v N stori ptica v viharju ? drži se n« s* veje: l^di viharju ! ;if y iP* # Pomembna obletnica V zgodovini Gorenja je 3. julij 1964 zapisan z debelejšimi črkami, saj smo na ta dan slovesno odprli svojo prvo lastno tovarniško zgradbo na današnji lokaciji. Minilo je trideset let, odkar je bila zgrajena "nova tovarna gospodinjske opreme Gorenje v Velenju", kot je takrat zapisal mariborski Večer. Gorenjčani smo že tedaj poimenovali svojo pridobitev kot "Prvo halo", kjer se je začel razvoj takšnega Gorenja, kot je poznano danes, ne le v Sloveniji, temveč v več kot 80 državah sveta. Kot zanimivost navedimo še to, da je bilo leta 1964 v Gorenju zaposlenih 680 delavcev, ki so proizvedli na dan 500 izdelkov. Letna proizvodnja je znašala 110.000 aparatov. Za izdelavo štedilnika so potrebovali pet ur; zastavili so si pomemben cilj, da skrajšajo čas izdelave na tri ure. In Gorenje danes? V Gorenju Gospodinjski aparati izdela 4.119 zaposlenih vsak dan okrog 5.800 velikih gospodinjskih aparatov. Letna proizvodnja je nad 1,5 milijona aparatov. Izdelavni čas izpred 30 let za posamezni štedilnik smo skoraj prepolovili. Samo v Gorenju Gospodinjski aparati smo v prvem polletju letos izdelali skupno 747.285 velikih gospodinjskih aparatov, od katerih jih več kot 90 odstotkov izvozimo na najzahtevnejša tržišča sveta. V prvem polletju smo izdelali 374.557 hladilno-zamrzoval-nih aparatov, 260.639 kuhal-nih aparatov in 112.089 aparatov za nego perila. Štefan Motvoz 3. julija 1964 smo slovesno odprli prve lastne proizvodne prostore Na dobri poti Minilo je več kot leto dni, od kar so pričeli z delom v novem podjetju Gorenje Orodjarna. Po težavnih začetkih v letu 1993, ko nikaor niso uspeli zagotoviti dovolj dela, lahko sedaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da zastavljene delovne načrte za leto 1994 v celoti dosegajo. Ob skrbnem nadzorovanju vseh stroškov, ki se gibljejo znotraj načrtovanih, dosegajo predviden dobiček, ki jim bo omogočil tudi predvidene naložbe. Trend pridobivanja novih poslov je še vedno zelo ugoden, tako da lahko tudi v naslednjih mesecih pričakujejo še veliko dela. To seveda pomeni veliko mero angažiranja vseh zaposlenih, saj bodo še naprej kvaliteta in roki pogoj za uspešno poslovanje podjetja. Z dobrimi referencami v zadnjem letu so si paleto kupcev precej razširili, saj jih le-ti cenijo predvsem po kakovostnih izdelkih in dogovorjenih rokih. "Spoštovani sodelavci, prepričan sem, da smo s skupnimi močmi prvo bitko že dobili. Pred nami pa je še veliko tistega, kar bomo še morali narediti, da bomo postali stabilno podjetje z dobrim ugledom," je napisal direktor Marjan Kovač v Biltenu štev. 3, ki ga izdaja Gorenje Orodjarna za poglobljeno medsebojno obveščanje in spremljanje krožkov ustvarjalnega sodelovanja. Zadnji petek v juniju so na svoji poti po vzhodni Evropi in Sloveniji obiskali tudi Gorenje diplomanti MBA iz ST. Gallena v Švici. Za obisk v Sloveniji so se odločili, ker so v svojih doktorskih nalogah "obdelovali" ex-socialistične države, skupina petih pa si je tako izbrala nalogo o možnostih gospodarskega uveljavljanja Slovenije. V Gorenju smo obisk izkoristili tudi tako, da je eden njihovih profesorjev doktor Cuno Pumpin, teoretik in praktik strateškega managementa, predaval o strategiji veiikuh podjetij. Predavanje je bito zelo zanimivo in poučno. Seminar za poslovodne delavce Gorenja Podjetje Dedalus, Razvoj vodilnih osebnosti in skupin ter služba za razvoj kadrov Gorenja sta pripravila na Ribnem pri Bledu uspel seminar za poslovodne delavce Gorenja. Prvi dan seminarja je prof. dr. Bogomir Kovač udeležencem seminarja spregovoril o razvoju podjetništva in lastnine v postsocialistični družbi ter vlogi podjetništva v prestrukturiranju gospodarstva. Predsednik odbora za gospodarjenje Državnega zbora Feri Horvat je obravnaval stanje in prespektive slovenskega gospodarstva. Predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik, ki je prišel tudi na Ribno, pa je predstavil osebne poglede na prespektivo gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2000 in odgovarjal na številna vprašanja udeležencev seminarja. Drugi dan seminarja je dr. Janez Mayer predstavil vizijo ustvarjalnega podjetja, prof.dr. Bogomir Kovač pa je skupaj z udeleženci seminarja poskušal ugotoviti, kako je v Gorenju s poslovnimi rezultati podjetja in menedžiranjem sprememb, kako poteka upravljanje s poslovnimi partnerji ter s tehnologijo in stroški (financami) ter kakšni sta strateška usmeritev podjetja in podjetniško vodenje. Ob zaključku seminarja je o strategiji razvoja Gorenja spregovoril tudi predsednik poslovodnega odbora Jože Stanič. Izhodišča posameznih področij so predstavili Borut Meh, Branko Apat, mag. Jože Dolinar, Peter Krepel in dr. Emil Rojc. Ob sklepu šolanja četrte generacije 1. julija se je s podelitvijo priznanj 4. generaciji sodelavcev Gorenja končalo usposabljanje v Managerski šoli podjetij Gorenja. Šolanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del z nas- lovom Podjetnišvo, marketing, odločanje, razvoj kadrov in lastninjenje sta pripravila skupaj podjetje Dedalus in Managerska šola podjetij Gorenja ter je potekal februarja letos v obliki predavanj in prak-tikumov. Predavatelji so bili prof. dr. Bogomir Kovač in doc. dr. Boris Šuštar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, doc. dr. Janez Mayer, programski direktor Dedalusa ter dipl. ekonomist Borut Meh, namestnik generalnega direktorja, dipl. sociolog Drago Bahun, direktor splošno kadrovskega področja in dr. Emil Rojc-višji strokovni sodelavec K [ Gorenja. V drugem delu so udeleženci Ivan Čakš, j Anton Dovšak, Vilma Fec® Polona Gros, Bernarda Navršnik, Slavko Pavič, jan Penšek, Franc Pesjak. Bojana Rojc, Primož Sovič Boris Štefančič, Dagmar Vrtačnik iz Gorenja Gospodinjski aparati, \fe^ Vodopivec iz Gorenja, d.o.o., Karmen Makarovič Gorenja Trgovina, Tone Založnik iz Gorenja Maloprodaja ter Milan Hribar in Alojz Jelen iz INDOP-a izdelali in v začetku junija zagovarja _ pisne naloge v obliki posl tla Prit cer rna ene ne# Pist Prc stoj je,, od, Piši Pile do, od 'n c 0c rec 'm« ob, nih načrtov. 'Zadovoljen sem da smo sklenili nov krog izobraževanja managj jev, saj se zavedamo, da lahko le ljudje z znanjem ustvarjajo P°: se1' Izobraževanju bomo zato namenjali še več pozornosti in podp0,e' Pridobiti si moramo še več poslovnih veščin, naučiti še več tujih jezikov, da se bomo lahko še uspešneje vključevali v mednarodn delitev dela. Poslovodna šola Gorenja je pomemben segmentv procesu usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v Gorenju,'j® med drugim povedal predsednik poslovodnega odbora Gorefl d.o.o. Jože Stanič absolventom 4. generacije poslovodne šole Gorenje konec preteklega tedna. Gorenje Maloprodaja V razstavno prodajnih centrih Gorenja Maloproda-je sov mesecu juliju pripravili novo ponudbo. Po ugodni ceni prodajajo glasbene centre Ouelle. Najcenejši 29.911 SIT. Pri gotovinskem plačilu - 5 % popust! Plačilo s čeki ali na kredit -1 + 5 (30 % polog) brez obresti- 1 + 8 (30 % polog) informacije pri prodajalcu. ^osebna ponudba: Barvni TV sprejemnik (55 cm) HITACHI SAMO 99.600 SIT (a gotovino 5 % popust, čeki ali kredit -1 + 5 (30 % polog), brez obresti, 1 +8 (30% polog) nformaciie ari arodaialcu. ce, Ne hc len del tor Nq rtoi del %c dei do, in j dei to Ni tov Nr dv< de, Ne tiki tQr Dre Do; tie to$ N tih Dre ton Ob biic k- Galice y uredništvo Informatorja majajo pritožbe v zvezi s en°- kvaliteto in izbiro 0,,c ir) kosil v Gostinski ‘ll n°^; Večina je anonimnih, ^kaj je nečitljivo podtonih, le redki so v svoj jav toliko prepričani, da irn®'0 za Pritožbo s polnim on o m in priimkom. Jasno * Q .do bodo pristojni Q0varjali samo na pod-'c' n?Qne Pritožbe. Za pojas-! o v zvezi z izpolnjevanjem nih obljub smo prosili h0 Jn ^Ovorne v Gostinski enoti , Qtabor za prehrano. 'C rsr?°VOr nam ie Pos" . 0va/a /e z/oto Golja v QtniJ odbora in ga v celoti °rnnacij iz 9. številke le^T°rja, obenem pa g,,6 °bveščamo o rQn0^nju Odbora zc I |^Q°' ; nQ?^novi dogovora rj POciievH^m Iznt na razpolago štirje meniji; trenutno so na voljo trije (dve topli malici in ena hladna). Dietna malica bo uvedena po kolektivnem dopustu (jedilnike že pripravljajo). V Gorenju Gostinstvu obljubljajo, da bo za blok mogoče dobiti določene jedi tudi nd hladni ali gotovinski liniji, kot jo pogosto imenujemo. Dogovorjeno je bilo, da lahko neuporabljene bloke zamenjamo za prehrambene artikle - cene morajo biti enake ali nižje od cen teh živil v maloprodajnih trgovinah. Ob prodajnem pultu je nameščen cenik, prav tako tehtnica, da lahko vsak preveri težo in ceno. Manjše pozitivne spremembe se že kažejo pri kakovosti malice, kakor tudi postrežbi, urejenosti restavracije, informiranju. Osebje nosi priponke s priimkom in imenom, kupljeni so novi prti, kozarci, jedilnico pogosteje čistijo... Veliko delavcev je nezadovoljnih predvsem zaradi ukinitve nadomestila za prehrano, največ pripomb je glede kvalitete malice, higiene itd. Odbor se zavzema, da bi posamezne pomanjkljivosti čimprej odpravili. Žal je večina pripomb, naslovljenih na sindikat, uredništvo Informatorja, Odbor, ononimnih, zato posameznikom ali skupinam delavcev ne moremo odgovoriti. Apeliramo na vse, da svoje pripombe in predloge vpisujete v knjigo pripomb in pohval (nahaja se ob vstopu v jedilnico) ali da obveščate odbor, po možnosti v pisni obliki. Če želite odgovor, se morate, seveda, podpisati, Za izboljšanje svojega počutja v jedilnicah pa lahko veliko naredimo tudi sami. Do osebja skušajmo biti prijazni, predvsem bodimo pozorni na čistočo miz ter odnašajmo pladnje na pomivalni trak. Koliko kilojoulov (kalorij) potrebujemo na dan Odrasli Moški, 70 kg kj (cal.) vojak na manevrih 18,84 (4500) rudar, kmet, delavec 16,75 (4000) srednje težki delavec 12,56 (3000) umski delavec 10,05 (2400) Ženske, 60 kg pri težkem delu 12,56 (3000) v visoki nosečnosti 10,47 (2500) med dojenjem 12,56 (3000) umska delavka 8,37 (2000) Mladostniki, fantje 16-20 let 15,05 (3600) dekleta 16-20 let 10,05 (2400) Koliko kilojoulov (cal) vsebuje naša malica Dan 1. menu II. menu 11.7. 5,3(1268) 4,6(1100) 12. 7. 7,0 (2392) 4,0 (956) 13. 7. 5,2(1243) 5,7 (1363) 14. 7. 5,3(1267) 6,2 (1483) 15. 7. 5,7(1363) 6,0(1435) Komentar: Za nekatere zaposlene je malica v Gorenju tudi glavni dnevni obrok. Po kalorijah to za nekatere tudi povsem zadošča. (Povzeto po Vodiču po zdravi prehrani) Kriva vročina? Opazili boste, da je večji del Informatorja posvečen manj resnim zadevam, da v zvezi s poslovanjem in proizvodnjo nismo skoraj nič napisali. Upamo, da je to samo prehodno - pač poletni čas kislih kumaric, kot temu pravijo v medijih. Kljub temu si želimo, da bi časopis z zanimanjem prebrali, vsem sodelavcem pa želimo prijeten dopust. Za delavce Gorenja - 10% popusta Ob predložitvi iz Informatorja izrezanega kupona imajo delavci Gorenja 10 % popusta pri razvijanju in izdelavi fotografij v novem foto ekspres laboratoriju na prenovljenem foto oddelku v Erini blagovnici Standard v Velenju. Foto express PROF! LINE poleg razvijanja in izdelave fotografij (v rekordnih 15 minutah) izdeluje fotografije za vse vrste dokumentov (po fotografiranju je slika izdelana v 1 minutii) ter nudi še nekaj fotografskih storitev (preslikave, reprodukcije, fotoliti...). O KUPON Bodite uspešni z nasmehom Pristaši t.i. pozitivnega mišljenja (razširjeno predvsem v ZDA) že desetletja opozarjajo na psihično in fizično ogroženost ljudi zaradi negativnih misli. Avtorica knjige Trening uspešnosti Vera F. Birkenbihl predlaga skrajšano in lažjo pot do pozitivnega mišljenja: z nasmehom. Ugotovljeno je, da stres najprej vpliva na žlezo thymus. Na njen energijski nivo vpliva čustveno stanje, zato jo smatramo za vezni člen med duševnostjo in telesom. Vsa pozitivna čustva (ljubezen, sreča, zaupanje) thymus krepijo, negativna (sovraštvo, zavist, žalost) pa ga slabijo. Med delovanjem thymusa in smejalne mišice obstaja neposredna zveza, zato lahko na žlezo delujemo tudi neposredno: s smejanjem. Smejalni trening Poskrbite za to, da udobno sedite in da se lahko pri tem opazujete v ogledalu. Zdaj se poskusite eno minuto smehljati (zadošča tudi samo grimasa). Če se vam vmes ustni kotički povesijo, morate začeti znova. Za to potrebujete ogledalo. Seveda je popolnoma vseeno, koliko "prisiljen" je vaš nasmeh. Pomembno je le, da so ustni kotički eno minuto obrnjeni navzgor. SMEŠKO O pravem treningu govorimo zato, ker se večkrat na dan učite po minuto dvigovati kotičke ustnic. Kmalu ne boste več potrebovali ogledala. To vajo lahko delate kjerkoli -pri vožnji z avtomobilom, pri sprehajanju, gledanju televizije in podobno. Najbolj zanimiv ob vadbi pa je naslednji učinek: V prvih sekundah želite BUTALCI ZIDAJO MESTNO HIŠO Meščani Schilde so želeli zgraditi novo mestno hišo. Tako so šli skupaj v gozd, kajti rabili so drevesa za gradnjo. Gozd je bil zgoraj na hribu, daleč izven mesta. Prva debla so meščani z veliko napora zvlekli navzdol po hribu. Nenadoma pa seje zgodilo, da se je eno drevesno deblo samo skotalilo navzdol. Meščani so se čudili in modrovali: "Če bi bili že prej vedeli, kako lahko se les kotali navzdol po hribu, potem bi si bili lahko prihranili težko delo." Nesli so vsa drevesna debla zopet po hribu navzgor in jih nato spustili, da so se sama skotalila navzdol. In bili so zelo ponosni na svojo modrost. Kmalu je bila mestna hiša v Schildi gotova. A že pri prvem shodu so meščani opazili, da so bili prostori popolnoma temni. "Nekaj smo pozabili," so modrovali, "morali bi bili poskrbeti za svetlobo." In kaj naj bi sedaj storili? Končno je eden "pogruntal" rešitev. "Imam idejo" je menil, "opoldan, ko sonce zelo svetlo sveti, bi lahko zunaj z vedri zbirali sončno svetlobo in jo nesli v mestno hišo. Tako bi bilo v prostorih svetlo." In pustili so, da je sončna svetloba sijala v vedra, nato so vedra hitro pokrili in jih odkrili šele v mestni hiši - toda ostalo je temno kot predtem. Nekega dne je skozi Schildo potoval nek tujec; ta je dal drugačen predlog: "Lahko bi vendar odkrili streho, tako bi imeli dovolj svetlobe v mestni hiši!." Tako so meščani tudi storili in sedaj je bilo v prostorih resnično dovolj svetlobe. Toda prišla je jesen, začelo je deževati in morali so zopet pokriti prekiniti prisiljeni nasmeh |\| zlasti, če ste vajo začeli v ^ slabem razpoloženju. Žep0 i desetih sekundah se ' (• začnete počutiti smešno, kar pomeni, da vaš __ ,|Ni ponarejeni nasmeh počos! prehaja v pravega razen,: jj. če se sploh ne znate i U( smejati sebi. Kmalu se _ I d\ začnete zabavati. Vprašč n( se, ali je stvar, ki vas jezi, <|68in Rotringi < 1 ^lePu vsakoletne , 1:0^,,. ln stare kajk 0 Crt n®in Srd®)- J obl^ov je preč W en- Sicer pa: ^tift11 dodate % Ošer lyZi° pre' iQbKorund0rNc Franc Tamše 'A Dvojna prvakinja Bernarda Meža opravlja pripravništvo v službi organizacije in informatike od lanskega septembra. Po poklicu je diplomirana ekonomistka, po naravi vedra blondinka, po športnih dosežkih pa državna prvakinja in prvakinja Alpe-Adria. Bernarda se namreč ukvarja z jadralnim letenjem, kjer vzbuja pozornost med sotekmovalci ne le kot ženska, temveč tudi kot odlična letalka. Na prvenstvu regije Alpe-Jadran, ki je štelo obenem tudi za državno prvenstvo, je premagala vso konkurenco (moško) v klubskem razredu in osvojila dvojni naslov. S klubskim kolegom Petrom Vidmarjem sta v enem od tekmovalnih dnevov edina uspela preleteti tekmovalno razdaljo. Bernarda ni le poznavalka terena s ptičje perspektive, nemalo poti je tudi prehodila ali prekolesarila, kjer se namesto na termične tokove zanaša na lastne noge. Na bližnjem mladinskem državnem prvenstvu ji držimo pesti za lepo vreme in kar najboljše letenje. I. K. Pred odhodom k vojakom Le redkokdaj se zgodi, da bi iz posameznega delovnega okolja hkrati odšla večja skupina sodelavcev. Temu dogodku pa smo bili priča pred dnevi, ko so se v oddelku emajlirnice obrata Kuhalni aparati za nekaj časa poslovili od mladih fantov, ki bodo v teh dneh oblekli vojaško suknjo v Ljubljani in na Vrhniki. Mladi sodelavci, večina s poklicno in srednjo šolo, so v Kuhalnih aparatih opravili pripravništvo in dobili tu redno zaposlitev. Ob odhodu nanje tudi ni pozabilo vodstvo programa Kuhalni aparati, sicer pa so fantje pred odhodom pripravili tudi piknik ob Jezeru. Na sliki (od leve proti desni): Simon Kramer, Atila Laslo, Renato Ramšak, Robert Ružički, Peter Broz, Zoran Cvikl, Robert Fajfar. Poleg njih med pripadnike TO odhajajo še Milan Klaus, Franjo Pintar in Peter Brišnik iz emajlirnice, Vitomir Repas in Boštjan Ostrički iz montaže ter Andrej Novak iz Gal-vane. Galerija Gorenje Servis vabi v petek. 8. julija 1994 ob 13 uri, na otvoritev spominske razstave ob 9. obletnici smrti ARISTIDA ZORNIKA, slikarja iz Velenja. Razstava bo odprta do 15. septembra. Prva pomoč pri pikih in ugrizih žuželk V naši ambulanti Je v teh poletnih dneh veliko obiskov zaradi različnih težav, kijih povzročajo pikih ugrizi žuželk. Kaj storimo, da čim bolj ublažimo reakcije na vbodnih mestih? Najprej mesto vboda ali ugriza hladimo s tekočo mrzlo vodo ali ledom, pomaga tudi, če položimo na boleče mesto narezano čebulo ali s par kapljicami vode raztopljeno tableto Aspirina. Na oteklo in boleče mesto si nato dajemo obkladke z mrzlo vodo, s kisom ali s Kamagelom, ki blaži tudi srbenje. Če oteklina in bolečina v nekaj dneh ne pojenjata ali če se na okončini pojavi rdeča markacijska črta, poiščemo pomoč pri zdravniku. Pike, ki srbijo, si namažemo s Kamagelom, Synopenom ali drugim mazilom proti alergiji, ki ga kupimo v lekarni. Pazimo, da se ne praskamo, ker s tem lahko povzročimo naknadno infekcijo - zastrupitev. Če nas osa ali čebela piči v ustih ali grlu, pijemo mrzlo vodo, med potjo k zdravniku sesamo kocko ledu. Klopa odstranimo čimprej tako, da ga zadušimo z vato, namočeno v olje ali alkohol. Vato pustimo na njem nekaj minut, nato pa ga s kroženjem v smeri urinega kazalca odstranimo. Kadar se na mestu ugriza pojavi oteklina z rdečino in se ta v obliki kolobarja širi, obstaja nevarnost, da smo okuženi z boreliozo, zato obiščemo zdravnika. Takojšnja zdravniška pomoč je nujna tudi v primeru splošne alergične reakcije na strup žuželk, ko se pojavi izpuščaj po telesu in je oteženo dihanje. Majda Rutar V spomin Marija Bračič Sredi pomladi se je utrnilo življenje Marije Bračič; dolgotrajna bolezen je naposled bila močnejša od njene volje in kljubovanja. Spominjamo se, ko je pred devetimi leti prišla v Gorenje in s svojimi izkušnjami veliko pripomogla k ustanavljanju posebne finančne službe in v kratkem času tudi veliko storila na področju knjigovodstva in finačne operative. Odlikovala jo je delovna prizadevnost, natančnost in marljivost. Imela je lastnosti, ki so po naravi skorajda značilne za dela na področju financ, računovodstva. Znanje, ki ga je pridobivala z delom in tudi s šolanjem ob delu, je znala prenašati na sodelavke in sodelavce, za kar smo ji dolžni zahvalo. Marice Bračič ni več. Zaradi hude bolezni seje morala žal invalidsko upokojiti, čeprav bi rada sama z voljo in znanjem še dolgo sodelovala pri delu na finančnem področju. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavke in sodelavci Štefka Bricman Štefka se je z osemnajstimi leti starosti zaposlila v Gorenju in v proizvodnji skorajda ni delovnega mesta, ki ga ne bi spoznala. Začela je z delom v emajlirnici, nato se spoprijela z zahtevnimi deli v montaži, bila obdelovalka plastike in nazadnje je delala v obratu Plastike P mletju odpadnega materiala. Kruta bolezen)' zlomila Štefkin nasmeh in dobro voljo, ki jo je princi v naš obrat. In tudi vselej veliko pripravljenost za <#' Nikoli ni tarnala, da delor' bo zmogla opraviti, čep,lf ga je bilo vselej veliko. Občudovali smo njeno it-in voljo, njeno neumorn0, delo. Toda pred letom # seje vse obrnilo. Bolezenj je naselila v njeno telo. “ tega ni povedala. Mord° tudi sama ni vedela. Z zaskrbljenostjo smo spremljali njeno zdravljen)6 in upali, da bo bolezen premagana. Usoda je hotela drugače. Sodelavci obrata Plastik0 j Sprememba terminskega koledarja v Gorenju Gospodinjski aparati Program Zadnji dan dela pred kolektivnim dopustom Prvi dan dela po kolektivnem dopustu Kuhalni aparati Pralno-pomivalni aparati Hladilno-zamrzovaini ap. Skupne strokovne službe petek, 15. julij petek, 15. julij petek, 22. julij petek, 22. .julij torek, 16. avgust torek, 16. avgust sreda, 10. avgust torek, 16. avgust Sli Malica Menu I Menu II PO 11.07.94 Mučkalica, dušen riž, sladoled Skutini štruklji, kompot TO 12.07.94 Ocvrt mesni sir, krompirjeva solata SR 13.07.94 Dušen piščanec, testenine, zelena solata ČE 14.07.94 Lovska bržola, kruhovi cmoki, zelje s krompirjem PE 15.07.94 Dunajski zrezki, pečen krompir, solata PO 18.07.94 Pasulj, prekajena rebrca, jogurt TO 19.07.94 Čebulna bržola, široki rezanci, kum. solata Mesna štruca, maslen kromPlf' zelena solata Telečja jetrca, vodni žličniki, zeljna solata |(t Ocvrt sir, tatarska omaka, jofl0 Pariški zrezek, dušen riž, paradižnikova solata Krompirjeva musaka, zelena solata s fižolom Ramstek na žaru, zelenjavni kum. solata INFORMATOR, časopis za obveščanje delavcev Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Dagmar Vttačnlk. Izhaja štirinajstdnevno. Naklada 4.400 izvodov.