Dolenjske Novice ixbaj«jo TSiiit Č^irteli; iiko : : je ta dan iiraziiik, duu poprej. : : Cena jim je /a celo leto S ii, za pol leta 4- K. Naročuiua za Nemčijo, lîosuo Íei dnige evropske države xiiaSa 8-5() K, /,a Ameriko i)'5() K. last ill uglasi 86 {ilačiijejo luiproj. Vfte il()pi»e, naročnino in o/.naiiila Kpi-Hj«iiia tiskariin J. Krajec iia»). Dolenjci, v Ši. Janž! One 18. t. iti. sc odkrije v Št.. Jaiižii na Dolenjskem spominska plošča di'. Janezn Ev. Kreku. Xad sobo v žitpnišťíu, kjftr'je rajni misli!, trpel, iniirl, ae bo vzidala plošéa 3 Krekovim I'cliefotii; pod iijini je v kovi-iiastili črkali iu'eprost tiapis: „V tej liiši jc umrl dne S. oktobra 1917 dr. Janez Evangelist iCrck." Plošča jc delo našega odiifinega kipai'ja Lojzeta Dolinarja. Na dan odkritja bo dopoldne slovesna slnžba božja v Župni cei'kvi SentjaiiŠki. Cerkveni govor je prevííel trnovski župnik in pisatelj P. S, Finžgar. V okolici Sent Janža vlada veliko zanimanje Ka to slavnost, v oki'ajii samem se vr.še obširne priprave, ker je pričakovati, da pribiti na slavnost mnogo gostov. Dva dni prej se bo imiilil v Ljub-Ijani ves iTugoslovanski klub, predsedníštvo Ccškegasvaza, Naiodni Výbor, yečpoljskih poslancev, zastopniki Hrvatov in Si'bov ter novoustanovljeni Narodni svet, ki bodo imeli skupna posvetovanja. Vsi ti slovanski gostje pojdejo v nedeljo zjutraj, 18. t. m., v Št..lanž li o;pehe imamo s trošenjem v jeseni tudi za jarino in okopavine. Kei' pa lo ni vedno mogoče, se to gnojilo spi'avi v zendjo G do H dni preje nego sejemo. 'Óiui slabša in mrzlejša je zemlja, tem jireje ga nioiamo podorati. V boljših, toplih zemljah zadostuje, če ga štiri dni preje trosimo iti zmešatiio z zemljo. Ako moi'amo z njim gnojiti Že odraslo setev v spomladi, storimo to, Čiui najbolj zgodaj, jatuiarja ali februarja meseca, preden začne rasti, torej dokler ni Se tako občutljiva. Ùe smo ta čas zaimidlli, pa moramo Čakati, dokler se žito tako ne okrepi, da itiu jedkost apnenega dušika ne more več škodovati. ■Ravno tako moramo paziti pri pesi, kateri hočemo gnojili, ko je že malo zrasla, da ne gnojimo tedaj, ko so I'astline še občutljive. Gnojenje po vrliu setve se mora vršiti vedno ob suhem vreuîcnu in ira suhem vremenn in na sulie i'astline. Odbiranje semena« Kako važno je odldianje íti uporaba udomačenega semena je mai'sikateri posestnik letos na lastni koži moi'al občutiti, ňlanjka pač. našim domačinom strokovne izobrazbe. Da se v bodoče prepreči marsikatero presenečenje, hočem ny kratko podati glavne to(;ke, ki jih je treba upoštevati liri odbiranju semena. Ne daj se pretuotiti po lepem govoričenju in hvali o tujem, pri nas še neudomačenem setnenu! Tuje seme je tieba najpi-ej v malem poskusiti. Seme, ki v severniii deželah, na Angleškem In na Nemškem bogato obiodi, odpove kaj rado pri na>ii vsled različnih p{)dnebnih in Kemeljskiii razmer. Vsak sej svoje domaČe žito; v malem (približno 1 ar 10t)m-) jia lahko ))oskusiš tuje žito. Take poskušnje je treha z doma pildelanim in odbranim semenom tuje vrste najmanje tri leta nadaljevati, da dobimo pravo sliko o novi vfsti. Ker pa navadno naš mali posestnik v sedanjih časili nima časa in tudi ne volje in delavcev za cei emonenje s tujimi semeni, je najbolje, da vsak poseje pristno dotiiače Žito, da se obvaruje morebitne Ško,) (Dalje, i).) Slikii „Apokaiiptičiiii zver". 3. řígodovina tega boja. Boj za prvenstvo se je začel na nebu, kakor smo videli, jia tam gori je Lucifei jii spodletelo in palinjen je bil s svojimi tovariši iz nebes in vižen na zemljo. Na zemlji je takoj začel boj nasproti Bogu in je zajieljal Adama in Evo. To je bila zanj velika zmaga, pa tudi vzi'ok pogube. Zmaga je bila, ker je človeški rod spravil v svojo sužnost po izvirnem greiiu, ki se drži vsakega Človeka po rojstvu, a zažugana mu je bila kazen poraza: „So-vi'aëtvo bom postavil med teboj in med ženo, med tvojim in njenim zarodom, ona ti bo glavo strla, a ti boš njeno peto zalezovala." Kar Bog zažuga, gotovo spolni. Poguba satanova je gotova, a pi'ej bo še boj, in v tem boju bo mnogo I'anjenili, iiniogo ubitih. Boj jo satan nailaljeval tuTli zunaj raja. Kajna je našuntal zoper Abeliia ; in tako dalje je zapeljeval ljudi na vseh krajih in potih s takim uspehom, da je stalo ob času Noetovem vse človeštvo v prostovoljni službi satanovi. Le Noetova rodbina jo še služila i)ravcmu Bogu. Prišla je kazen, vesoljni potop, čez grešni I'od Človeški. Kdor se ni prav spo-koril v tem strašnem Času, je zapadel tudi večni kazni v pekhi. Spomin na to sti'ašno kazen ni več izginil iz zavesti človeškega rodu na zemlji; vendai' ni bil zadosti močan, da bi bil obvaroval Noetovti potomce pred novim odjiadom od piavega Boga. Že Kamovega sina Kanaana je satati pridobil za-se in z njim njegov zarod. Pa tndi drugih Noetovih ljudi ni pustil v miru, Koliko je izdalo satanovo delo, vidimo že nekaj sto let po potopu ob zidanju babilonskega stoliia, ki ga niso postavili v čast Bogu, ampak sebi na slavo iz napuha. Zato se je Bog ustavil njihovi nakani, jim ztiiešal govorico tei' jih i'azgnal po zemlji na vse strani. Odsibmal je bil človeški rod j-azdeljen v posamezna plemena in nai'ode, ki so hodili svoja pota. liog je sicer dal vsakemu narodu toliko sredstev in darov, da Je mogel najti pravega Boga in hoditi njegova pota, vendar prav posebno je skrbel samo za Abi aliamove potomce, to je izi aelsko ljudstvo. Piav poselino pa je kaznoval tudi le tiste naiode^ki so Čez mero gi'do živeli, kakoi' naprimer SodoÉiice, Kananejce, AmaleČane, Kgipčane in še nekatere di'iige, ki jib je izti'ebîl s i>ovršja zemlje. * Gospodarstvo. Preskrba z ozimnim semenskim žitom. Semensko žito za letošnjo jesejisko itrtev bo oddajala c. kr. Kmetijska družba kranjska in Zavod za promet z žitom ob času vojne. Nihče se ne sme priglasiti za semensko žito iste vrste pri obeh oddajališčih, ampak samo pri enem. Kmetijska di'užba i'azglaša način in pogoje oddaje v svojem strokovnem glasilu „Kmetovalcu", kjer si jih vsak lahko natančno prebere. Ljubljanska podružnica Zavoda za promet z žitom bo oddajala troje vrst ozijiuiega semenskega žita: a) švedsko originalno svaUif-semensko pšetiico in rž po približno ISO K za 100 kg z vrečo vred; li) nava Hud naliv je povzročil v sredo dne 7. avgusta veliko škodo posebno po vino-gi'adih na Ljuhnu Ptdeg tega, da je že dvakrat i)obila loča tiialodaiie ves nasad, je sedaj še naliv odnesel seboj kai' cele plasti zemlje in vi'ezal globoke jarke. Škoda je ogi'omna. Gg. poslanci: na pomoč! Slovenski Straži so darovali: Andrej Plajer, Bistrica v RoŽu 10 K; Avg, Ovikel, Možica, Kor. 10 K; podružnica Ligojna, p. Vrhnika (narod, davek) 12 K; podružnica Št. Rupert pi'i Velikovcu (dar g. Ant, Rie))l) 20 K; Jos. KodriČ, kaplan, Šmartin p. Slov. Gi'adec, zbirka 30 ki'on; Anton Modic, k. k. K. Scb. Rog. voj. pošta CJOH, 17 K; Franjo Sinko, župnik, Sv. Martin na Polioi'ju fjO K; po Č. g. Milošu Fei'k, bog. Slov. Gi'adec, nabrano na novi maši č. g. Al. Kuhar, Kottje 102 K; podružnica za Spod. Mislinj dol. v PameČab (dar g. J. Slemnika mesto venca na gi'ob El. Wiitimei-) lOK; Jos.Rozman, župnik. Črneče, p.MeŽa ob Dravi 25 K; Anton Blažej, Letina, p. Šniibel pri Pliberku 3 krone; prof.'Janko* Mlakar, Ljubljana 10 K. — Slov. Straža nas kliče, Slovenci, Slovenke! Delajte in zbirajte za Slovensko Stražo kakor marljiva čebelica. Ne zabite, da s tem pomagate zidati temelj svojemu lastncTiiu narodu. Na noge torej, meji slovenske domovine na potjioč! Nikdo naj ne zaostane! Podružnice Slovenske Straže na delo, javni lokali na dan z nabiralniki Slov. Straže, da spominjate naiod vedno in povsotl na njegovo dolžnost. O obnašanju. Razumljivo je, da se tujskega prometa ne vesele dandanes niti na Dolenjskem tako kot v noi'inalnih Časib, kljub temu bi se ljudstvo lahko v gotovih slučajih nekoliko spodobnejše vedlo, posebno Če ne ve, s kom ima opravka. — Slovenska uiadnica dobi po petili letili napornega dela štirinajstdnevni dopust in ko pride vendar enkrat na svež zrak ter se izprehaja po poti nn'mo njive, začnejo kmetice kričati nanjo: „Delat pojdi dcdat, ko si tako lačna, da se ti pajčevine v trebuhu pi'edejo!*' i, dr. Na prošnjo, naj jo puste v miru, odgovore s še gršimi psovkami in če bi ÇC ne umaknila, lji piišlo luijbrže tudi do dejanskega napada. Naj vendaj' pomislijo tudi kmetice, da vojna ne bo trajala vedno in da taka sirovo-it ne more koristili ne kraju, ne prebivalcem ter da se bodo tujci v bodoče takih kiajev iz-ogilmli, kjei' je cclo žensivo tako posii oveio'. Kako morejo pač take ženske otroke vzgajati ? V tem slučaju je bila ljudska sovražnost obrnjena lui napačno adreso." (Imena žensk in kraja na lazpolago.) Žrtve vojske. V Bosni in nerceg{)viiii je umilo v zadnjih dveh letih 163.0U0 otrok pod 10 let starosti. Vbogi níirod ! Padel je 20. julija 1918 na italijanskem bojišču pri Asiagu, Franc Uhernik, sin vpokojenega dežeitiega cestaj'ja iz Št. Peti'a pri Novem niestu, zadet od sovražne granate v glavo. Bil je vrl in blag mladenič, star šele 19 let. Bog mu daj zasluženi raj, žalujočim stariŠem in rodbini tolažbo, ter veselo, svidenje nad zvezdami! Razglas. Dogodilo se je že večkrat, da se je kdo zoperstavljal vojaškim stražam in pati uljam, kisti'ažijo blago na Železnicah, ali da se ni pokoril odredbi vojaških sti až ali njih klicu. Vojaška straža je bila primorana, labiti orožje. Z ozirom na svarila, ki so na kolodvoiili nabita, se občinstvo opozarja, da imajo straže, ki so v železniški služIli, vse pravice in dolžnosti vojaških straž. Ako se jej kdo zoperslavlja ali celo dejansko v hran postavi, je straža dolžna, nastopiti odločno iu Če treba, rabiti tudi orožje. Kogar bi straža jiozvala, ta naj takoj obstoji, ker je sicer njegovo življenje v nevarnosti, ter naj se brez ugovora pokori nje odredbam. DomaČo stražo so upeljali v Briksnu na Tirolskem, ki ima nalogo preprečevati tatvine, ki se grozno množe, skrbeti za mir in red po noči in pomagati orožnikom. —-Zopet nov dol^az, da so zares potrebne takšne straže povsod. Torej osnujte jib vsepovsod po deželi, sicer ue boste veliko spravili jioljskih jii iiielkov pod svojo streho! Veliko se popije. V iMarihoru prodaja vojaški erar ravnokar nad 30.000 praznih steklenic, iz katerih je tekel peneči šampanjec. Kaj pravite, kje bi se dalo šteditiV Obtožba ruske carice. Listi govore, da bo luska vlada obtožila bivšo caiico zaradi zvez z umorjenim iiieniluim Uaz-putinom. Kaj pomaga, ko pa mrtvi ne pričujejo! Prečuden vzrok umora, ki se zamore le na Ruskem izvršiti. Listi pišejo, da so baje ruskegit eesarjeviča rdeči gardisti ustrelili, ker se ni mogel potolažiti nad tragično usodo in sniitjo svojega očeta-carja. Pač prežalostcn vzrok! Zgubil se. je majhen ključek velike važnosti. Najilitidj se prosi, da ga odda proti eventualni nagradi; kje pove uredništvo Dolenjskih Novic. PrispEtffljtB za shlad S. L. 5J Na Krnu leta 1915. Ko sedim tako v svoji samotni in tesni sobici, daleč v mrzli in ncjirijazni tujini, mi plava misel v preteklost, kjer se vrste mnogovrstni življenski dogodki težkega vojnega časa. Kakor se grenka bruška in drobnica sčasotii omebča in omladi ter postane prav okusna, tako mi je tudi marsikateri dogodek, ki tedaj nisem mogel imeti posebnega veselja nad njim, postal lep in mi ostal v najleiiŠem spominu. Najlepši čas stj'olnih jarkov sva preživela z g. poiočnikom Jluha, dasi so nama od vse strani pretile velike nevarnosti. Najina s kamnom zidana hiša, „Planinka" imenovana, ni bila li(ïg ve kako razkošna in bogata, a tudi ne sredi pestrega parka. 1 uieterSOcm visoka in tako široka in dolga se je skrivala jiod mogočno gorsko skalo, kakor pomladna vijolica, ter zrla z enim oknom na mogočni, strmi Krn in z diugim v krnsko jezero, ki je ležalo prav pod njo. Ležalo jiiavim zal», kei' danes leži „Planinka" v jezeru, ker je prišla v kontlikt s snežnim piazom, in jo brcnil čez prepad v voilo, Stndio sva narcilila jednostavno: dva bolj itidčna kola in smrečjih vej in jo pregrnilii s šotornim prtom; jio-zneje .sva napravila z desk, ker iiama je bila Bora vrgla prt z vsemi vejami v jezero. Bogastvo najine vile tudi ni mamilo Laha na ivrnti, ki je gledal skozi eno okno, ena vojaška peč -— pločevina, štirikrat upognjena, sjiredaj in zadaj „vratca" in zgoraj z bajonetom prebila, da sva po pločevinastih ceveh 'zamogla odvajati dim, ki ga je bilo redno dovolj, a nobene toplote; dve jedilni skledici, tudi iz pločevine, so stale stalno na tej peči; ena z desak in kolov zbita postelja, kjer je spal pi'aporščak Muha, in vrbu te je bila moja; polica, iz katere sem mogel takoj dol, kakor hitro je zakuril njegov poba iieč, kei' se je preveč kadilo. Tako je izgledalo v normalnih časib, ko sva še oba čula. Druga slika je bila, ko sva se vlegla k počitku. Radi naporne shižbe, ki sva jo prestala kot planinca, sva kmalu zaspala. Peč se je, kakor hitro ogrela, tako hitro (udi shladila iu temperatura je bila jednaka, kakor na prostem. Bora je pibala skozi mnogoštevilne špranje in nosila sneg na najina ležišča, da bi skoro bilo treba, da bi stal shiga z lopato v roki in odmetaval sneg. Spala sva, pa tudi trepetala cel Čas spanja, v sladkih sanjali, da se imava dobro doma pi i svojih domačih. V jut i u se obojestransko zbudiva — to sevfida v dneh, ko so drugi gospodi stali v službi in sva bila midva prosta — in Itočeva polagoma vstati. Otepeva sneg in zmrznjena poskušava vstati. A noge kar nisva niogta premakniti, ker so prav trdno primrznile k vlažnim deskam. A volja je bila trdna in vstala sva. Vzameva s peči, kamor sva zvečer dala sušiti črevlje, da se oluijeya in ugrejeva, a tudi tu ni bilo kar tako gladko. Ker se je od toplot« lajal sneg na sirebi, se je nastreglo v njib precej vode in pozneje zamrztiila. Na milost in nemilost je bilo treba zakuriti, kar je dalo zelo veliko dela, in otopiti led. Takšno je bilo življenje na Krnu dan na dan, a obupala nisva, ker Kianjec ne obupa čez noč. Piišli so pa tudi težki Časi in pretili s sitno velikimi nevarnostmi. Začele so se snežene nevihte, česar pa Kranjec ne iiozna. V eni uri je padlo mestoma tri do štiri metre snega in tedaj služba ni bija igrača. Snežni plazovi so votlo grmeli, kakor daljno grmenje in padali iz višine gora čez prepade v dolino. Zli m nogo katerega je bila takšna noč zadnja in mogoče danes niliČe ne ve za njega. To so bile naše navadne bitke v gorah, ki so bolj neprijetne, kakor se gledati s sovražnikom iz oči v oči, z bajonetom v roki, in so bile tudi žrtve ogromne. Sneg je padal v masah in bora je divjala ž njim, da ni bil nihče dovolj trden v nogah in ko je ležal, je že ludi bil zametan in nato je sledeči snežni plaz storil konec življenju. Kdor je živ odšel, (a se svoje življenje Čuti snxnega, a videti ptaz se mu gotovo ne bo ljubilo nikdar več. Po noči ne vidiš ničesar in varen nisi nikjer. Na potnoč-klice in upitje ter zdihovanja čuješ vsepovsod od vseh strani, a je vse zaman; pomagati ne moreš in tvoja moč je le neznatni atom v primeri s podivjano silo razljuČene narave. Tedaj vidiš, kako majhen si v vesolstvii. Takšni plaz se je ustavil prav nad barako ali „Planinko", ker iiui je zastavila skala pot ter prežala na njen pogin. Praporščak Muha jo jc^pogovoril, naj ne gleda tako srdito v beli dan, saj bo še vedno lahko padla v jezero. Vsela sva se nanjo in še eno naredila na orgeljce in g. Miilia jo je narisal. A'ker je sobice lepo sijah), sva bolj malo zaupala njegovemu prijatxdj-stvu, se na kratko poslovila in jo odpibala Čez zastale plazove na varnejše prostore. Komaj sva dobro odšla, je že ležala s „IMaiiiiiko" vred v jezeru. Mnogo smo prestali na tebi, mogoííni ICrii, a ljubim te prisrčno, kei' si stražnik mile (loitioviiie. V. li. R:ubj5: .Romanca o žetvi. Ziblje se Žitno polje in solnce pripeka z neba, hitijo, hitijo žaiijice, delo končati je treba. Lani še on povezava! v snopje je žito iiimeno, letos pa v zejnlji gališki spava pod iiišo zeleno... Leto in več jti preteklo, kar ji nazadnje je pisal: vroče pozdrave poslal ji, bojno življenje orisal, Pa je tam z bojnega polja pismo prišlo od soseda; čitala'list je, drhteîa, v lice postajala bleda ... V pismu tako je poioO.al sosed, da kroglja zadela včei'aj je v jiitianji biťvi Franca, življenje mu vzela... Tistikrat ni zaplakala; sj'ce vihralo je boli... Lico ni našlo smcLljaja v dnevib bolesti nikoli... In zazorelo je žito, - srpje je zazvenelo; režejo srpi, pojejo pojejo goi ja neveselo ... Razvedrilo. Dobro odgovorila. Staradevica: „Vidiš, Katrca, ko sem bila jaz tako mlada, ko ti, so me fantje kar obletavali, kakor nmbe med." — Dekle: „Ne verjamem, ker sicer bi se vas vendar ena piijelal" Ribniška. Sin IJiban: „UoČa, zekaj sepakojni iistraSijo, česrečajo motovilV" — Oče Urban: „Kruota neumna, kaj bi se ti ne, če bi vidu na cajsti, de gredo hlače same na špancir?" Slama v glavi. A: „Rad bi vedel, koliko slaine imaš v glavi?." — B: „Toliko že, da se jo tako tele, kakor si ti, lahko nažrel" Pred sodiščem. Sodnik: „Zaslišanje prič je končano; imate vi še kaj povedati?" — Zatoženec: „Ja, gospod sodnik, naši so spet Laha natolkli!" Pri vojaškem prebiraryu. Vojaški zdi av-nik: „Imate kake posebne napake?" — Janez: „Imam slab želodec." — Zdiavnik: „To je 1'avno prav; pri sedanji picli hrani bo imel, raalo dela!" Razloček, Jožek: „Kakšen razloček je pa, če strelja vojak 'L navadno puško in pa s strojnico?" — Oče: „liazloček je tak, kakoi' Če govorim jaz ali pa mama!" Težko mogoče. A: „Sosed mi je pi'avil včeraj, da ste dobili trojčke." — B: „On vselej več pove, kakor je res; če le polovico verjamete, je dosti!" Klin s klinom. K slovečemu homeopatu pi ide nekega dne bogat mož jirosit ga, naj ga ozdravi. Zdravnik ga pazno posluša, potem vzame iz svoje shrambe majhno steklenko, jo odmasi in jo drži inožu pod nos, lekoč; „Diihajte, le močno poduhajte!... Dobro!... Vt ste ozdj'av-Ijeni!" — Mož popiaša, koliko dolguje. Ždi'avnik piavi : „Sto ki'on!" — Mož vzame iz denarnice bankovec za sto kron, ga pomoli zdi'avniku pod nos, rekoč: „Gospod doktor, le prav dobi-o poduhajte!,.. Dobro!... Vi ste plačani!" Spomin. A: „Ko smo se lani po Krki vozili, se je bil Čoln pi'evrnil in sem bil že na tem, da iitonem — so mi vsi dogodki Življenja v sjjumin pi'išli." — B: „Ali ni bito med njimi tudi tega dogoiika, da sem ti malo prej 20 kion posoiiii?" Pri vojakih. Stotnik: „Hnhač, kdaj ste bili rojeni?" — Vojak: „31. decembra, gospod stotnik !" — Stotnik : „ Verjamem, saj ste res povsod zadnji!" L hr. presojEualnico cen u RudolfouEm. To iiaroiilu c. kr. osrednje prestyevabiice cen tia.l)iniajii'/. duc !;'>. jiniija liUH St. 444H in z dne T), julija t. I. St. r)027 jc c. kr, preso-jevalnifii cen v RudoUbvem v seji 24, julijji t, 1. vodilne cene, ki jib je bila s sklepom z dne "). juuijii t, 1. postavila zti sodavico in po-kaiico, poprcglcdula in tako-lc Bklctiila: . A. V seji z dne 5. jiniija liUH ga so-davito in pokalicc ])Ostavljeiic vodiluc cene se razveljiivljajo; li. Namesto ujili se s tem postavljajo tiiislodnje nove vodilne ceno za sodaviro tu ]M)kalice: I. Zli SirOiJE po pollitcrsldli Hteklcnîcab : 1.) Pri pi-odaji v celili zahojili od proizvajalca gostiloiCarjem Íii ka-vîtrnarjcin......... 22 \i 2.) V nadrobni prodaji il) od proÏKViijîLlca neposredno porabnikom ......... 2(Mi b) od gostilničarja ]H)rabnikoni v gostilno ali pa iez itlieo .... .'30 h c) od ka/arnarjii porabnikom v kavarni ali pa èè:^ ulico .... 44 b II. /a rOKALlCE po četrtliter. sicklenicah : 1.) Pri [irodaji v eplili zabojih 0(1 proizvajalca {^oHtiiniiatjem in k.i-varnaijem......... 27 U 2.) V nadrobni prodaji a) od proizvajalca neposredno porabnikom ......... 32 h b) oil gostilničarja porabnikom v gostilno ali pa Cez ulico .... 40 b c) od kavarnarja porabnikom v kavarni ali pa čez »lico .... r>0 b V zavarovanje steklcnie se dovoljuje zahtevati položitev zastavncija zneska in sicer za vsiiko silbnsko steklcnieo ])« 7 kron in za vsako pokalično steklenico po l'r>OK. C. hr. presojevalniEii cen v Rudolfovem. Ko je c. kr. osrednja komisija za presojanje een na Duniiju vodilne cene za nadrobno prodajo klobukov za gos])odc z djic 21. dee. 1917 St. 4520 H svojo naredbo z diíti 21. junija UH8 st. 47tlO zopet razveljavila, je e. kr. ]irc-sojevalnica cen v Rndollbvem po naročilu imenovane osrednje preaojevalniee v svoji seji dne 24. julija t. 1. ])OStavila naslednjo vodilno eeiio v ohlilii vodiliiPfia priliitka jtri nadrobni ))rodaji klobukov za ^os|M>de: K nabavnim stroËkoni, ki se sestavljajo iz 1'akliirne eene, voznili in posinili izdatkov ter zavojnib stroškov, je pri nadrobni })rodaji dovoljen za jtokritje režijskih izdatkov in Čistejša doi)iika skupni pribitek do 40%. Pri računanju nabavuili stroškov je morebitni lila-jjajniSki popust od iakturiie cene odbiti. Loterijske številke. Trst, 7. avgusta 52 18 49 12 69 POZOR! dobro sirkovo blaji«, v veliki innožini, se lahko narova )>ri tipravnišl vii Dol. Novic. Najntanje iiaroèilo 1000 komadov (4 vrste po ir>() komadov). Narořilo se izvrši, ce se nabere dovolj odjeiiiateev, da se i/plača vam^on inetelj postaviti na dotifni kolodvor, recimo za llolenjce v Novomesto, Cnionielj in .Metliko. Mlinslia sitfl u hmcche mline .wetie brez palice za mešano in fino moko, zelo trpežna. Nikako vojno blago. Pošlje proti povzetju. Eksp. J. G., Smlednik, Gorenjsko. Lep KOLESELJ s ^itreho in kuťnoin (sanmi) je na jtrodaj. Natančneje jiove Oton Ita.ver v Novem mestu pri kolodvoru, (/alo^i^a piva riiion.) OsliPbnih (majer) srednjih let, oženjen, vešč vse panoire knielijstvn, želi primerne shij^be. Naslov pove uredništvo Dol. Novie. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno, pastelne in akvarelne slike izvršuje se umetniško v atetierju H. DOLENCA, fotograf, Rudolfovo, glavni trg. Domača izdelava! Nikaka reklama s tujim delom in slikami! Razpis službe občinshego tojnilia. županstvo v Ôt. .íerneju razpisnje službo občinskega tajnika z mesečno plaOo 100 kron, Radi preživljanja in postranskih do-liodkov je slnžba ugodna. tSamec dobi tudi brezplačno stanovanje. Pi'osilec naj bo vešČ tndi nemškega jezika. Prednost imajo prosilci, ki so v poslih tajništva verzirani. Prošnje je vlagati na županstvo v Št. Jeniejn z morebitnimi prilogami do 23. avgusta 1.1. Nastop službe s 1. septenibi'om. Županstvo Št. Jernej, dne 6. avgu.ila li)18. J. lii-llin, župan. Proda se ])0])olnoiHii novo damsko kolo z znamko ,Styria'. Kje, pove iipravniStvo Dol. Novie. Kumili, brusnice, borovnice in vse zdravilne rastline na debelo in drobno, kupuje - ;,Herba" -— zadruga za vzgojo in izkoriščevanje zdravilnih rastlin, korenja in sadežev - z o. j. ZAGREB, Jurišičeva ulica št 18. - - Poniidbe z vzorci in cenami. • - C. lir. ovstpijsfti zaklad za vdove in sirote zavarovalni oddelek — (pogodbena družba: c. kr. priv. živijenska zavarovalnica /Avstrijski Feniks na Dunaju) sprejema še nadalje ^ zflwapowanifl no 1ÍI1I. uojno posojilo ^ pod nojugodnejšinii pogoji, ^akot^^i^ie vlifvoS posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili osme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, - II.), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1,-1.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfoveni in pri njih pooblaščencih - zastopnikih. Sprejemajo se spretni in zanesljivi akviziterji. Zavarovalni oddelek c. hr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote (pofi^odliona družba; e, kr. priv. življoiisko - zavarovalna drnžlia Avstrijski Feniks iia Dunaju) je izdal spis o vojnem posojil», ki obsega najprej vrsto izjav oilliřnili çsebnosli n jtomíMin podpisovanja vojiiili posojil in vojuoposojiliiili zavarovanj, Driiííi oddelek jiovori o naloiiali in delovanju /aviiroviiliioiiii oddeJkn ; zadnji oddelek ohjiivlja uinoirolirojua zalivaliia pisma. Vojno zavarovanje Je doslej podprlo skonij eden milijon driuin prt vojakih, vdoviim in sirotam po ninrlih in padlili vojiikili jo doseduj iiiilo Izjilaóanili preko ;tu milijonov kron. Nad:ilje se je dosetlaj oklenilo miioito nad óíiO.OUU vojiiib KiivuroviiiiJ y,n preko SOO milijonov kron; izven te^ii Je brez ozira na zavarovanje biln nabriiiiili preko -Vit) milijonov kron podpisov vojtiťffii posojila. Nknpiio j« vojaški zaltltul za vdovo in dirot« jiomnožil uspoh podpisov avstrijskih vojnili posojil za voě neří« eno milijardo kron, 'l'ndi potom vojiioposojilnili zavarovanj Jo' bilo preskrldjenili nad 1(MK(M)0 vojaških družin za primer, da padejo njihovi reditelji v vojni. Zuvarovanjo vojaškili sirot, s katerim bo v kratkem Časn jtreskrbljenih nii tisoèe sirot, Je poklicano, tvoriti nekoć sklepní kamen vojaskepi zaklada za vdove in sirote, Jz zalivahiili pisem, ki so natisnjena v knjižiti, Je razvidno, da se zavarovanje izvrsnje v uprav socijaluem duhu v lilaf,'0r ljudstva in da se v premnogih slnčajih izplaôajo vsote, ki i)rese|[;ajo pogodbene obveznosti. Vse nabiraikc ženskili las o])oz!iijam, da [ilaiiam od 15. julija šc viSjo eeiio za zme.iiine laso. Kite iz iastnili las izdelujem. Opozarjam, kdor potrebuje liurgit, izvrstno si'cdstvo proti kurjim oĚcHoni, naj si ga kupi, ker ^^a primaiij-kuje, ravnotako drugili toaletnih stvari, liiirvilo za lase „Kraljii^a vseh baryil" je 6c v zalogi. I. Svetee, izdclovalcckit,Undol(bvo, glavni trg. I speli i)oiipisov;inJa po zakladu se ho šo znatno.stopnjeval, ker se v smislu pooblastila e. kr. poštno-hranilničiK'ga uradu priglasi iz skuimib naliiriinj kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo. 'I'u