DR. ANTON RAMOVŠ GEOLOŠKI SPREHOD NA LUBNIK CJotovo ni Ločaiia, ki še ne bi bil na Lubniku in tudi okoličani radi zahajajo tja gor. Vendar običajno hodijo obiskovalci na goro po poteh, ki so čim bliže in prijetnejše. Res, mehke stezice nudijo dosti več užitka kot trda cesta z velikimi ovinki. Toda stezice -so pokrite s prstjo ali listnato odejo in živa skala leži tu in tam celo precej globoko. Le včasih pogleda na dan. Pravo nasprotje pa je blegoška cesta, ki je domala vseskozi tja do Brezuice zasekana v živo skalo. Ob njej se nam tako razgrinja zemeljska zgodovina davnih milijon letij in nam Hvo govori o ^az^<)jll ožje Joške okolice. Zaradi tega pojdimo to pot na Lidinik oziroma le do Breznice po blego- .ški cesti in oglejmo si neme priče iz davnine — kamenine ob cesti in poteh. Večji del Škofje Loke Jiied obema Sorama stoji na sit h ploščatih apnencih. Z mestnega področja jih je deloma že odstranila Poljanska Sora in nanje iiasiila prodnate napla\ine. Vendar so pod njeno dolino goto\o še sklenjene enake kamenine, kot jih vidimo danes na njeni desni in levi strani ali ob Selščici. Ko smo prišli v Škofjo Loko, se ustavimo na kamnitem mostu nad globokim koritom Selške Sore, od koder pelje cesta skozi nekdanja Selška \ r a t a v mestno središče. Sora si je izjedla strme bregove v sive ploščate apnence. Z mosta jih ^ idimo na obeh straneh vode. Kažejo se kot strmo postavljene okoli 10 ali tudi nekaj več centimetrov debele plošče, tesno prislonjene druga ob drugo. Plošče se vlečejo približno v isti smeri kot teče voda in strmo padajo proti severu. Ploščati a])nenci so posebnost loške pokrajine. Geologi so jim dali zato ime škofjeloški ploščati apnenci z roženci. S področja Škofje Loke se \lečejo proti jugu do Zminca, na ^zhodu pa sežejo tja do Drage zahodno od Medvod. V okolici Kranja si lahko ogledamo podobne sklade ob novi cesti na Šmarjetno goro in v njeni soseščini. Ker so nam skladi ob strmih iiregovih Sore pod mostom skoraj nedostopni za natančnejši ogled, se zadovoljimo s tem, kar vidimo z mosta. Podrobno bomo premotrili ploščate apnence v kamnolomu ob Poljanski cesti že izven mesta. Ko stopamo skozi starinsko Loko. vzbujajo našo pozornost stare stavbe 7, lepo arhitektoniko in pri nekaterih od njih tudi čedno izdelani podboji iz škofjeloškega konglomerata izpod Kamnitnika. Mestni trg krasi še lep spomenik. Njegov podstavek in kamnitni steber z jonskim kapitelom sta iz istega konglomerata. L^metnikova roka ju je izdelala že leta 1751. Večini domačinov se sicer mestno središče ne zdi nič posebnega, zato pa se toliko bolj navdušujejo nad lepotami starinske Škof je Loke obiskovalci od drugod. 7 Tzvcii mesta se bomo ustavili najprej na zgornji strani Poljanske ceste, jjri kuninolomn. ki ima staro spačeno inie Stangruf (Sieingrube). Tam so plo.ščati apnenci sive barvo, ki se ob cesti pokažejo večkrat že pred kamnolomom. Cudo\ ito so zgul)ani in zmečkani. \ ploščah so tu in tam različno debeli, nekoliko temnejši gomolji, ki jih kaj lahko razločimo od ostale kamenine. Gomolji so iz posebne vrste kremena in jih imenujemo rožeuci. Lst\arilc so jih velike množine drolinih praži\ali iz skupine radiolarij, ki imajo kremenasto ogrodje. Ploščati apnenci so iz srednje triadne dobe in sicer -sNcngenske starosti. Lvrščamo jih med psevdoziljske sklade. Od kamnoloma mimo novega naselja Za brajdo so do blegoške ceste vseskozi enaki skladi. V pobočju molijo tu in tam posamezne golice na površje. Nad prvimi hišami Za brajdo je v bregu odkopano skalovje. Od križišča pri Tonkovcu nadaljujemo j)ot po blegoški cesti, ki je sprva še v ploščatih apnencih. Knialii postanejo apnenče\e pole čedalje redkejše in jih polagoma nadomestijo sivi do črnkasti glinasti skrilavci z malo sljude. Na desnem bregu opazimo okrušene drobne ploščice. Med njimi so vloženi apnenčevi skrilavci in peščene pole z drobci črnega kremenastega materiala. Tudi te plasti so srednjetriadne in pripadajo prav tako pse\doziljskim skladom. Na naši poti se skrilave plasti skoraj ne pokažejo na površje. Pač pa najdemo lepo razgaljene skriia\ce ob poti, ki gre čez Brezniški potok tia spodnjo cesto in sicer nasproti hiše pri Pahovcu, Podpulferica 11. Tudi hiša stoji na njih. To so zelo zmečkani temnosivi ali črni skrila^'ci; v njih se dolinica potoka nekoliko razširi. Nad Pahovčevo hišo teče s hriba čez pot v ozki grapi majhen potok Mlačnica. Blizu njega se pokaže nad cesto siva. slabo plastovita, večinonm pa neplastON ita kamenina. Ce si jo ogledamo pohliže, vidimo, da sestoji iz majhnih ostrorobih drobcev. Kamenina je torej breča. Iz nje molijo \ečji in manjši kosi. ki so odpornejši od drugega materiala. To so roženci, ki jih pozimmo že iz prejšnjega kamnoloma. Enaki skladi se vlečejo še čez potok in gradijo strmo S\et!orenško Goro nad Zmincem. Lepo so razgaljeni v nekaj kamnolomih, kjer jih tudi izkoriščajo. Med neplastovito brečo debelo \'časih tudi po več metrov, se ^^i^ajo pole ploščatega apnenca z roženci in vmes tanke skrilave plasti. Skladi so na dosti krajih premaknjeni in se nagibajo zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Tudi sledovi prelomov so Se jasno vidni. Ob njih je precej zglajenih ploskev z razami, ki povedo, \- katero smer so se premikali i)osanu"ziii bloki. Za golico ob desni strani ceste je majhen jarek, po katerem \časih curlja voda in spreminja mah v rjavorumejii lehnjak. Izpod kompleksa škofjeloških ploščatih apnencev z rožeuci pogledajo po nekaj sto metrih sivi precej drobljivi dolomiti. V splošnem so ploščati in skladoviti, le ponekod opazimo tudi debelejše skladovne komplekse brez vidne plasto\ itosti. Dolomiti so iz spodnjega dela srednjetriadne dobe in jih imenujejo mendolski dolomiti. Vlečejo se neprekinjeno do prvega velikega ovinka pri vodovodnem zbiralniku. Prav tu pogledajo izpod dolomitov na površje sivi drobnoploščati apnenci ali laporni apnenci iz zgornje vverfenske dobe. Na ovinku se cesta obrne za 180° in ])o nekaj deset metrih se znova pokažejo eimke kamenine kot pred o\inkom. Vrstijo se enolični dolomiti. Po priližno 200 korakih od križišča ceste z bližnjico k Franconu opazimo za drugim hudourniškim jarkom v temnih dolomitnih plasteh še temnejše 8 roženčeve pole. dehelo otl dveh do dvajset ceiitinietrov. Rožeiici so precej razpokani in zato kr^lšlji^-i. Zelo drobne raz{K)ke potekajo približno })ra- \okotno na smer plasti iii so večinoma zapolnjene s kalcitnimi žilicami. Dolomiti postajajo tam vedno bolj apneni in postopoma prehajajo v temne škofjeloške ploščate apnence. Ob cesti so lepo razgaljeni \ celi s^oji debelini, saj slemeiiijo bolj ali manj pravokotno na cesto. Nad ploščatimi in skladovitinii apnenci ležijo neplasto\iti brečasti apnenci in apnenčeve breče s pogostnimi roženčevimi drobci. Kamenina je prelomljena v različnih smereh in zdrobljena ob prelomih. \oda je izjedla ob njih globoke špranje, v katerih se kopiči rjavkasti preperinski ostanek. Tik pred cestnim zavojem na Kobili, kjer se zasiiče cesta iz \zhodnc >• zahodno smer (ob hribcii z višinsko koto 435 m), se umaknejo apnenčeve kamenine mlajšim skrilavcem. Ob zgornjem kraku zavoja so razgaljeni v dolžini ])ribližno 50 korakov sivi, temnosiv i. mestoma Indi vijolični glinasti in la|)orni skrilavci. Z ovinka pelje pot \- Škofjo l.oko in po njej se bomo vračali tja. .Skrilavci se pokažejo ob cesti le nad tem ovinkom. Pred njimi .se odcepi pot jia Stari grad. za njimi prva steza na Lubnik. Ker pelje blegoška cesta nato nazaj proti zahodu, lahko uganemo že po sleinenitvi plasti, da se bo ponovila cela serija kamenin izpred ovinka. In res. Ob omenjeni stezi na Liibnik se začno razkosani in zdrobljeni brečasti apnenci in breče. \ a n j e je vzidana plošča Bognšu Bnrdvchii. Za njimi se zuova pokažejo ploščati apnenci, ki prehajajo malo pred drugo bližnjico za pot na Lubnik v ploščate apnene dolomite. Tudi lui tem kraju vsebujejo v svojem zgornjem delu roženčeve pole. V majhni peščeni jami na meji med gozdom in travnikom še vidimo ploščate dolomite z roženčevimi polarni. Na travniku izgine mendolski dolomit. V majhinh golicah se menjavajo sivi skrilavi apnenci s tankimi apnenimi ploščami iz zgornjevverfenske dobe. Taki skladi so razgaljeni nato vseskozi ob cesti. Kmalu se pokažejo med skrilavci razkosani sivi apnenci, izpod katerih hiti im površje studenček z dobro vodo. Apnenci so postali pri studencu zaradi tektonskih procesov slabo pasoviti. Kmalu nato pogledajo na površje sprva samo sivi in rjavkasti, pri naslednjem mostu pa tudi zelenkasti, sivozelenkasti in vijolični skrilavci. Skrilavci so deloma laporni, medtem ko jih pokriva na površju skrilava glinena prevleka. Vmes so večkrat tudi bele kalciine žile. Skrilav^ci se tam okoli menjavajo z 1 do 5 cm debelimi apnenimi ploščami. Dalje ob cesti postajajo apnenčeve pole čedalje debelejše in so ponekod vmes že pravi skladi. Po takih vverfenskih skladih hodimo nato vseskozi do odcejia kolovoza proti Gabrovemu. kjer že od daleč opaziiuo rdeče kamenine. Vendar so take le na površju. Ce v golici razbijemo posamezne kose. vidimo, da so tam sive, deloma drobnozrnate, deloma debelozrnate dolojnitne breče. Le nekaj metrov od začetka kolovoza so na površju tudi vvcrfenske kamenine, izpod katerih pogledajo razkosane in zdrobljene breče. Podobni skladi se vlečejo nato vsekozi do potoka, ki hiti po strmi grapi izpod Lubnika proti Sori. Njegova globoka grapa tudi loči take kamenine od grodenskih skladov iz srednje permske dobe. Zasledimo jih 9 že takoj onstran mostu, čeprav .spr\a ni golic. pač pa jih dokazujejo pisani kamni ob cesti in vijoličnordeča glinenosljudnata drobna naplavina v stiidenčku na zgornjem robu ceste. Ce pogledamo v gozd, vidimo lam po poteh vijoličnordeča tla. Pred velikim cestnim ovinkom pri \išinski koti 615 m si po stezi skrajšajmo pot in prav kmalu smo zopet na cesti. Pot pelje po vijoličnordečih kameninah, ki se vlečejo nato vseskozi do Brcznice in še precej dalje. Med grodenskinii skladi se \rstijo \ ijoličnordeči glinasti skrilavci in prav tako pisani drobno- in debelozrnali kremeno\i peščenjaki in konglomerati. Skrilavci in drobnozrnati peščenjaki vsebujejo dosti sljiide. A Breznici zapustimo blegoško cesto, saj od tod dalje proti kmetu Sušniku ne odkriva nič novega, Ife utruja človeka dosti bolj kot prijetna gozdna pot ali steza po senčnem gozdu. Clozdna pot pelje po grebetui. Na njej so vseskozi do križišča poti vzhodno od .Sušnikove domačije vijoličnordeče plasti: glinasti skrilavci, k^emeTlo^ i peščenjaki in konglomerati. Večinoma se na kratke razdalje menjavajo med seboj. Tudi še starejše plasti iz starega zemeljskega veka niso daleč od Breznice, ki smo jo pravkar zapustili. Kak kilometer zahodno od vasi se skrijejo griidenske plasti in veliko področje zahodno od njih zavzemajo sivi karbonski glinasti skrilavci, sivi kremenovi peščenjaki in konglomerati. Po sestavu so to skoraj enake kamenine kakor v grčidenskih sklatlih, le da so sive ali tudi modrosive barve. Tedaj je bila pri nas vlažna klima, ki jo je v grodenski dobi zamenjala puščavska in dala kameninam vijoličnordečo barvo. Po mehki stezi smo prišli do razpotja. Tam izginejo živopisaue grodenske kamenine in se pokažejo sprva sivi precej zdrobljeni dolomiti. Prav kmalu jih nadomestijo sivi apnenci, ki vsebujejo ponekod še precej dolomitiie primesi. Prej prijetna in gladka stezica postane kot odrezaiu) drugačna, kar popotniku takoj pade v oči. Vsepovsod štrle na površje skale, od čevljev že precej oglajene. Korak ni več tako goto\-. kot je bil nad griklensko podlago. Tudi bolj strmo pobočje nas opozori, da se je spremenil sestav zemeljskih plasti. Po gozdu ležijo vse križem veliki bloki in skale apnenca. Nekje više pod Lubnikom so se odtrgali in se privalili sem doli. \ apnencih najdemo precej pogosto prereze velikih školjk in ostanke polžev, vendar je »kamenine zelo težko dobiti iz trdega apnenca. Vse do vrha Lubnika so sedaj samo še apnenci, ki jih uvrščamo v spodnji del srednjelriadnc dobe. Enako stari so tudi dolomiti pri razpotju. Dolomiti so dobili ime mendolski dolomit, medlem ko imenujemo apnenec školjkoviti apnenec. In prav tem odpornim apnencem se ima tisočak nad Toko zahvaliti, da še stoji. Tako smo po ne posebiu) utrudljivi poli stopili na vrh T.tibnika, kjer nas sprejme prijazen planinski dom. Ko smo se oddahnili, poglejmo luiokoli s te lepe razgledne točke. Kot na dlani ležita pred nami Sorsko in Kranjsko polje in se izgubljata v ozadju v Mengeško in Ljubljansko polje. V daljavi nas pozdravlja Šmarna gora, še od dalj pa plečati Krim. Zdi se nam. kot da se ravnina zajeda prav pod Lubnik. Proti zahodu zajame oko najprej položno hribovito ozemlje s prijaznimi vasicami in samotnimi domačijami. Iznad njega se dvigajo v ozadjn 10 apnenčaste kope Stareea in Mladega vrha ter Koprivnika, nad katerimi kraljuje v ozadju plečati Blegoš. Prav na sredo ined Poljansko in Selško dolino se je postavil, A podaljšku za Mladijn vrhom se skrila Porczen, ki tudi noče zaostajali za sosedom Blegošem. Okoli 660 m globoko pod nami dolbeta koriti Selška in Poljanska Sora. Le tu in tam se nam pokažeta kot dva srebrna trakova. Selška dolina se med Buko\ico in Selci razširi •*' večjo rodovitno ra\'an. \ a njeni severni strani se vrstijo prijazni hribci. eden mikavnejši od drugega. Tam v ozadju na severozahodu gospood seboj nekaj manjših hribov. In to ni le videz, marveč resnica Pri oblikovanju pokrajine se je pri gorotvornih premikanjih narinil masiv Jelovice proti jugu. Dalje proti severu hiti pogled proti alpskim velikanom. Tudi v Polhograjske hribe se ozrinu). Pred nami leži močno razrezana pokrajina in iz nje se dvigajo apnenčasti in tlolomitni vrhovi. Veliko jih je, toda nad vsemi gospodujeta čez tisoč metrov visoka Tošč in Pasja j-a\an. Tam v daljavi se že kažejo obrisi Trnovskega gozda. Ko smo se tako razgledali po okolici z očmi ljubitelja narave, poglejmo naokoli Se z geološkimi očmi. Ne bom se tu spuščal v podrobnosti, kako ie nastajala loška i>okrajina. O tem je obširno pisal naš rojak prof. ¥. Planina v Loških razgledih 1 (str. 47—54). Kogar bo pač zanimala pokrajina v tej luči, naj jih vzame v roke. Mi povejmo k temu le še nekaj besedi. Ni težko že z Lid)nika ločiti koničastih vrhov iz trdega apnenca ali odpornejšega dolomita od zložnih kopastih hribov, ki so iz mehkejših kamenin. Lubnik, Stari vrh, Mladi vrh, Koprivnik, Blegoš, Porezen, Fošč, Gora nad Polhovim Gradcem, Pasja ravan in seveda Jelovica z Ratitovcem gotovo do\olj jasno izstopajo iz pokrajine. Naravne sile, ki spreminjajo zemeljsko površje, jim ne pridejo tako hitro do živega kot rahljajo in odnašajo druge manj odporne kamenine. Vsi našteti vrhovi so iz različnih tipnenih ali dolomitnih skladov, ki so se odlagali \' velikem triadnem morju. \ mes so nastajale tudi različne manj odporne plasti. Davno pred tem se je kopičilo v karbonskem morju glineno blato, pesek in droben prod. Iz tega materiala so nastali malo odporni temni glinasti skrilavci, trdni peščenjaki iji konglomerati, ki sestavljajo danes velik del [jodz-očja pred nami. \ ijoličnordeče peščene in skrilave plasti so nekoliko mlajše od karbonskih kamenin in so nastajale v puščavi srednje permske dobe. Iz jurske dobe imamo kamenine šele v zgornji Selški dolini in v okolici Porezna. kjer so tudi najbližji osla;iki krediiih plasti. 2e v jurski in kredni dobi je bil večji del hribovja pred nami kopno. Morje je z dvigajočega se ozemlja odteklo. Že takrat so začele naravne sile s preoblikovanjem loške pokrajine in počasi so odnašale čedalje starejše sklade. Tz škofjeloških konglojneratov, ki jih vidimo na Kamiiitniku, lahko razberemo, da so bile v oligocenski dobi tod okoli na površju samo triadne in mlajše plasti. Od tedaj dalje so vode velik del triadnih kamenin že odnesle z loškega ozemlja iti tako razkrile permske in karbonske sklade. Kje so takrat tekle vode, kje so bili najvišji vrhovi in kakšna je bila sploh takratna pokrajina, nam ne bo nikdar pojasnjeno. Šele iz miocenske dobe se je morda ohranilo nekaj takrat izravnanega površja okoli današnjih najvišjih vrhov. 11 Geološka karta ozemlja med Škofje Loko in Lubnikom. Legenda: 1. naplavine Selške in Poljanske Sore, kvartarna doba; 2. terasa v naplavinah: 3. škofjeloški konglomerat, oligocenska doba; 4. Škofjeloški plrtSčati apnenci z roženci in skrilavci, srednjetriadna doba; 5. werfeiiski skrilavci in različni apnenci, spodnjetrladna doba: 6. školjkoviti apnenec in mendolski. dolomit, srednjetriadna doba; 7. grodenski skrilavci, peščenjaki in konglomerati, srednjepermska doba; 8. smer poti. Več ol)!ik takratiicgii reliefa .se nain je ohranilo iz pliocenske dobe. Vidimo jih kot jilauote in police \' raznih višinah pred nami. Pliocensko izravnano ozemlje so zaradi dviganja razrezale vode po dolgem in počez in ustvarile polagoma današnjo razorano pokrajino. K preoblikovanju so pripomogle tudi druge tekton.ske sile in razko,sa]e ozemlje v več tektonskih enot. Najbolj jasno leži pred nami Jelovica z Ratitovcem, ki je bila ob večjem prelomu narinjena na soseščino. Naravne sile še do danes niso mogle zbrisati stopnje, ki je bila takrat nastala. I udi drugod se je zemeljska skorja večkrat i)relomila in njeni deli so zdrsnili na druge, se globoko pogreznili ali dvignili. Večinoma so tu dogodki že precej zabri.sani in učinki niso več vidni našim očem s te razgledne gore. Toda strokovnjak jih pri svojem jiodrobnem proučevanju še vedno lahko spozna. Ko zapu.ščamo Lubnik po stezi proti Cahrovemu, stopimo še pred Kevderc, zanimivo jamo pod skalami južno od T.ubnikovega vrha v višini okoli 800 m. Do nje vodi markirana in zavarovana steza. Kdor bi želel vedeti kaj več o Kevdcrcu in o drugih jamah v okolici Loke, naj vzame zopet v roke Loške razglede 11 (str. 166) oziroma Proteus VIU (str. 39). Brez primerne opreme seveda ne bomo mogli dalj od vzhodnega dela Kevderca. Po tem ogledu se spustimo v Gabrovo. Že precej pred prvimi travniki postane sieza gladka in posula s smrekovimi iglami. Školjkoviti apnenec 12 se je umaknil različnim, večinoma skrila%iin werfenskim kameninam. OI.1 robu g-ozda so lepo razgaljeni zelenkasti in sivi skrilavci z vmesnimi apnenčevimi ploščami. Te plasti so močno podobne \vengenskim skladom. Tudi v vasi pogledajo \verfenske plasti marsikje na površje. Iz Gab^o^ega hitimo po stezi proti Škof j i Loki. Na Kobili spet pridemo na blegoško cesto, a jo takoj spet zapustimo. Ko gremo skozi gozd, najprej navzgor, potem po ravni Flisovi sprehajalni poti, se vrstijo ob njej take plasti, kot smo jih \idcli gori grede ob bjegoški cesti. Iz gozda, kjer imamo na desno pogled v Volčjo dolino, se pot otlpre na travnike. Kakih 50 korakov dalje od češnje z veliko markacijo je na desni neznaten vhod v Migulovo brezno. Od Grebenarja dalje se nam izpod tanke plasti prsti na klancu odkriva kamenina, ki je na tej naši poti še nismo spoznali. To je trdno sprijet prod, ki mu pravinu) labora ali konglomerat. Po svojem nahajališču okoli Škofje Loke je dobil v znanstveni literaturi ime škofjeloški konglomerat. Na njem so se razvili izraziti kraški pojavi — vrtače in podzemeljske jame. Konglomerat sega od Grebenarja in Kranceljna do Selške Sore pri Aincarjih in tam zgine pod mlajše plasti. Znova se pokaže na Kamnitniku in se od tam \ leče sklenjeno preko Sv. Duha, Pevna, Crngroba proti severu, kjer zgiue zahodno od Bitenj. Drugi vzporedni pas se začne nad Staro Loko, se nadaljuje proti severu in se pri Pevnem združi s prviju. Nekdaj je bil kojiglonierat na ]e\i strani Sore sklenjen z onim na Kranceljnu. V dolgih tisočletjih pa ga je počasi glodala Sora in ga deloma odstranila, delonm zasula z mlajšim prodom. Na živi skali si nekoliko natančneje oglejmo kamenino. Sestoji iz zaobljenih, večiuoma sivih prodnikov največ od orehove velikosti navzgor. Veliko prodnikov je debelih kot pest ali so še debelejši. Niso pa vsi enake barve in tudi ne enakega sestava. Nekateri so svetleje, drugi temneje sivi ali skoraj beli. spet drugi rožnati, rdečkastorjavi ali zelenkastosivi. Po sestavu so apnenčevi, laporni in dolomitni, torej prtiv taki kot so še danes kamenine v okolici Škofje Loke. Vmes manjkajo oblice karbonskih in permskih kamenin, ki zavzemajo \elik del površja nekoliko dalj od Škofje Loke in jih najdemo tudi v naplavinah obeh Sor. Iz tega sklepamo, da karbonske in permske kamenine tedaj še niso bile na površju, ampak so bile še povsod pokrite z mlajšimi usedlinami. Prodniki so med seboj zlepljeni večinoma z rdečkastim, ponekod ttuli s sivim apneiioglinenim lepilom. Cim bolj je lepilo apneno, tem odpornejša je kamenina. Glineno vezivo je malo odporno proti naravnim silam, o čemer se lahko prepričamo pri raznih podbojih v okolici Škofje Loke. Končno nas zanima še stiirost škofjeloškega konglomerata. Prod zanj so nosile vode in ga odlagale na tem področju v oligocenski dobi. To je \n\o približno takrat, ko so rasla v močvirni pokrajini v Zasavju mogočna drevesa in dala material za današnje rjave premoge. Na ozemlju okoli .Škofje Loke ni bilo pogojev za obsežne gozdove in zato ni nobenih sledov premoga. Pri Medvodah pa že najdemo tanke premogovne plasti, seveda brez gospodarske vrednosti. Škofjeloški konglomerat so nekdaj mnogo u|)orabljali kot okrasni kamen in kot gradbeni material. Več o tem dobite v Loških razgledih I (tia straneh 90—94). Apnenčevega konglomerata pa so 13 se še pred človekom lotile naravne sile. Voda ga je že dolga tisočletja raztapljala, ustvarjala žlebiče, ob razpokah različno globoke luknje in vrtače, pod površjem pa podzemeljske jame. Mimogrede si lahko na Kraiiceljnu ogledamo še ostanke stolpastega j/radii freisinških škofov iz srednjega veka, ki jih je Muzejsko društva odkrilo z odkopa vanj i v 1. 1954 in 1955. Nato se spustimo ob lepem pogledu na mesto in gorske velikane v ozadju mimo škofjeloškega gradu tiazaj v dolino. 14