Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Dvora na Koroškem. B. L.—10. dan p. m. smo začeli rež žeti, ki je pri nas letos med vsem žitom naj bolje plenjala, le na stermih bregovih jo je suša enmalo pripela. Zunaj ovsa in prosa je pri nas žito prav lepo. Pri večjih kmetijah, posebno okoli Verbe, žanjejo večidel koparice, kte-rih veliko iz Ziljske doline pride. Koparice dobe od kope, to je, od 60 snopov en groš, opoldne in zvečer jesti in dvakrat mavžino. Novo požet snop srednje reži tehta 6 funtov, šteje po 1200 bilk, in odrezani lati tehtajo po 3 lote in pol; bilka meri 62 pavcov ali colov. Od celjske doline. Nesreča vedno žuga. Pičle 2 uri hoda od Celja na izhodno stran in ob levem bregu Voglajne je prijetna hribovita krajina in podfara sv. Lovrenca. Na prijaznem griču stoji lepa cerkvica; okoli je nekaj malo lesenih in zidanih hiš. Pridni pa pobožni ljudje bivajo ondi, ki žive se večidel od poljodelstva. V pondeljk 23. junija je podal se oskerbnik neke ondotne hiše (posestnika ni doma) v Celje ter je nesel opravniku graške zavarovavnice proti ognju plačilo, da bi tisto hišo zavaroval (asekuriral). To je bilo dopoldne; popoldne je prihrumela nevihta nad celjsko in Št. lovrenško okolico; zabliska se, pa treši v ravno tisto hišo, ktero je njeni oskerbnik dopoldne bil zavarovat šel; unela se je, ter do tal pogorela vsa. Ali bo graška zavarovavnica škodo povernila, ali ne, ne vemo; prav in človeško pa bi bilo, da bi to storila. J. Š. Iz Šentvida nad Ljubljano 14. rožnika. F. V. Oznanite ljube ,,Novice" veselje, ktero smo farani sv. V i d a danes doživeli. Naš rojak, sloveči podobar Mate v ž Tome, nam je veliki oltar popolnoma dokončal, in pri ti priložnosti se je velika slovesnost obhajala. Ob štirih popoldan razglašajo možnarji in lepo ubrani zvonovi začetek slovesnosti, s ktero smo sv. Vida počastili. Mnogo ljudstva iz vse naše fare se je snidilo in novo podobo sv. Vida spremilo od podobarjevega doma v vežo božjo. Šolska mladost, deklici v belem oblačilu zelene vejice v rokah in pa fantiči so spremili mladega mučenika, kterega je šest korenjakov neslo. Pri cerkvenih vratih so ga gosp. fajmošter sprejeli in blagoslovili. V cerkvi je bil z orglami in petjem sprejet, potem pa je bila hvalna pesem zapeta. Vsem pričujočim so se igrale solze veselja v očeh, in vedno se bomo veseli spominjali današnjega dneva. Hvala lepa prečastitemu gospodu fajmoštru Potočniku, ki so to delo osnovali, — hvala lepa verlemu mojstru Tomcu, kterega samo delo časti, — hvala pa tudi vsem dobrotnikom, ki so po svoji moči pripomogli k ti napravi. Iz Ljubljane. V nedeljo zjutraj je Dimnikov Jaka z govedi, ki so jih predsednik naše kmetijske družbe gosp. Terpinc v parižki razstavi nakupili, srečno prišel domu na Fužine, in tako svojo nalogo tje in sem dobro opravil. Kakor smo že unidan povedali, je ena krava imenitnega holandskega plemena (od kterega smo v našem listu pred 3 leti prav na drobno pisali) z junčkom, druga pa žlah- nega švajcarskega rodu tudi z junčkom. Nismo še vi- ¦ ________________________________,_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ dili novega blaga, — pa ker ste obe kravi v parižki razstavi postavljene bile, že samo to pričuje, da mora posebno* lepo in dobro biti. Za povzdigo domačega kmetijstva vseskozi skerbnemu gosp. predsedniku naše kmetijske družbe pa gre v tem dvojna hvala: pervič, da tudi krajnska dežela je bila slavno imenovana v veliki parižki razstavi, in da je dobila nove imenitne goveje plemena, ktere, ako zdrave delj časa ostanejo, ne bojo brez prida za domačo živinorejo. Berž ko ne je tudi to holandsko pleme, ki je sedaj iz Pariza prišlo, pervo, ki ga imamo na Kraj n-skem. Mikavno bo opazovati, kako se bo sponašalo v našem kraji in pri naši kermi. 214