o o ' LjU8UANA, AVGUST, SEPTEMBER 1574 LETO !X — ŠT. 4—5 ^ISPEVEK K JAVNI OBRAVNAVI KAJ JE SISTEMIZACIJA? Po splošni opredelitvi je “jstemizacija (ali sistematiza-p'Ja) osnovni organizacijsko-. kadrovski akt vsake delovne °r8anizacije. V sodobnih po-j-h gospodarjenja si dobro ar9anizirane delovne organi-2acije sploh ne moremo predstavljati brez sistemizacije, ^stemizacija povezuje delov-P Proces s človekom. Njena Pomembnost se kaže tudi v an8ažiranju naše družbe, ki z akonskimi določili obvezuje .Se delovne organizacije, da ^ pripravijo. Še močnejša ^oralna obveza, da delovne :[9anizacije morajo imeti sistemizacijo delovnih mest, je družbenem dogovoru o os-°vah kadrovske politike, ka-®rj na področju ljubljanskih pčin obvezuje podpisnike tu-! glede vsebine in posamez-•,m elementov (13. člen), in 'cer v naslednjem besedilu: Podpisniki bodo izdelali si-,‘emizacijo delovnih mest, ki 0 realna osnova za funkcio-aamo organizacijo dela, za Pacrtovanje potreb po kadrih n izbiranje kadrov, za vred-°tenje delovnih mest (to je Palitična ocena delovnih Pest), za izobraževanje in arstvo delavcev, v .S tem prvim odstavkom 13. .'ena družbenega dogovora opredeljena sama vsebina, Poten in smotri izdelave si-6mizacije delovnih mest. g Družbeni dogovor pa gre ^ naprej, saj določa posa-. ezne elemente sistemizaci-v naslednjem: 0[)g'e zato mora sistemizacija a) opis del na delovnem h stu (po vrstnem redu nji-ra> .Pomembnosti, časovne ,sežnosti in kontinuitete); Sg) Popis sredstev za delo htp-.^6 .to pomembno za za- 0 je delovnega mesta); z j. Popis obveznih povezav („ c*rjJgimi delovnimi mesti fQPreiemanje in oddajanje in-. macj,]. materiala, dokumen-idr.), c) popis pristojnosti in odpornosti, in Popis potrebnega znanja n Jiicer posebej ( r- Potrebno šolsko znanje S1> °kovno), šolska stopnja in trpovna smer, ^.specifično funkcionalno mesp. ki ga zahteva delovno btev n'3/8 psihofizičnih žara .ovne9a mesta, ki mo-nostnJeti ^izmne' čutne, spret-zahte ’ ums' na skupni masi. 3. Poiskati je treba rezervo, ki smo jo ustvarili pri delitvi OD v prvem polletju letošnjega leta, predstavlja pa 170 starih milijonov dinarjev. 4. Mesečna masa sredstev predstavlja torej kakih 30 milijonov, kar je v neto znesku 100 N dinarjev na zaposlenega. Glede na to osnovo je komisija ocenila štiri variantne rešitve in se soglasno odločila za varianto: vsakemu v višini 100 N din na mesec, vključeno v osnovo oziroma po 0,55 dinarjev na uro. Krivulja osebnih dohodkov se sicer nekoliko popači, vendar ne v taki meri, da bi bistveno spremenila razmerja med posameznimi obračunskimi skupinami ali v razponu med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki. Hkrati s tem se uveljavlja načelo depresivnosti in načelo, da je naj nižji OD 1600 N dinarjev. Seveda gredo na teh 0,55 dinarjev na uro oziroma 100 N dinarjev na mesec še preseg, dodatki za nočno delo oziroma nadurno delo in se temu ustrezno povečajo. To povečanje pa ne vključuje dodatkov za stalnost in delovne izkušnje, ki se računajo na osnove v začetku leta. Ob tem povečanju osebnih dohodkov je seveda zastopan samo in izključno socialni moment, ker je tudi vzrok za povečanje osebnih dohodkov dvig cen osnovnih življenjskih artiklov. Sistem povečanja osebnih dohodkov je viden iz naslednjega prikaza, kjer so ® obračunske skupine, © vrednosti obračunskih skupin na uro, ® vrednosti obračunskih skupin na uro s povečanjem, © verižni indeks, ki nam pove medsebojna razmerja med obračunskimi skupinami, ® indeks, ki pove dvig — povečanje obračunske skupine in kjer je jasno vidna depresija, saj je dvig pri II. obračunski skupini za 6,7 %, pri XXX. pa samo za 1,7 %>, © vrednosti za 182 ur, kjer vidimo, da je najnižja osnova 1601,60 dinarjev, kakor pripo- Navijači so vedno dobrodošli, posebno še, če so rned njimi direktorji VARIANTA: 100 din na obr. skupino oz. 0,55 din/h (100 din / 182 url Obr. Veljavne P,-odlagane y ž , Vrednos' skup. 0Sn°„ uro+olsdin indeks na 182 ur II. 8,25 8,80 100 106,7 1601,60 III. 8,50 9,05 102,8 106,5 1647,10 IV. 8,75 9,30 102,8 106,3 1692,60 V. 9,00 9,55 102,7 106,1 1738,10 VI. 9,25 9,80 102,6 105,9 1783,60 VII. 9,55 10,10 103 105,8 1838,20 Vlil. 9,85 10,40 103 105,6 1892,80 IX. 10,10 10,65 102,4 105,4 1938,30 X. 10.50 11,05 103,8 105,2 2011,10 XI. 10,95 11,50 104,1 105 2093 XII. 11,40 11,95 103,9 104,8 2174,90 XIII. 11,85 12,40 103,8 104,6 2256,80 XIV. 12,30 12,85 103,6 104,5 2338,70 XV. 12,80 13,35 103,9 104,3 2429,70 XVI. 13,30 13,85 103,7 104,1 2520,70 XVII. 13,85 14,40 104 104 2620,80 XVIII. 14,55 15,10 104,9 103,8 2748,20 XIX. 15,45 16,00 106 103,6 2912 XX. 16,35 16,90 105,6 103,4 3075,80 XXI. 17,30 17,85 105,6 103,2 3248,70 XXI!. 18,35 18,90 105,9 103 3439,80 XXIII. 19,45 20,00 105,8 102,8 3640 XXIV. 20,65 21,20 106 102,7 3858,40 XXV. 22,30 22,85 107,8 102,5 4158,70 XXVI. 24,05 24,60 107,7 102,3 4477,20 XXVII. 26,00 26,55 107,9 102,1 4832,10 XXVIII. 28,05 28,60 107,7 102 5205,20 XXIX. 30,30 30,85 107,9 101,8 5614,70 XXX. 32,75 33,30 107,9 101,7 6060,60 roča tudi mestni sindikalni gi polovici leta. Z uspešnih1 svet. S to valorizacijo osebnih dohodkov še ni dokončno ure jen sistem delitve za leto 1974, seveda pa je pomembno uspešno poslovanje v dru- t! Mlini o-L 11 Pekarne Ljubljana štev. strukt. štev. strukt. Pekarna Pekarne Kranj Dolenjska štev. strukt. štev. strukt. Triglav Šumi DSSS Skupaj Imperial Gorenjka Trgovina štev. strukt. štev. strukt. štev. strukt. štev. strukt. štev. strukt. štev. strukt. štev. strukt. poslovanjem ne mislim samu zunanjih pogojev (cene in podobno], ampak predvsem racionalno in smotrno gospodarjenje s sredstvi, surovinami, zlasti pa še z delovnih] časom, čemur pravimo tud' višja produktivnost dela, ta bo pa omogočila višjo vrednost točke. VS 3 4,41 4 5,89 — — 1 1,47 2 2,94 2 2,94 3 4,41 1 1,47 — — 52 76,47 68 8,40 VŠ 5 10,00 2 4,00 1 2,00 — — 3 6,00 2 4,00 2 4,00 2 4,00 — — 33 66,00 50 6,20 SS 27 17,88 2 1,32 5 3,31 5 3,31 11 7,28 12 7,95 7 4,64 5 3,31 3 1,99 74 49,01 151 18,60 VK 17 50,00 4 11,76 — — 1 2,94 3 8,83 2 5,88 2 5,88 — — 2 5,88 3 8,83 34 4,20 KV 85 31,96 19 7,14 11 4,14 21 7,89 33 12,41 39 14,66 21 7,89 10 3,76 1 0,38 26 9,77 266 32,80 NSI 6 13,04 5 10,87 1 2,17 2 4,35 5 10,87 6 13,04 2 4,35 — — 2 4,35 17 36,96 46 5,70 PK 17 58,62 1 3,45 2 6,90 — —- 3 10,34 3 10,34 1 3,45 — — — — 2 6,90 29 3,60 PR 31 21,40 17 11,72 10 6,90 9 6,21 22 15,17 24 16,55 14 9,65 10 6,90 1 0,69 7 4,83 145 17,90 NK 7 33,34 1 4,76 1 4,76 2 9,52 3 14,29 3 14,29 2 9,52 1 4,76 — — 1 4,76 21 2,60 Postopek sprejemanja teh sprememb je moral biti veden in hiter ravno zaradi veljavnosti od 1. avgusta 107" in zaradi obračuna osebnih dohodkov, ki ga začenjam0 vsakega prvega v mesecu-Takšno sprejemanje sprememb v sistemu delitve osebnih dohodkov ne bi smelo postati pravilo. Skupaj 810 100,00 Bogdan Petrič a. co Boehriitgerjevi izdelki Nemška firma C. H. Boehringer Sohn že več kot 40 let proizvaja sredstva za pekarsko in slaščičarsko industrijo. Ta sredstva se uporabljajo za izboljšanje kvalitete pekarskih izdelkov, so proti nitkavosti in plesni kruha in peciva, za boljši °kus in izgled teh izdelkov. Š Znano je, da tudi v naših e Pekarnah in slaščičarnah upo-1 rahljajo ta sredstva v vsako-I dnevni proizvodnji, to je v Pripravi testa za pekarske in slaščičarske izdelke. V pekarnah sredstva uporabljamo že °d leta 1970. Naš kombinat °d tedaj redno uvaža tovrstne aditive za pekarstvo, od leta 1972 pa smo izbor razširili tudi za slaščičarsko industrijo. Danes za slaščičarstvo Uvažamo že 19 artiklov — razne arome, želeje in kreme, ki služijo za izdelavo slaščic (tortno podloge, biskvite, kreme raznih okusov itd.). Teli sredstev ne uporabljamo samo v Žitovih slaščičarnah, temveč jih tudi prodajamo drugim proizvajalcem po vsej Jugoslaviji. Kupujejo jih slaščičarne v sklopu pekarn, samostojna slaščičarska podjetja in hotelske slaščičarne. Da bi čim bolj zainteresirali Proizvajalce slaščičarskih izdelkov za novitete, ki v tej Industrijski veji predstavljajo nekakšno revolucijo, se je kombinat Žito povezal s sekajo kuharjev Jugoslavije. Tudi v hotelskih slaščičarnah uporabljajo nova sredstva za Pripravo slaščic, ki jih rabijo Pri dnevnih obrokih. In zakaj ta sredstva predstavljajo revolucijo v slaščičarski industriji? Predvsem gre za pomembno prednost, ki je v hitri pri-Pravi slaščic, to pa je ogromen prihranek časa. Naj na- vedem primer, da smo do sedaj maso za tortne podloge ali biskvite na klasičen način morali mešati 25 do 30 minut. Z uvajanjem moderne tehnologije in uporabo teh sred- stev pa smo čas mešanja skrajšali na 5 minut. Posebej je vredno omeniti veliko izbiro napol pripravljenih krem, s čimer je slaščičarjem prihranjenega veliko truda in časa. Kreme v obliki prahu so v firmi Boehringer tako pripravili, da je za končno uporabo potrebna samo še voda ali mleko ter nekaj minut mešanja. Priprava vseh vrst krem za torte in ostale slaščice je zelo enostavna. 12 DEGUSTACIJ PO JUGOSLAVIJI Da bi proizvajalci slaščic čimprej spoznali asortiment Boehringerjevih izdelkov za slaščičarstvo, smo od leta 1972 do danes organizirali 12 demonstracij in degustacij slaščičarskih izdelkov v raznih krajih Jugoslavije. Na teh agitacijsko-propagandnih akcijah je opazovalo demonstracije in degustiralo slaščice več kot 1800 strokovnih delavcev v slaščičarstvu. Demonstracije in degustacije smo do sedaj priredili v Ljubljani, na Bledu, v Mariboru, Skopju, Sarajevu, Opatiji, Portorožu, v Beogradu, Splitu, Dubrovniku in Novem Sadu. Samo v Opatiji leta 1973 in v Sarajevu 1974, kjer je sekcija kuharjev Jugoslavije imela dva kongresa kuharjev, je degustiralo slaščičarske izdelke več kot 800 degustatorjev. Demonstriranja vedno organizira kombinat Žito v sodelovanju s firmo Boehringer Sohn, pa tudi v sodelovanju s sekcijo kuharjev Jugoslavije. Demonstracije izvajajo naši znani strokovnjaki: iz TOZD Kamnik tovariš Jože Kos, predstavnik firme Boehringer gospod Nitzl in šef kuhinje hotela Toplice z Bleda tovariš Janez Lenček. Vsi so se potrudili, da so za degustatorje pripravili kvalitetne izdelke in zadostili zahtevam kulinarike, to je Izgled posameznih slaščic. Objavljene fotografije razstavljenih izdelkov dokazujejo, koliko pridnosti in domiselnosti je bilo treba za pripravo degustacije. Danes se lahko pohvalimo, da so naša prizadevanja rodila mnogo uspeha, saj so artikli firme Boehringer znani že po vsej Jugoslaviji. Izbor sredstev za proizvodnjo slaščičarskih izdelkov se bo v prihodnje še povečal. Slaščičarji bodo imeli še večje možnosti izbire, potrošniki pa se bodo lahko še zadovoijnejši posladkali po svojih željah in okusih. Jože Repič kongresu kuharjev v Sarajevu aprila 1974 sta Jože Kos in ^,t2‘ pripravila slaščice za več kot 300 degustatorjev Janez Lenček z Bleda je za vse hotelske slaščičarje v Makedoniji junija letos v skopskem hotelu Continental pripravil 33 različnih slaščic Kako in koliko trgujemo s tujino Skoraj bo minilo pet let, odkar se je delavski svet kombinata odločil za ustanovitev lastnega zunanjetrgovinskega oddelka z željo, da izboljšamo tisti del poslovanja, ki je nujno vezan na sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji. Kaj in koliko smo delali doslej in kakšne naloge so pred nami? Čeprav zunanjetrgovinsko poslovanje tako v količinskem kot v vrednostnem obsegu pomeni manjši del prometa v kombinatu, je po svojih nalogah često neobhoden element za proizvodnjo. Prvenstvena naloga je bila in je še vedno oskrba s tistimi reprodukcijskimi materiali (surovine, embalaža), ki jih ni mogoče nabaviti doma. Postopoma smo prešli tudi na uvoz opreme in rezervnih delov. Vključujemo se tudi z našimi izdelki na tujem trgu in sicer zato, da zagotovimo nujno potrebna devizna sredstva in seveda zato, da bi izvoz postal sestavni del naše prodajne politike. Pretežni del nalog, ki jih opravlja zunanjetrgovinski oddelek, so še vedno uvozni posli. Na ažurnost in kvaliteto dela vpliva več zunanjih faktorjev kot na primer, ali je uvoz določenega blaga prost ali ne, ali je potrebno posebno soglasje, ali je določen blagovni, devizni ali carinski kontingent, kakšen je način plačila, kakšno je stanje na inozemskem tržišču in podobno. Kaj uvažamo? Od žitaric oves, ajdo in proso, pšenice in koruze pa ne uvažamo sami, ker zanju veljajo posebni uvozni režimi. Med surovinami za našo proizvodnjo uvažamo kakao-vec, arome, bazo za žvečilni gumi, različno embalažo, pekarske in slaščičarske dodatke, opremo za novi Šumi, za žvečilni gumi in pekarstvo. Dosedanji poskusi izvoza naših izdelkov so nam poleg določenih koristi prinesli tudi nekaj slabih izkušenj. Pokazalo se je namreč, da mora biti posel dobro pripravljen, sicer rado pride do zapletov. Za domače in še bolj za tuje tržišče velja, da je treba predhodno poznati položaj na trgu, organizacijo trgovanja in se šele nato odločiti za partnerja. Vsak posel namreč, pa če je še tako skrbno pripravljen in na videz brez rizika, skriva v sebi določena tveganja. Naši poskusi in prvi koraki v izvozu so omejeni na izvoz žvečilnega gumija in testenin. Situacija na nogometnem igrišču je napeta, levo krilo prodira, gledalci so vznemirjeni ZA GRADITEV ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA Kot komitent Ljubljanske banke smo vsako leto udeleženi pri njenem dohodku. Letošnji znesek 240.000 novih dinarjev bomo po sklepu sveta delegatov TOZD, potrjenem na izrednem zasedanju 27. avgusta 1974, namenili za graditev onkološkega inštituta v Ljubljani. Prispevek k razpravi pri uvajanju sodobne organizacije Celoten proces dela lahko razdelimo na več stopenj, ki pri samem izvrševanju dela niso vidne; vendar pa lahko proces dela v celoti razumemo samo na ta način, da ga analiziramo v vseh njegovih stopnjah. V tem članku nameravam po teh stopnjah dela analizirati delo na splošno, reorganizacijo na splošno ter na koncu dodati konkreten primer sodobnega načina dela na določenem proizvodu. I. STOPNJE V PROCESU DELA Ko pristopimo k delu, ga je treba najprej razdeliti (vsebinsko — med posamezne delavce, prostorsko — na posamezna delovna mesta in časovno —• v posamezna časovna obdobja). Ta stopnja se imenuje delitev dela. 1. Ko se različna dela dnevno razdeljujejo, pridemo do stopnje, ko je vsako delovno mesto opisano z vrstami rednih, dopolnilnih 'in občasnih del, ki se na takšnem delovnem mestu opravljajo. Ko vsa delovna mesta (tako opisana) povežemo med seboj, dobimo organizacijsko shemo kombinata ali organigram, kjer so delovna mesta hierarhično povezana (delovno mesto — oddelek — služba). Ko delovna mesta ovrednotimo z analitično oceno delovnih mest, je končana druga stopnja, ki se imenuje 2. organizacija dela; obsega torej: opise delovnih mest, analitično oceno delovnih mest in organizacijske sheme oddelkov, služb, TOZD in kombinata kot celote. V obeh navedenih stopnjah delovnega procesa pa je delo šele razdeljeno in organizirano; nihče še ne dela, samo vse je pripravljeno tako, da bo izvrševanje dela lahko steklo hitro in nemoteno. Samo izvrševanje dela pa nam omo- gočata stopnji procesa dela: informacije in komunikacije. Tretjo stopnjo v delovnem procesu imenujemo 3. proces (potek) informacij. To si najlaže predstavljamo kot telefonsko centralo z vsemi zunanjimi in notranjimi vodi (linijami). V poteku informacij je za vsako delovno mesto podrobno opisano: od koga dobiva informacije, kako obdela te informacije in komu pošilja te obdelane informacije. Proces informacij, ki se limenuje tudi informacijski sistem (urejenost poteka informacij) daje poudarek na oblikovnosti informacij, zlasti pa poudarja povezanost vseh delovnih mest na obeh nivojih dela: med delovnimi mesti istega ranga (funkcionalne ali delovne informacije) in med delovnimi mesti različnih rangov (hierarhične ali stopenjske informacije). Zaradi te dvojnosti v poteku informacij imamo tudi dva osnovna tipa (vrsti) organizacije: — hierarhična organizacija (referent, samostojni referent, šef oddelka, direktor službe, glavni direktor), — funkcionalna organizacija ali »teamska« organizacija (»team« pomeni skupina) — (vodja teama, član teama za razvoj, član teama za embalažo, član teama za marketing, član teama za propagando, član teama za prodajo itd.). Osnovna razlika obeh tipov organizacije je v tem, da se pri hierarhični organizaciji dela (ki je stalna) pri konkretnem delu povezujejo različno rangirana delovna mesta — od najnižjega do najvišjega; pri funkcionalni organizaciji dela pa se občasno povežejo delovna mesta približno enakega ranga, kjer je vsak strokovnjak za svoje področje dela. Osnovna enakost ali podobnost obeh tipov organizacije pa je v povratnih informacijah. Kaj je to? Povratna informacija je na primer: — referent da šefu oddelka redno poročilo o opravljenem delu (informacija), ta ga posreduje naprej do najvišjega ranga; iz vseh rangov pa prihajajo ocene, kritike, pohvale o tem delu, ki jih šef oddelka posreduje referentu (povratna informacija), — na sestanku teama za nek projekt, da vodja teama vsem članom določene podatke (informacija), ti delavci te podatke obdelajo in jih posamično posredujejo vodji teama (Individualna povratna informacija) ali skupinsko (na sestanku) posredujejo vodji teama (skupinska ali organizirana povratna informacija). Proces informacij je torej krogotok informacij (informacija — povratna informacija —- informacija povratna informacija) po hierarhični liniji in po funkcionalni liniji v podjetju. Proces informacij je samo nastavitev krogotoka informacij, je samo napeljava telefonske centrale, linij in vseh telefonov. Ko pa te linije zaživijo, ko se začne dejansko delo, to imenujemo 4. komuniciranje. Komunikacija je vsakršno povezovanje snovnih stvari in živih bitij. Komuniciranje lahko v tem primeru imenujemo občevanje (pismeno — dopisi, telegrami, telex; ustno — osebno, po telefonu, skupinsko — sestanki) in pomeni dejanski proces informacij, kjer se ves čas prepletajo informacije in povratne informacije, pa naj bo to komuniciranje po hierarhični ali po funkcionalni liniji. Razdelili smo delo, organizirali smo delovna mesta, napeljali krogotok informacij in preko komuniciranja začeli dejansko delati. Iz vsega tega je razvidno, da v proce- I. športne igre delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji so se začele Tone je spravil ob živce svojega nasprotnika — in sebe su dela rti toliko pomembna izvršitev dela, pač pa je pomembna priprava dela. Pri dobro utečeni delitvi dela, organizaciji dela in procesu informacij (vpeljan informacijski sistem) je delo (komuniciranje) zelo enostavno in hitro. Vsak delavec ve: — ikako mora delati, — kaj mora delati, — kje mora delati, — kdaj mora delati, — kje bo dobil potrebne podatke, — kako bo izvršil opravljeno delo, — preko povratnih informacij pa zve zakaj je delal (zve za smoter svojega dela in dobi oceno o svojem delu). II. OSNOVE REORGANIZACIJE V ŽITU Reorganizacijo v Žitu bomo obdelali po istem vrstnem redu, kot smo obdelali stopnje v procesu dela. 1. Delitev dela Pri reorganizaciji v Žitu je potrebno opraviti naslednje delitve dela: —- delitev dela med TOZD in skupnimi službami, — delitev dela na upravi TOZD, — delitev dela med službami v DSSS, — delitev dela med oddelki znotraj posamezne službe, — delitev dela med delovnimi mesti v oddelku, — delitev dela na delovnem mestu na redna, dopolnilna in občasna dela, — delitev dela na posameznem projektu (delitev teamskega dela med strokovne delavce). 2. Organizacija dela Pri organizaciji dela je potrebno: — povezati delovna mesta v oddelke, — povezati oddelke v službe, — povezati službe v DSSS, — povezati DSSS in TOZD v kombinat, — povezati člane teama v team (organizacija funkcionalnega dela). 3. Potek informacij Za vse navedene povezave (pri organizaciji) je potrebno določiti smeri, obliko in vsebino informacij in povratnih informacij. Posebej je potrebno obdelati tista delovna mesta, kjer se zbirajo informacije (vodja teama, nosilec posla za skupino proizvodov v marketingu, vodja prodaje itd.) — To so ključna delovna mesta v kombinatu glede na funkcionalno organizacijo dela. 4. Potek komuniciranja Za vsako delovno mesto je potrebno določiti: — s kom komuniciram, — kako komuniciram (pismeno, ustno, osebno, sestanek), — kdaj komuniciram, — kje komuniciram, — kaj je predmet komunikacije in — zakaj komuniciram. Primer hierarhičnega komuniciranja Referent napiše samoiniciativno nek predlog in ga da svojemu šefu, ta naprej direktorju, ta ga obrazloži kolegiju (upravna pot informacije), nato pa gre predlog kolegija na odobritev samoupravnim organom (samoupravna pot informacije). Povratna informacija obsega: — zapisnik seje samoupravnega organa, — zapisnik kolegija, —- mnenje direktorja službe, — mnenje šefa oddelka. Takšna povratna informacija v celoti mora biti po najkrajši poti posredovana avtorju predloga — referentu. Primer funkcionalnega komuniciranja Vodja teama skliče sesta; nek članov teama. Razlog projekt novega proizvoda in razdeli delo med člane tea- Nadaljevanje na 7. strani Bela naglavna ruta, modra halja in čez bel predpasnik. Za strojem transvvrap. Vodja. To je Marija Serajnikova, prijetna ženska zgodnjih srednjih let. Dela pri enem od najmodernejših strojev za pakiranje bonbonov. Marija Serajnikova je doma iz Lanišča pri Škofljici. Prva njena služba je bila v sedanjem TOZD Šumi, kjer je že več kot 16 let. V teh šestnajstih letih, preden je postala vodja stroja, jo je pot vodila od dela do dela, od izdelova-vanja malisnic do zavijalnice bonbonov, kjer so takrat še ročno zavijali, končno je zlagala bonbone v kartone za pakiranje. Tovarišico Serajnikovo smo zmotili pri stroju, kjer je vsa zavzeta od čeljusti stroja iz-trgovala vrečke z bonboni in Pazila, da ne bi bilo preveč poškodovanih. Stroj namreč včasih zlepi skupaj po dve vrečki pa še strgajo se rade. Pri tem stroju, kjer je Marija vodja, je zaposlenih 5 oziroma 6 deklet, odvisno od tega, ali polnijo 100 ali 200-gramske vrečke. Marijo je prijetno gledati, kako urno in spretno je stregla stroju, ki hkrati tehta bonbone, dela vrečke, jih polni, zapre in končno odtisne datum nanje. Vrečke z bonboni nato stroj transportira, ena od deklet pa jih pakira v kartonske škatle. Potem se je Serajnikova malo pritožila nad novimi prostori, češ da imajo precej funkcionalnih napak. In res so povsod po tleh luže, kajti kanali vode pri čiščenju ne požirajo. Ampak to bodo gotovo kmalu popravili in uredili. Najhuje je, da je tako daleč do delovnega mesta, toži Marija. Še posebno zoprno je ob koncu popoldanske izmene, ko marsikdaj ne pride Via-torjev avtobus do kombinata VPRAŠANJA IN MNENJA - ■■ V' V'V. ■ ' ' Gotovo o življenju in deiu v kombinatu razmišljate. Nekatere stvari vas posebej zanimajo ali prizadenejo. Radi bi dali duška svoji jezi, radi bi pohvalili ali grajali to in ono, opozorili na kaj. Napišite v nekaj stavkih in pošljite na naslov uredništva Glasnika, Ljubljana, Šmartinska 154/1. Svoje vprašanje ali mnenje lahko sporočite tudi po telefonu številka 41 673, interno 5. Potrudili se bomo, da boste na postavljeno vprašanje debili odgovor. Vaše pobude in predlogi bodo vsekakor zanimali tudi druge člane delovne skupnosti. Ne oklevajte torej in vprašajte, kar vas zanima! Povejte svoje mnenje, predlagajte! UREDNIŠTVO in takrat je treba peš do postajališča na avtobus iz Most. S tem se precej zamudi, potem ji pa še avtobus proti Škofljici pred nosom odpelje. Zato Marija pravi, da bi bilo najbolje, če bi kombinat Žito imel svoje vozilo, ki bi pre-peljevalo delavce iz središča mesta do Žita in nazaj. »Zdaj še gre,« pravi Marija, »ampak kaj bo pa pozimi?« Marija Serajnikova je med najboljšimi delavkami. Njena največja odlika je natančnost. Poštena je, odkritosrčna, prijazna in zato priljubljena, pravijo njene sodelavke. Po kratkem klepetu z njo vse to radi verjamemo. STE LJUBITELJ DOBRE IN POCENI KNJIGE? Knjiga je naša najboljša prijateljica, vendar tudi draga in se ji večkrat prav zaradi tega odpovemo. Toliko bolj dobrodošle so nam torej knjige ali knjižne zbirke, ki so poceni, a vendar dobre. Obe ugodnosti nam nudi Prešernova družba. Prešernova družba ni založba, temveč organizacija aktivistov, ustanovil jo je izvršni odbor OF leta 1953. Njena naloga je vseskozi, da posreduje dobro in zanimivo knjigo najširšemu krogu bralcev, še posebej delavcem. S svojo nizko ceno je resnično dostopna najširšemu krogu ljubiteljev dobrega branja. Šest knjig, ki jih dobite v novembru 1974, velja 55 dinarjev, v platno vezane pa 85 dinarjev. Obrnite se na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27, telefon 21 440. -L ',sš Toze je po tolikih podrtih kegljih še zbral moči za ples Prispevek k razpravi Nadaljevanje s 6. strani ma, določi vsebino dela in rok izvršitve za vsakega člana teama. Ko je vsak opravil svoje delo (na osnovi zadolžitve in prvega sestanka), vodja teama posamično ali skupinsko (sestanek teama) sprejema povratne informacije (poročilo o delu) od vsakega člana teama. Na podlagi teh poročil izdela skupno poročilo o delu celotnega teama. To poročilo na sestanku teama (povratna informacija) prediskutirajo in ga oddajo preko vodje teama naprej po hierarhični liniji do upravnih in samoupravnih organov. Poudaril bi rad, da je team vsaka skupina strokovnih delavcev, ki pripravlja predloge za kakršenkoli poslovodni ali samoupravni organ. Osnova za nemoteno delo teama je: — pravilen opis in zasedba strokovnega delovnega mesta, — zaupanje v lastne strokovne sposobnosti pri vsakem članu teama, — približno enaka produktivnost dela vseh članov teama, — vodja teama mora imeti zelo razvite sposobnosti za organiziranje, informiranje in komuniciranje. Tone Omerza Marija Serajnikova dela pri stroju vsa zavzeta, da bi ja ne bilo kaj narobe SAJ NI NASE! IMAMO SE ZA KULTURNE, ALI SMO RES? Če nas doma kdo obišče in nam pomaže tla, se jezimo, češ, kakšen pacek je. Če bi sorodnica — recimo — z dojenčkom prenočila pri nas in bi se otrok polulal v našo posteljo, joj, koliko besed bi šlo na račun slabe vzgoje, nesramnosti, nepazljivosti! Kakšni pa smo, če smo sami gostje? Na primer v počitniškem domu našega kombinata? Tisti, ki skrbijo za naše prijetno počitnikovanje v Dramlju, niso ravno razmetavati s pohvalami. Za ureditev doma smo letos porabili 80.000 N dinarjev, še posebej so bile urejene sanitarije, pa smo morali kaj kmalu razbijati in čistiti. Zaradi malomarnosti in nediscipliniranosti. Na žalcst predvsem žensk. Radi se tolčemo po prsih z besedami, da smo Slovenci kulturen narod, a bi dejanja hitro ovrgla takšno trditev. Nismo se še navadili na to, da je počitniški dom naš, da ga mi plačujemo, vzdržujemo. Tudi ležalniki in senčniki na plaži so naši. Ali kulturnost zaživi samo ob besedi moj? Morda bi javna objava imen tistih, ki so prepričam, da je vse na tem ljubem svetu le zanje in zaradi njih, kaj pripomogla k večji pazljivosti. Upravnik doma v Dramlju s trudom in ljubeznijo skrbi, da je park vedno lepo urejen. Tu se pred vročim soncem lahko skrijemo, si sredi zelenja odpočijemo. Morda nas je zamikalo, da bi utrgali cvet ali vejico. Kako bi izgledal vrt, če bi si vsak izpolnil tako skromno željo? Kot da bi kobilice napadle, najbrž. »Vse pa le ni črno,« je dejal upravnik drameljskega doma. »Večina gostov je vendarle korektna, pazljiva!« Kakšne težave ga tarejo pri njegovem delu, smo ga vprašali. Odgovoril je, da je problem premajhna kuhinja. Če bi kupili sosednjo hišo, ki je naprodaj, bi se lahko rešili stiske, razen tega bi pridobili nekaj ležišč. Zdaj je v domu le devet ležišč na razpolago, pri devetih lastnikih pa še 120 ležišč. Nad odnosi s tujimi lastniki sob se tovariš Petkovšek ni pritožil. Pravi, da so zanesljivi in skrbijo za čistočo in red, da pa bi radi čim draže oddali ležišča Cin mi čim ceneje kupili), je povsem normalno. Ugodno je tudi to, da so vsi blizu, najbolj oddaljene sobe so 300 metrov od našega počitniškega doma. »Letos je bilo delo prijetno, ker je bilo osebje izredno vestno in skrbno in rad bi se jim zahvalil za to,« je rekel tovariš upravnik. Od osebja je pač v veliki meri odvisno počutje gostov. Počitniški dom v Dramlju je odprt od 11. junija do 11. septembra, v celoti zaseden pa je večinoma le v juliju in avgustu. Letošnja zadnja izmena je bila izjemoma močna. kar 86 dopustnikov je preživljalo pozne poletne dni ob morju. Tovariš Petkovšek in posebno tovarišica Lidija Gra-fenauerjeva, ki je imela z razporejanjem gostov v domu največ skrbi in težav, priporočata. naj bi se več odločali za počitnice spomladi in jeseni, saj domačini pravijo, da je takrat celo lepše kot v sezoni. Razen tega pa se moramo ozirati na družine s šoloobveznimi otroki, ki so vezane na šolske počitnice. Nekateri negodujejo zaradi tega, a pomislimo vendar, da je bivanje v počitniškem domu Žita zelo zelo poceni in da je že to izredna ugodnost. Pa na svidenje drugo leto na počitnicah! I. športne igre delavcev v kmetijstvu, PRIHODNJE LETO BO ORGANIZATOR ŠPORTNIH IGER KOMBINAT ŽITO Po razglasitvi rezultatov je spregovoril vsem udeležencem športnih iger glavni direktor kombinata Žito Franc Puterle-Cure. »Prihodnje leto, se pravi 1975. leta, bo organizator športnih iger kombinat Žito. Potrudili se bomo, da bodo športne igre še bolje organizirane, čeravno so bile tudi letošnje leto zelo dobro pripravljene. v kombinatu Žito pa priporočam, da bodo pomagale pri organizaciji, kar bo v čast ne !e vsem temeljnim organizacijam, temveč tudi kombinatu kot celoti.« Zavedati se moramo starega reka, je na koncu dejal glavni direktor tov. Puterle, da je »zdrav duh v zdravem telesu!« ŠPORTNE IGRE — S TRIBUNE Prve športne igre živilskih, kmetijskih in tobačnih delavcev so srečno mimo. Sodelo- udeležili. Torej o množičnosti ni kaj reči. Tekmovanje je potekalo brez zastojev, čeprav je vreme nagajalo in je deževalo skoraj ves čas. Vsa tekmovanja — razen ene skupine v malem nogometu —• so bila pod streho. Razpoloženje bi bilo sicer veliko prijetnejše, če bi bilo sončno in topleje, a tudi tako je šlo. Organizatorji so dobro opravili svojo nalogo. Na nekaj pa so pozabili, namreč na želodce tekmovalcev. Nekateri ležba na tekmovanju le želja, da bi se pokazali navzven — v lepi opremi — češ, to smo mi in toliko damo za šport. Lahko pa je to želja, da bi preskusili svoje moči in sposobnosti, pridobljene med letom, ko so redno skrbeli za svojo kondicijo, ko so imeli možnost vseskozi svojo psihično utrujenost sproščati tudi pri športu, ki jim je všeč in so krepili telo. Razen tega so se spoznavali med seboj kot ljudje, športniki, tovariši in ne le kot sodelavci v službi. Prepir je bil čisto zaresen, kot da bi bila hokejska tekma V svojem kratkem nagovoru je čestital vsem športnicam in športnikom k uspehom, ki so jih dosegli pri tekmovanjih. Ker bo prihodnje leto organizator športnih iger živilcev kombinat Žito, je glavni direktor Franc Puterle-Cure obljubil, da se bo kombinat kar najbolje potrudil, da bo organizacija vsaj tako dobro speljana, kot je bila letošnje leto, če ne bolje. LETA 1975 SE BOMO MORAL! BOLJ POTRUDITI! je nimi igrami. Že sedaj je množičnost presenetila organizatorja. Upam, da bo prihodnje leto še več tekmovalcev in da bodo tudi rezultati boljši od letošnjih. Športni dan živilcev je pravzaprav športni praznik delavcev v živilski industriji Slovenije in s tem moramo nadaljevati. Kot direktor kombinata, ki bo prihodnje leto organizator teh letnih iger, sem prevzel dolžnost, da pritegnemo k sodelovanju vse kolektive živilske stroke v Sloveniji. Današnji dan je pokazal, da treba nadaljevati s šport- Stoj! Samo žogo je treba spraviti v gol! Glavni direktor Franc Puterle-Cure je v zvezi s športnimi igrami živilcev, za katere bo prevzel prihodnje leto organizacijo kombinat Žito, povedal tole: Zavezujem se, da bom s sodelavci, ki so znani po vsej Sloveniji kot dobri športni organizatorji, poskrbel, da bo organizacija letnih iger na višini. Temeljnim organizacijam valo je 13 delovnih organizacij s 330 športniki. Pri sami organizaciji je sodelovalo gotovo še najmanj 50 ljudi, ki se tekmovanja samega niso Drago se je boril kot lev — in zmagal so šli že zelo zgodaj od doma, Radgona in Ajdovščina sta daleč. Sredi dopoldneva, ko so že vsi odigrali vsaj po eno tekmo, bi se jim še kako prilegel vsaj sedvič in čaj ali kaj takega. Prepuščeni pa so bili svoji iznajdljivosti. Takšne vrste tekmovanje pokaže, kako v delovnih organizacijah skrbijo za rekreacijo delavcev. Lahko je ude- Borbenost, srčnost, to je odlika prav vseh tekmovalcev v vseh panogah. Zdrav tekmovalni duh je bil to, ne sovražno rivalstvo. I. športne igre živilcev so torej dosegle svoj namen. Prav gotovo se bo prihodnje leto še več delovnih organizacij te stroke v Sloveniji odločilo za sodelovanje. Postale bodo tradicionalna srečanja slovenskih živilcev — športnikov. Žito na prvih športnih igrah 330 ŠPORTNIKOV — ŽIVILCEV IZ VSE SLOVENIJE JE POMERILO SVOJE MOČI V SEDMIH PANOGAH V ŠPORTNEM PARKU SLOVANA NA KODELJEVEM I. športne igre živilcev, kmetijskih in tobačnih delavcev Slovenije so bile 21. septembra v športnem parku na Kodeljevem. Organizacijo je letos vodila tovarna Kolinska iz Ljubljane, sodelovale pa so ekipe iz trinajstih delovnih organizacij. Na slovesni otvoritvi so športnike pozdravili predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev v živilski, tobačni industriji in kmetijstvu ter tovarne Kolinska in jim zaželeli uspehov in športne sreče. Glede na to, da so bile to živilske igre, so bili tekmovalci lačni, kar pa so nadomestili z obilico vlage od zunaj in manj od znotraj. Kombinat Žito je s svojimi športniki sodeloval v keglja-nju, malem nogometu, namiznem tenisu, rokometu, streljanju in balinanju. Nadaljevanje na 9. strani živilski in tobačni industriji Slovenije v Nadaljevanje z 8. strani Za barve Žita se je borilo 54 tekmovalcev. Ob začetku so bili živahnih barv, na koncu pa ne več. In kako so se odrezali? Na vseh poljih je bilo razburljivo, predvsem pa na mizah (zlasti zvečer na gostinskih). Škoda, ker smo imeli ravno delovno soboto in 4. Fructal-Alko 44 točk 5. Hmezad 31 točk 6. Merx 31 točk 7. ŽITO 31 točk 8. Etol 14 točk 9. Emona 7 točk 10. KK Radgona 6 točk 11. Union 4 točke Namizni tenis 1. Kolinska 2. Slovin 3. Fructal-Alko 4. Hmezad 5. Intes 6. Žito 7. Merx 8. Etol Mali nogomet 1. Intes 2. Fructal-Alko Rokomet Streljanje — ženske 1. Merx 2. Slovin 3. Intes 4. Kolinska 5. Fructal-Alko 6. Žito 1. Kolinska 2. Žito 3. Slovin Šah (šahisti movali) 1. Hmezad 335 krogov 304 kroge 165 krogov Žita niso tek- Optimistično razpoložena nogometna ekipa (kajti tekme se še niso začele) Balinanje 1. Kolinska 2. Fructal-Alko 3. Union 4. Žito Streljanje — moški 2. Intes 3. Merx 4. Kolinska 5. Slovin 6. Etol 7. Fructal-Alko Rezultati naših športnikov Razmaknite se! To bo močan strel (mimo gola)! ni bilo navijačev, da bi bodrili tekmovalce. Morda potem nogometašem ne bi bilo treba streljati enajstmetrovk (mimo gola) 'in bi dali dovolj golov že v igri. Keglji bi od navijanja kar sami padali, pri rokometu pa so že tako sami Padali v našo mrežo. Pingpon-gaši so zaradi smole pri žrebu in izbiri ekipe obtičali na šestem mestu, strelci pa so rokli, da raje streljajo kozle kot v tarčo. Tudi balinarjem jo nagajaj dež. Kot ubrana druščina pa smo dobili priznanje na slovesni razglasitvi rezultatov v unionski restavraciji zvečer. Naše ženske zastopnice so tekmovale le v kegljanju in streljanju, a tu toliko bolje. Negljavke so s 464 podrtimi keglji zasedle drugo mesto (od štirih) in pri streljanju s 304 krogi prav tako drugo (od treh). Po končnem seštevku točk je Žito obstalo na sedmem mestu z 31 točkami, to je za 45 točk slabše od zmagoval-pa Kolinske in za 29 točk boljše od zadnje uvrščene Droge. Vrstni red vseh sodelujo-c'h ekip je takle: 1- Kolinska 76 točk 2- Intes 58 točk 3- Slovin 49 točk 12. KŽK Kranj 4 točke 13. Droga 2 točki Častno razsodišče 1. športnih iger živilcev Slovenije je ob zaključku tekmovanja tudi ugotovilo, da je bila organ-zacija dobra, športna disciplina tekmovalcev pa na za-vidljvi višini. Brez dvoma je to razveseljivo dejstvo! Rezultati po panogah so naslednji: Kegljanje — moške ekipe 1. Slovin 2470 kegljev 2. Kolinska 2424 kegljev 3. Intes 2390 kegljev 4. Žito 2335 kegljev 5, Hmezad 2323 kegljev 6. Merx 2270 kegljev 7. Fructal-Alko 2268 kegljev 8. Etol 2260 kegljev 9. KŽK Kranj 2193 kegljev 10. KK Radgona 2180 kegljev 11. Droga 2158 kegljev 12. Union 2135 kegljev Kegljanje — ženske ekipe 1. Kolinska 548 kegljev 2. Žito 464 kegljev 3. Merx 415 kegljev 4. Fructal-Alko 327 kegljev 3. Kolinska 4. Slovin 5. Žito 6. Hmezad 7. KK Radgona 8. Etol 9. Merx 1. Intes 724 krogov 2. Fructal-Alko 699 krogov 3. Emona 645 krogov 4. Kolinska 635 krogov 5. Etol 622 krogov 6. Slovin 605 krogov 7. Žito 577 krogov 8. Hmezad 542 krogov nas kaj preveč ne navdušujejo, vsekakor pa smo lahko zadovoljni z množičnostjo. Drugo leto, ko bo organizator športnih iger živilcev Slovenije Žito, se bomo morali bolj potruditi. Letošnje izkušnje nam bodo dobrodošle. Keglji so padali, padali, padali, padali, a še premalo io »ŽITO Nagradna križanka Križanke pošljite do 21. oktobra 1974 na naslov: Žito, informativna služba, Šmartinska 154, Ljubljana. Med pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali 10 nagrajencev. Imena nagrajencev, ki bodo prejeli zavitek z Žitovimi proizvodi, bomo objavili v prihodnji številki Glasnika. Novi predpisi v prometu Razumljivo je, da je osnovni namen vsake cestnoprometne zakonodaje v svetu v tem, da v prvi vrsti zagotovi varnost vseh udeležencev v prometu in da zaradi tega predpiše pravila prometa, prometne znake in druga določila o voznikih, vozilih itd., kot, razume se, tudi kazni zoper tiste, ki v cestnem prometu ravnajo v nasprotju z uzakonjenimi določbami predpisov. Z današnjim sestavkom začenjamo v skrajšani obtoki obravnavati tista, najbolj pomembna vprašanja iz zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki so življenjsko zanimiva na sploh za vse udeležence v prometu in posebej za določene kategorije le-teh, kot tudi druga poglavja, ki obravnavajo določene posebnosti, zanimive za vse ali samo za posamezne vrste udeležencev v prometu oziroma določene situacije. Torej novi cestno prometni predpisi. Začnimo z najbolj množično kategorijo udeležencev v prometu — s pešci. Pešci so obenem tudi kategorija, ki je v prometu najbolj ranljiva in zato zelo pod udarom motorizacije. Pešec se mora zavedati, da je tudi on tisti, ki mu predpisi določajo, kako in kje naj hodi. Nepravilno ponašanje pešcev v prometu je med motoriziranimi povzročilo že zelo hude prometne nezgode. Glede na vse to, ostane torej tudi za pešca vselej veljavno načelo: Paziti na lastno varnost in varnost drugih. HOJA PEŠCEV PO CESTI Ko gre pešec po vozišču, mora hoditi čim bliže robu vozišča, skrajno previdno ter tako, da ne ovira ali preprečuje prometa vozil. Če ima cesta pločnik ali drugo za pešce namenjeno površino ato površino ob vozišču, ki je primerna za pešce, mora pešec hoditi po takih površinah. Če cesta nima pločnika ali druge za pešce namenjene ali primerne površine, smejo pešci hoditi po vozišču. Prav tako lahko hodijo pešci po vozišču, če iz kakršnegakoli razloga ne morejo uporabljati pločnika ali druge njim namenjene površine. Ko gredo pešci po vozišču, kjer je zanje nevarno, zlasti pa pri slabi vidljivosti, slabi preglednosti ceste ali zaradi gostega prometa, morajo hoditi pešci drug za drugim. Pešci, ki hodijo po vozišču na javni cesti zunaj naseljenega kraja, morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Izjemoma smejo pešci hoditi po desni strani samo tedaj, kadar je to zanje varneje, npr. na nepreglednih ovinkih, raznih prepadih, v Izdaja Živilski kombinat ŽITO Odgovorni urednik Janez Slovenc — Uredništvo: Živilski kombinat Žito, Ljubljana, Šmartinska 154 — Tiskala Železniška tiskarna, Ljubljana usekih, plazovih in drugih ovirah ob levi strani ceste. Pešec, ki potiska kolo, po-ny, moped ali motorno kolo, kot tudi tisti, ki se premika z vozičkom za slabotne osebe ali pa če gre po cesti organizirana kolona pešcev, se morajo pomikati ob desnem robu vozišča v smeri hoje. KAZNI Za pešca, ki ravna v nasprotju s predpisanimi pravili so zagrožene kazni. Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaznuje za prekršek: — pešec, ki hodi po vozišču na cesti, ki ima pločnik ali drugo za pešce namenjeno površino. Mlado dekle je obiskalo italijanskega skladatelja Alfana s prošnjo, da bi preizkusil njen glas. Ko je odpela neko romanco, je vprašala: »Torej, maestro, ali lahko pričakujem, da bom uspela s svojim glasom?« »O, da, gospodična!« jo je potolažil skladatelj, »ob požaru ali brodolomu vam bo vaš glas zelo prav prišel!« Z denarno kaznijo 20 din se takoj na mestu kaznuje za prekršek: — pešec, ki brez potrebe postaja na vozišču ali hodi po njem tako, da s tem ovira ali preprečuje promet vozil, — pešec, ki hodi vštric z drugim na cesti, ki je slabo pregledna, ob zmanjšani vidljivosti ali v gostem prometu, — pešec, ki zunaj naselja hodi po vozišču (kjer ni pločnika) po desni strani v smeri hoje, — oseba, ki potiska kolo, moped itd. in hodi po levi strani ceste. Prihodnjič: Prečkanje ceste. Marjan Metljak O neki ženski z zelo dolgim nosom je francoski humorist Allais dejal: »Kadar jo poljubiš na obe lici, je zadaj bližnjica.« Znani ameriški igralec Burt Lan; caster je nekoč dejal: Z ženskami so težave, ker hočejo doživljati romane, mi moški pa samo krajše zgodbe. ZA DOBRO VOLJO