občine Kamnik Prebivalcem občine Kamnika in okolice! IHŠNIM SVETOM! Ker je bil odziv na lanskoletno vabilo Turističnega društva v Kamniku, da naj bi olepšali stanovanjske hišc, zelo velik in bi društvo zaradi pomanjkanja prostora ne moglo pohvaliti poimensko vseh številnih posameznikov, se na tem mestu toplo zahvaljujemo vsem udeležencem olepše-valnc akcije. Posebej moramo pohvaliti prebivalstvo južnega dela našega mesta ter prebivalec in hišne svete bi okov, ki so pokazali veliko vnemo pri tem delu. Prav tako pa gre vse priznanje prebivalcem Stranj, Godiča, Stahovice, Bistri-čice in ostalih krajev ter zasclkov. Tuđi letos vabimo prebivalsitvo, hišne svete ter gospodarske organizacije Kamnika in okolice, da posvetijo čimveč pozornosti zunanjemu videzu mesta. Pročelja hiš naj bi bila po možnosti obnovljena, okrašena naj bi bila s cvetjem, vrtovi in okolja naselij naj bi bila čim lepše urejena, skratka naše mesto naj bi bilo tuđi na zunaj odraz kulture njego-vega prebivalstva. Urcditev in olepšava mesta naj bi bila v tem letu posvećena 20. obletnici naše osvoboditve. Trgovske orKanizacije naj bi poskrhele za kar najlepše aranžiranje svojih izložbenih oken, kamniška industrija pa naj bi razstavila v naših trgovinah čim već svojih izdelkov. Posebej vabimo našo mladino, da skrbi za snago v mestu ter skrbi za varovanje prirode, nasadov in parkov. Komisija Turističnega društva v Kamniku asa olepšavo mesita bo pregledala ureditev hiš, vrtov in okolij hiš ter izložbenih oken in jeseni ocenila prizadevanja prebivalstva. Končno ,jc le stekla žičnica na Voliko planino, s cimer se je zanimanje za naše mesto in okolico moćno povećalo. Dnevno se oglašajo interesenti za letovanje na našem turi-stičnem območju, žal pa je njihova namestitev zaradi po-m'anjkanja nočitev zmogljivosti mnogokrat nemogoča. Va.bimo prtebivalstvo Kamnika in okolice, da prijavi turistične zasebne sobe našemu društvu ali Informacijskemu biroju Ljubljana transport. Posebna komisija bo prijavljene sobe pregledala in jih kategorizirala ter sporazumno z lastniki določila oone. Prebivalci na območju TD Kamniška Bistrica naj prijavijo sobe svojemu društvu ali direktno navedenomu biroju. Pospešujmo turizem! Turistično društvo Kamnik OBJAVA Oddelck /.a notranje zadeve Kamnik objavlja, da so najdeni ključi od FIAT — Zastava shranjeni na tukajšnjem oddclku. Objavljeno je bilo že v raznih mestih, a se do se-daj še ni nihče zglasil. Oddelek za notranje zadeve Kamnik BRALCEM V TEJ STKVII.KI.. . Križanko na 9. strani smo vam pripravili za prijetno večerno razvedrilo in kraitek čas. Obencm pa naj bi vas malo zagrela in vam osvežila misli! Veliko sreće pri reševanju! Uredništvo »Občana« s 1 A 1 mm tr.iroui ' snovi VB.A IME 2L0C1-NEC NIC« »Eu SLOV. ^ - • StiS«. RtBH Ji n »0280] N 1 *t V-l U 0 E I PESNl5 IME i KAVK O • VCL»% 1. *- ; « E Jensko me zdcet. —w^^— i: TAV1T OKflft|N L"WOSK OP6OR. » i 7uqoiL FiLd iC« i^«»l*« oSDtLtk 1 O v >/K)K z UD OMtltK CdSOVN »Cl-ME.! P1 ■] B. ■: OITJt 0BDOB1 f f <: i/ ieut z a ------^^------ »Cl COfeE * UUBJJEH IBC C« i lis PRERi \//»lEC VtUA KEMI -K« LI ]H »U]Ut DIUAVC POSOJ>£ ---^pi--- KONICfi ----^1---- i/ lp«, ;kr . hoSKo ine ?nc a AtliODU ŽIVHI- S.IMOP Kuća 7UNAK JE PHCl\ khzuln ONO (UNC,!.. 1 HUSL . flOŠk 0 I ti E Š R LI i ■ 1£C LETSIS CAIA.& Dl DEL IJOtSTVO tisu v-|Hik> cvei CM«.V) MEJTO MA kflp.o TEi-evi' 1«PON SH.E- n sr aro ntao fOLOTOK V«HTB PROZ H( VR VIC« i tltSTo N K E.ni -»-»LI f f) COZfcNB » ŽIVflLi f * 1 ■ NCCOVO rLESNA DEL (Hur"Ni (JORq JOJPN« JlVtU (D čet»o« STDVBE BD fldl« V 0|-[ ik II V NAČIN ovdUT MIC« OLEF1C vAL£c rotci Ktli SH&SKi tU«.|5T. DAZftVft ' 2VE2BO SLOVEĆ. KOSIO \Ht' QP,flFlK *** Nu UCfMff IE'jTCO L.C | —*----- —^f— HtPoBi.1 S1BI7R 5RMoqL NJ05TVO VT D ■ OUIU ««TlCfl RfUVDJhC R^llSK tNTf ft V ' PLE-5 US nt>to 0E1E mi JUHA domrc n V ~-*^*— (J02t>Hje-nec, star 83 let iz. Tunjiškc Mlake; Franc Zupain, kovač, star 68 let iz Most Št. 54. KIMONOM „ &L-AG-ATNA KRONIKA IN Z-AKAJ SO \ ZV/ŠALI C£NE , VSTOPNICAM l) ' ZAIZADI /CVALir-ETS/ecA PR.EC>VA1AN-JA ■■ KEVEZ. KO 7E SUSAL \ <£ ga ye zadbla J ^_____ KAP ■■■■ /// / AmjTJlašittv ~[ ' MOGOCE BOMO PA TUD) g«fi2 O&ChJGCA ZSO-6A KAJ U?£L.i-... OKRTNO MlZAKSKO F>OD?£TJE KAMNISKI OBCAN 10