ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESCKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO II ŠT. 6 JUNIJ-JULIJ 1978 pemitziizia.s’ Kongres je za nami, ka j pa zda j ? »Pred nami so sedaj resne naloge, posebej v gospodarstvu, to pa predvsem zato, ker nismo uresničili vsega, kar smo si bili naložili na 10. kongresu,« je na plenarnem zasedanju opozoril tovariš Tito. »Gospodarstvo je eno ključnih področij, to vam vsem polagam na srce. 1 u je še zmeraj veliko slabosti, vendar sem prepričan, da bo 11. kongres pomenil veliko vzpodbudo hitrejšemu razvoju našega gospodarstva in premagovanja različnih pomanjkljivosti.« Besede tovariša Tita smo še enkrat pozdravili z na- šo pesmijo, našo veliko zavezo v preteklosti in prihodnosti — »Druže Tito mi ti se kanemo ... « in z njo izrazili tisto nenehno inspiracijo, ki jo za vse Jugoslovane pomeni. Tako tisti, ki smo sodelovali štiri dni v delu 11. kongresa, kot tisti, ki so delo spremljali preko informativnih sred- stev (televizija, radija, časopis), smo globoko čutili, da je to resnično kongres akcije. Ni potrebno posebej poudarjati kvalitetnih priprav na ta. kongres, pač pa naj omenimo, da je bilo oblikovanih v komisijah kar 161 predlogov in amandmajev k kongresnim resolucijam, da bi še bolj konkretno, bolj jasno zapisali naloge ZK v prihodnje in utrdili temeljno usmeritev in politiko ZK. Množica razprav-Ijalcev, 412 razprav v komisijah in 251 pismenih prispevkov, priča o idejni in politični enotnosti, odločni pripravljenosti .uresničitvi napotila iz rejerata tovariša Tita in kongresnih dokumentov. Stane Dolanc, sekretar predsedstva CK ZKJ je govoril o teh dokumentih. Pri tem je posebej poudaril, da mnoštvo interesov delovnega človeka obstoja objektivno, neodvisno od vloge in zavesti ljudi, ker izvira iz ustrezne stopnje družbene delitve dela in tudi samega delavskega razreda. Toda priznavati svobodo delovnega človeka — samoupra-vljalca ni mogoče, če ne priznavamo njegove pravice, da sc bojuje za svoje interese svojih samoupravnih skupnosti in da te interese demokratično vsklajujejo z interesi drugih samoupravijalcev. Interes vseh je, da povečamo storilnost, da umno gospodarimo, da čutimo vsi odgovornost do zaupanih nam družbenih sredstev za proizvodnjo. Interes vseh je, da čimbolj pravično ugotavljamo vloženo delo in na tej osnovi končno tudi sredstva za splošno in skupno porabo ter osebne dohodke. »Brez dela, ni jela,« pravi stari ljudski pregovor! Interes vseh je, da še naprej tako uspešno krepimo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki se je tako silovito in brezkompromisno manifestiralo na 11. kongresu in utrjujemo neodvisno zunanjo politiko. In v delovni organizaciji? In v občini? Uresničevanje zakona o združenem delu ostaja še nadalje osrednja naloga delovnih ljudi. Pa ne samo formalno pravno zapisano, pač pa dejansko oživljeno v vsakdanji praksi, tako v vsaki delovni organizacijski enoti, v temeljnih organizacijah, kot med temeljnimi organizacijami. Smo naredili dovolj na področju samoupravnih odnosov? Smo dovolj razložili delavcem njihove dolžnosti in hkrati tudi pravice? Različno v posameznih sredinah! »Ni to naloga samo osnovnih organizacij ZK, pač pa vseh samoupravnih, političnih in vodstvenih struktur s to resnico, da moramo biti komunisti v prvi vrsti pobudniki in usmerjevalci politične zavesti in akcije, kot idejna in gonilna sila, odgovorna delavcem,« je bilo rečeno na seji občinske konference ZKS Ptuj, ko je sprejemala akcijske naloge občinske organizacije v pokongresni aktivnosti. LST IZOBRAŽEVANJE SAMOUPRAVLJALCEV Hladilne naprave morajo nenehno brezh bno delovati (Foto: L. C.) Zavedamo se, da je lahko dober samoupravljalec, kakor tudi dober aktivist v družbenopolitičnih organizacijah le tisti delavec, ki se nenehno samoiniciativno izobražuje. V teh prizadevanjih pa nujno potrebujejo pomoč in napotke. V konferenci sindikata smo se zato dogovorili z Delavsko univerzo Ptuj in skupno organizirali seminar za samoupravljalce v naši delovni organizaciji. Teme, ki so bile podane na tem seminarju smo skrbno izbrali, saj smo se zavedali, da moramo izbrati take teme in predavatelje, ki bodo lahko dali največ znanja in praktičnih napotil za še hitrejši razvoj samoupravljanja. Na seminar smo povabili člane delavskega sveta, odborov in komisij delovne organizacije; predsednike delavskih svetov in komisij v TOZD; predsednike in sekretarje osnovnih organizacij DPO; člane odborov za LO in družbeno samozaščito ter vodje delegacij in konferenc delegacij. Obravnavane so bile sledeče teme: — Položaj kmetijstva v SFR Jugoslaviji — Naloge delavskih kontrol — Nekateri problemi in napori, ki so potrebni za pridobivanje večjega dohodka v TOZD — SLO in družbena samozaščita — Naloge sindikata v DPO, v samoupravljanju in delegatskih odnosih — Zakon o delovnih razmerjih v vsakdanji praksi. Vsa predavanje so predavatelji obogatili z obilico primerov iz življenja in dela ter praktičnih napotil za delo samoupravljalcev, zato bomo pvozetke teh objavili v nekaj nadaljevanjih. Prepričani smo, da bodo ti zapisi zanimali vse delavce in kooperante v našem kolektivu. Tokrat objavljamo povzetek misli tovariša Berdena na temo: »Nekateri problemi in napori, ki so potrebni za pridobivanje večjega dohodka v TOZD.« V prvem delu svojega predavanja je povdaril, da se v tem času Perutnina nahaja na prehodu v veliko delovno organizacijo. Ob takih prilikah, da se po njegovem mnenju pojavljajo razvojni problemi, ki so značilni za podjetja, ki so v ustanavljanju. Navedel je nevsklajene kapacitete in izgradnjo nekaterih objektov, ki ne vplivajo direktno na povečanje dohodka. Pozval je vse samoupravljalce, da moramo to stanje čimprej prebroditi, kar je tudi naš cilj, da bi dosegli večje poslovne rezultate. V drugem delu je navedel nekatere primere, ki jih je podkrepil z dognanji raziskav v Perutnini, kako je mogoče doseči večji dohodek. Dejal je, da ga ni področja v delovni organizaciji, kjer bi delali tako dobro, da svojega dela ne bi mogli še izboljšati. Govoril je še o konverziji krmil, o nes-no&ti, ki se lahko na dan starega piščanca še poveča, o rezervah ki so v poči-valnih dneh v farmah, o iz-plenu oziroma stopnji klav-nosti v perutninski klavnici. Eksperiment je pokazal, kot je dejal, da je mogoče pri zakolu živih piščancev pridobiti več mesa kot ga pridobivamo. Pri tem je omenil, da je treba proučiti hitrost tekočega traku in njegov vpliv na izplen. Za TOK Hajdina je omenil, da je temeljna organizacija, ki je grlo proizvod- Več tisoč perutninarjev in kooperantov s svojci na 7. dnevu perutninarjev nje. Zmogljivosti drugih faz perutninskega mesa so mnogo večje in bo potrebno izgradnji hlevov za vzrejo piščancev posvetiti vso pozornost. Posebno je opozoril na nujnost, da se čim-preje izdela samoupravni sporazum, po katerem bomo delavci s kooperanti v bodoče ustvarjali kvalitetno nove družbene odnose. Ti odnosi bi naj temeljili na skupnih naložbah. Podobne probleme za pridobivanje večjega dohodka je nakazal še za TOZD Commerce in Servis ter opozoril na rezerve v nabavi in prodaji. Tudi v skupnih službah, da so rezerve s katerimi bo mogoče vplivati, da bo dohodek vseh TOZD večji. Novi poslovni center bi naj omogočil delovanje strokovnih služb, ki jih tako masovna proizvodnja kot je naša potrebuje. Na koncu je še dal nekaj primerjalnih podatkov glede položaja naših TOZD pri pridobivanju dohodka za leto 1977 v družbi sorodnih TOZD v SFR Jugoslaviji. Temu izvajanju je sledila burna razprava. To je bilo tudi pričakovati, saj so bili nakazani problemi naši — perutninski. V naslednji številki bomo objavili povzetek nekaterih drugih obravnavanih tem. Urednik Foto L. C.) 7. DAN PERUTNINARJEV Perutninarji in naši kooperanti smo se letos že sedmič zbrali na tradicionalnem dnevu perutninarjev. Priprave na prireditev sta si tokrat delili TOZD Commerce, ki je organizirala gostinski del in konferenca OO Sindikata, ki je preko komisije za kulturo organizirala kulturni program in godbo. Obe skupini sta s pripravami začeli pravočasno. Tudi za koordinacijo priprav je bilo poskrbljeno. Vse je torej teklo po načrtu, le deževno vreme se ni in ni moglo umiriti. V četrtek 15. junija pa je posijalo sonce in vsi smo bili prepričani, da bomo imeli na prireditvi lepo vreme. Delavci TOZD Servis so hiteli, da so pravočasno pripravili prireditveni in zabaviščni prostor. V soboto zjutraj je bilo vse na red. Le vreme ni bilo nič kaj obetavno. Ob enih popoldne se je vlila celo ploha, vendar smo vztrajali računajoč s tem, da bodo vztrajali tudi naši delavci in kooperanti. Nismo se ušteli. Le pel ure po napovedanem času se je zbralo blizu tritisoč delavcev, kooperantov in upokojencev Z družinami. Kulturni program je bil lepo izveden kljub neugodnemu vremenu. Najprej je govoril Drago Čater predsednik delavskega sveta DO, za tem je predsednica OOS, Erika Mihelač prečitala pozdravno pismo XI. kongresu ZKJ, nato pa je direktor delovne organizacije tovariš Ivo Tomažič podelil 32 priznanj delovne organizacije nagj zaslužne j Šim delavcem in kooperantom in še 18 priznanj tistim, ki so se posebno izkazali ob gašenju požara in ponovni vzpostavitvi proizvodnje v perutninski klavnici. Siedil je. nastop učencev iz osnovne šole Gorišnica in končno so zapeli pevci moškega pevskega zbora »Perutnina«. Ta nastop so udeleženci sprejeli posebno toplo in ga. nagradili z burnim aplavzom. Za prehod v zabavni del prireditve sta poskrbela humorista Dodo in Joži. Takoj za njima je povzel »besedo« ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora s pevcema, ki je z dobro glasbo poskrbel, da sivi oblaki, ki so ponovno grozili s ploho, niso razgnali zbrane množice. Kljub nenehnim kratkotrajnim ploham so se udeleženci slavja prijetno zabavali. Manj prijeten dan pa je bil za tiste delavce iz TOZD Commerce, predvsem iz nove mesnice, ki so pripravljali jestvine in stregli nekaj tisoč udeležencem. Ti delavci, ki jih je vodil Mirko Žgeč zaslužijo vso priznanje, saj so kljub slabemu vremenu pripravili preko štiritisoč porcij jestvin in postregli z več tisoč steklenicami pijač. Ko so gostje prešerne volje zapustili zabavišče pa jih je čakalo pospravilo ostanka živil, embalaže in drugega skoraj do zore. Ne smemo pa pozabiti na organizatorje družbene samozaščite, ki so poskrbeli, da je prireditev minila brez kakršnih koli izgredov. Vse pove- dano dokazuje, da smo v Perutnini sposobni organizirati velike prireditve tudi v najslabših pogojih. Uredništvo Generalni direktor Ivo Tomažič izroča priznanje Juriju Mercu iz Tovarne krmil Foto: L. C.) Delo strokovnega kolegija delovne organizacije Delavski svet DO je na JO. seji 28. 2. 1978 sprejel sklep, da se v okviru delovne organizacije ustanovi strokovni kolegij. Ustanovljen je bil z namenom, da obravnava strokovno problematiko, povezane z vzrejo in predelavo. Sestavljajo ga strokovni delavci, ki se izključno . ali v pretežni meri ukvarjajo s strokovnim reševanjem tekočih problemov. V delokrog strokovnega kolegija so zajeti: — vzrejni material, tehnologija vzreje in proizvodnje, — zdravstvena problematika v perutninarski proizvodnji, — prehrana, — tehnologija zakola, obdelave in predelave, ■— usklajevanje planskih normativov, —• prilagajanje proizvodnje zakonskim določilom, — testiranje piščancev, krme, aditive in opreme v lastni proizvodnji in na testni postaji. _ Strokovni kolegij razpravlja o posameznih strokovnih problemih, koordinira tekoče zadeve, zavzema stališča in izdela predloge za rešitev. Naša delovna organizacija se izredno hitro razvija in širi obseg poslovanja. Vzporedno s fizičnim obsegom razvoja pa je potrebno tudi spremljati strokovni razvoj v perutninarstvu pri nas in v svetu. Dosežke na tem področju je potrebno hitro prenašati v proizvodnjo in iskati odgovore na vrsto interesantnih strokovnih vprašanj. Celotno delo strokovnjakov je v končnem smislu usmerjeno k osnovnemu cilju našega podjetja — proizvesti čim ceneje kilogram mesa ob stalnem povečevanju proizvodnje. Odločitev organov upravljanja je daljnosežna in skrbno premišljena. V delovni organizaciji je namreč vrsta strokovnih problemov, ki jih je potrebno reševati na skupnem nivoju in izmenjati strokovna stališča. ter doseči izboljšanje stro-imamo rezultate, ki nas uvrš-kovnega dela. Sedaj sicer čaj o med zelo uspešne proizvajalce perutninskega mesa, kar pa še ne pomeni, da ne bi teh rezultatov lahko znat- no izboljšali z novimi pristopi in prožnejšim uvajanjem dosežkov znanosti v prakso. Strokovni kolegij je imel v letošnjem letu 8 sej, na katerih je obravnaval vrsto zanimivih problemov. Našteli bomo le nekatere in skušali s krajšim opisom nakazanih rešitev približati bralcu delo tega organa delavskega sveta. Obravnavani so bili naslednji strokovni problemi: — uporaba povratne embalaže za transport DSP, — možnosti uporabe melan-Ža, — hibridi prelux, — kvaliteta krmil, — razvojno-raziskovalne naloge, — sipkost krme, — transport razsute krme, — delo testne postaje pri F^4S Maribor, — delokrog veterinarske ambulante, — kokcidiostatiki, — osnutek zakona o ukrepih v živinoreji, — kvaliteta obdelave piščancev, — sodelovanje z Veterinarskim zavodom Slovenije, — problematika analize krmil. Iz navedenega je razvidno, da je strokovni kolegij obravnaval vrsto zanimivih strokovnih vprašanj, za katera je skušal najti najboljše rešitve. Dogovorili smo se, da bomo skušali postopoma preiti na uporabo povratne embalaže za transport DSP. V teku so prvi poskusi pri nekaterih kooperantih, ki so že dali ugodne rezultate. Nakazane so bile nekatere možnosti uporabe melanža v proizvodnji. S postopnim uvajanjem melanža pri proizvodnji izdelkov, bomo rešili problem, s katerim se srečujemo te vrsto let. Posebej zanimiva je bila razprava o domači selekciji piščancev — brodarjev prelil. Strokovni kolegij je zavzel stališče, da v prihodnje ne moremo jorsirati take selekcije, ki ni perspektivna in na osnovi katere smo sami imeli izredno hude probleme v proizvodnji. Svoje mnenje o tej zadevi smo posredovali Komisiji za perutninarstvo pri Živinorejski poslovni skupnosti Novi organiziranost komonistov v Perutnini POSLEDNJA SEJA SEKRETARIATA 00 ZK MESNI IZDELKI PERUTNINE PTUJ PONOVNO VISOKO OCENJENI Poetovio ZLATI ZMABOVALEC BEOGRADA ZA LETO 1970 Potreba po reorganizaciji osnovnih organizacij Zveze komunistov v Mesokombina-tv. Perutnina Ptuj je nastala predvsem zaradi tega, ker je VIII. kongres ZKS sprejel nekatere spremembe in dopolnitve Statuta ZKS, ki na nivoju delvonih oranizacij ne predvideva več konference s sekretariatom. Na drugi strani pa zdaj statut omogoča, da se ustanovi osnovna organizacija ZK povsod tam, kjer so podani organizacijsko politični pogoji in so najmanj trije člani Zveze komunistov. To dvoje je tudi v Meso-kombinatu Perutnina Ptuj narekovalo, da izvršimo nekatere spremembe v organizira nosti ZK. Tako smo se na tej poslednji seji sekretariata dogovorili, da bo v vsaki naši TOZD, TOK in DSSS po ena OO ZK. Tako jih bo skupno osem. Konference s sekretariatom pa ne bomo več imeli. Čc pa bo potrebno kda] na nivoju delovne organizacije usklajevati kakšne zadeve, bomo pooblastili enega od sekretarjev OO ZK, da bo sklical koordinacijski sestanek vseh sekretarjev ZK ali pa tudi sestanek vseh članov ZK. Začasno pooblastilo za sklic bo imel bodoči sekretar OO ZK v DSSS. S to odločitvijo, ki je v skladu s Statutom ZKS in v soglasju z občinskim komitejem ZK Ptuj, je ZK zaključila z delovanjem na nivoju delovne organizacije. Ob tem pa moramo ugotoviti, da je bilo dosedanje delovanje konference sekretariata na nivoju naše delovne organizacije koristno, zlasti še v obdobju, ko smo se samoupravno organizirali v več TOZD. Takrat nam je bila dosedanja organiziranost nujno potrebna, ker nam je omogočila, da smo tudi v vseh TOZD ustanovili osnovne organizacije ZK, v te pa vključili posamezne člane ZK, ki delajo v DSSS. Prav gotovo so ti člani ZK v tem prvem obdobju veliko pripomogli h kvaliteti dela v osnovnih organizacijah ZK. Za uspešno delo konference sekretariata ZK v naši delovni organizaciji je s svojim požrtvovalnim delom največ prispeval Janko Kosi, ki je tudi bil več let njen sekretar. Ob vseh pomembnejših zadevah in akcijah naše delovne organizacije je skliceval seje ali posvetovanja, na katerih smo skušali oblikovati taka stališča, ki so dala najbolj racionalne rešitve. Zato lahko ocenjujemo delovanje konference sekretariata ZK v Meso kombinatu Perutnina Ptuj za zelo uspešno in koristno. Drago Čater V četrti številki Ptujskega perutninarja smo poročali, da je v skupini kuhanih in obarjenih mesnih izdelkov dobil naš »POLI« najvišji naslov za kvaliteto. Svet potrošnikov Beograda je medtem nadaljeval z akcijo ocenjevanja. Na vrsti so bili poltrajni mesni izdelki. Posebne strokovne komisije so jemale vzorce ob sodelovanju sanitarne in veterinarske inšpekcije mesta Beograda. Med vzetimi vzorci so bili tudi naslednji izdelki naše delovne organizacije: — poetovio — šunkarica iz perutninskega mesa, ptujska salama, srbska klobasa, tirolska in reklamna. Skupno je bilo v prodajalnah Beograda in okolice vzetih 135 vzorcev poltrajnih izdelkov v 25 mesnih industrijah. Po vrstah je bilo ocenjenih: — 15 vrst šunkaric, — 23 vrst tirolskih klobas, — 13 vrst kranjskih klobas, — 4 vrste govejih klobas, •— 18 vrst mortadel, — 4 vrste krakovskih klobas, — 20 vrst srbskih debelih, — 13 vrst srbskih tankih, — 25 vrst ostalih poltrajnih mesnih izdelkov. V obsežnem izboru so bili izdelki Perutnine ocenjeni takole: — poetovio 1. mesto — zlati zmagovalec Beograda za leto 1978, — ptujska salama 3. mesto, — srbska klobasa 3. mesto, — tirolska zadovoljuje, — reklamna zadovoljuje, Priznanje, ki ga je dobila naša POETOVIO bomo laže razumeli in cenili, če vemo, da je med 135 poltrajnimi izdelki le 1 vzorcev dobilo prvo mesto, kar 30 vzorcev pa je bilo neprimernih za prehrano. Komisija je pri svojem delu ugotovila, da je založenost beograjskega tržišča s poltrajnimi mesnimi izdelki dobra in da se iz leta v leto izboljšuje. Zal pa je komisija pri ocenjevanju ugotovila tudi, da kvaliteta tovrstnih izdelkov iz leta v leto pada i\i da potrošniki kljub bogati izbiri lahko dobijo le malo vrhunskih izdelkov. Potrošnikom je na voljo veliko izdelkov, ki komaj zadovoljujejo minimalne zahteve zakonskih podpisov in tudi veliko takih, ki niso primerni za prodajo. Med slednjimi ni izdelkov Perutnine! Naslednja tabela nam prikazuje število vzorcev po posameznih proizvajalcih in njihovo ocenitev: in upamo, da se bo ta problem v prihodnje ugodneje reševal. Posebna skrb je bila v strokovnih razpravah namenjena kvaliteti sipkosti in transportu krme. Doseganje ustaljene kvalitete krmil mora biti naša stalna naloga. Posebej je bilo nakazano, da si bomo morali v okviru možnosti nabaviti sodobno opremo za analizo krmil. Obravnavali smo tudi večletno razvojno raziskovalno delo pri Višji agronomski šoli Maribor, kjer imamo testno postajo. Ugotovili smo, da so rezultati testiranja bili sorazmerno hitro preneseni v našo vsakodnevno prakso. Pripravili smo plan dela Testne postaje za letošnje leto. Večkrat smo tudi razprav-vljali o problematiki dela Veterinarske ambulante. Dali smo številne pripombe k osnutku Zakona o ukrepih v živinoreji, ki naj bodo vsaj delno upoštevane. Skrb smo po- svetili tudi kvaliteti obdelave piščancev v klavnici in problemom v zvezi Z dostavo piščancev. Kritično je bilo tudi ocenjeno sodelovanje z Veterinarskim zavodom Slovenije in dani so bili koristni predlogi za nadaljnje delo. V okviru potreb bo strokovni kolegij pritegoval k sodelovanju tudi ostale strokovnjake v skladu s področji, ki jih bo obravnaval. Zlasti koristna za nadaljnje delo strokovnega kolegija je bila kritična ocena generalnega direktorja, ki je podrobneje seznanil člane s konceptom in načinom dela ter dal vrsto koristnih sugestij za nadaljnje delo. Strokovni kolegij je šele na začetku dela. Pričakujemo, da bo z rednim in strokovno poglobljenim pristopom k obravnavanju problemov lahko u-pravičil zaupanje na j višjega organa upravljanja in pripomogel k hitrejšemu razvoju podjetja. Proizvajalec Št. vzorcev 1. mesto 2. mesto 3. mesto Zadovljuje Izločeno Poprečna ocena 1. PKB Padinska 5 2 — — 2 1 2,80 2. Srbokoop Stara Pazova 4 2 — — 1 1 3,00 3. Perutnina Ptuj 5 1 — 2 2 — 3,00 4. Gavrilovič Petrinja ,5 1 1 — 3 — 3,00 5. Belje Darda 7 1 1 — 3 2 2,14 6. IM Bačka Topola 7 — 1 — 6 — 2,35 7. Mitros Sremska Mitrov. 4 — 1 — 2 1 2,12 8. Živinopromet N. Gorica 1 — 1 — — — 4,12 9. »10 oktober« Velika Plana 5 — 1 2 2 — 2,80 10 Servo Mihalj Zrenjanin 4 — 1 — 3 — 2,50 11. Zlatibor Čajetina 5 — — 1 4 — 2,20 12. PIK Vrbovec 5 — 1 — 3 1 2,00 13. CARNEKS — Vrbas 7 — — 1 5 1 1,85 14. Juhor Svetozarevo 6 — — 1 5 — 1,85 15. »BANAT« Banatski Karlovac 5 — 1 3 1 1,80 16. PIK Požarevac 7 — — — 6 1 1,71 17. PIK Kikinda 6 — — — 5 1 1,66 18 UPI IMSA Sarajevo 3 — — 1 1 1 1,66 19. PIK S id 8 — — 1 5 2 1,66 20. Čoka 5 — — — 4 1 1,60 21. Venac Novi Sad 7 — 1 — 3 3 1,42 22. »29. Nov.« Subotica 6 — — — 4 2 1,33 23. Sljeme Sesvete 5 — — — 3 2 1,20 24. BIM Slavija Zemun 6 — — — 3 3 1,00 25. INEKS Kragujevac 6 — — (Dalje 2 4 na naslednji 0,66 strani) VI. redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije Drago Čater govori na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije (Foto: L. C.) Glede na to, da je član Zadružne zveze SR Slovemjev okviru Mesokombinata PERUTNINA Ptuj le TOK KOOPERACIJA Hajdina, bi v nekaj vrsticah predstavil to zadružno organizacijo. Po zadnjih razpoložljivih podatkih tvori zvezo 130 članic, in to kmetijske zadruge in TO kooperantov (kmetijske in gozdarske). Članice povezujejo v svojih organizacijah na območju cele Slovenije okrog 57.000 članov (kooperantov), kar je veliko, vendar ne toliko, kolikor bi naj bilo članov v bodoče. Naloge zveze so zelo obširne, predvsem gre za sooblikovanje kmetijske zbornice. Kmetijske razvojne skupnosti, Živinorejske poslovne skupnosti, Zveze hranilno kreditne službe, bank itd. Članice izvolijo iz svoje sredine 33-članski upravni odbor in 7-članski nadzorni odbor z 2-letno mandatno dobo. V okviru zveze so še organizirani regijski medzadružni sveti s svetovalno nalogo. Zveza se je v zadnjem obdobju mnogo in intenzivno angažirala pri sooblikovanju kmetijskih zakonov, in to: — Zakona o združevanju kmetov SRS, — Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih SRS, — Zakona o intervencijah v kmetijstvu in o kompenzacijah v porabi hrane SRS, — Zakona o pogojih in postopku za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov SRS. Nekatere ugotovitve o izpolnjevanju srednjeročnega programa v proizvodnji hrane Članice so podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta za razvoj kmetijstva in živilstva v obdobju 1976—1980, s čimer so prevzele obveznosti pri pospeševanju in organiziranju zasebne kmetijske pro- Nadaljevanje s prejšnje strani Iz zgornje tbele vidimo, da spadajo tudi v skupim pol-trajnih izdelkov naši izdelki med najboljše, kar si potrošnik v Beogradu lahko izbere. Zinimiva je tudi ugotovitev, da na beograjskem tržišču prevladujejo proizvajalci iz SR Srbije (18), sledijo iz SR Hrvatske (4), 2 iz Slovenije (Perutnina in Živinopromet Nova Gorica) in eden iz BIH. Od slovenskih proizvajalcev je na beograjskem tržišču s svojimi izdelki navzoča pravzaprav Perutnina, saj prodaja Živinopromet svojo mortadelo kot trgovsko blago preko našega skladišča. Trije naslovi Zlatega zma- govalca Beograda, ki smo jih dobili za naše izdelke lani in letos (pipi, koko in poetovio) niso slučaj, ampak so odraz dejanskega stanja kvalitete. Vso pohvalo zasluži kolektiv TOZD Mesna industrija za kvaliteto izdelkov in kolektiv TOZD Commerce, ki uspeva na beograjskem tržišču z velikimi količinami mesnih izdelkov, kar doslej ni uspelo nobenemu slovenskemu proizvajalcu. Prejeta priznanja sedaj krasijo prostore našega predstavništva v Beogradu. Izkoristili jih bomo tudi v reklamne namene, da bi lahko še pospešili prodajo v vsej državi. Evgen Cafuta, dipl. oec. izvodnje. V letu 1977 so članice dosegle v živinoreji načrtovani obseg proizvodnje — indeks 104, od tega je mlečna proizvodnja zaznamovala največ ji skok — indeks 116, delno tudi perutninarstvo — indeks 105, prašičereja — indeks 108, medtem ko govejega mesa ni bilo več pridelanega kot leto poprej. V rastlinski proizvodnji je krompirja bilo več za 14 %, koruze za 11 % ind. Sadjarstvo — indeks 47 — in vinogradništvo — indeks 84 — pa je zaradi pozebe imelo manj pridelka kot v letu 1976. Prireja mesa se je v zadnjih 3 letih gibala v SRS kot sledi (v tonah): NA PREDLOG DELAVSKEGA SVETA TO HAJDINA PREJŠNJEGA SESTAVA JE ZADRUŽNA ZVEZA SRS PODELILA REPUBLIŠKO PRIZNANJE NAŠIMA SODELAV-CAMA TOV. DRAGU ČATER-JU, DELAVCU, IN TOV. JOŽETU HEDLU, KOOPERANTU, ZA DOLGOLETNO USPEŠNO SODELOVANJE V REJI PIŠČANCEV ZA ORGANIZIRANJE PROIZVODNJE IN ZA AKTIVNO DRUŽBENOPOLITIČNO DELO V ORGANIH UPRAVLJANJA NAŠE TEMELJNE ORGANIZACIJE KAKOR TUDI IZVEN NJE. PRIZNANJE JIMA NAJ BO SPODBUDA ZA NADALJNJI 1975 1976 1977 — goveje meso skupaj 37.186 40.736 38.259 — prašičje meso 15.942 15.373 16.120 — perutninarsko meso 32.132 36.434 40.070 Gornji podatki so zanimivi za primerjavo, predvsem pa ugotovitev, da prireja perutninskega mesa ne niha, temveč konstantno raste. Zaradi odmerjenega prostora samo še to: TRUD PRI RAZVIJANJU SAMOUPRAVNIH ODNOSOV IN PROIZVODNJE. ISKRENO JIMA ČESTITAMO. Jože Reisman Prejemnika priznanj Jože Hedl in Drago Čater (Foto: L. C.) PTUJSKI PERUTNINAR STAR ENO LETO v___________________________________- V prvi številki »Perutninar-ja« smo med drugim zapisali: »Vsi si želimo, da bi naše glasilo bilo bogato in pestro, zato vabimo in naprošamo vse člane kolektiva in kooperante, da prispevate za našega, »novega perutninarja«, čim-več zanimivosti in mu tako pomagate, da se vživi v našo sredino in postane priljubljeni član delovne skupnosti.« Danes imate pred seboj 12. številko Ptujskega perutni-narja. Dopolnil je torej eno leto. Koliko ste prispevali za njegovo vsebinsko in oblikovno obogatitev lahko vidite iz priložene analize za 11 številk. Pregled dopisnikov po TOZD in imensko, ki so objavili prispevke v dosedanjih 11. številka/? Perutninarja. 1 TOZD Commerce: 6 avtorjev je prispevalo 12 pri- spevkov Cafuta Evgen 3 Černe Marija 2 Kovač Andrej 3 Kac Franc 2 Tovornik Alojz 1 Žgeč Mirko 1 2. TOZD Mesna industrija: 2 avtorja sta prispevala 4 prispevke Vraber Franc 3 Kirbiš Stefan 1 3. TOZD Perutninske farme: 5 avtorjev je prispevalo 8 prispevkov Zupanič Ivan 4 Kac Franc 1 Glibota Andelko 1 Svenšek Ivan 1 Kolednik Anton 1 4. TOZD Servisne službe: brez prispevka 5. TOZD Ptujska tiskarna: 3 avtorji so prispevali 21 prispevkov Lepej Stanko 9 Klemenčič Jože 1 Klasinc Edi H (križanke in humor) 6. TOZD Tovarna krmil: 3 avtorji so prispevali 4 pri- spevke Ribič Franc 2 Mikolec Olga 1 Drevenšek Cvetka l 7. TOK Hajdina: 4 avtorji so prispevali 23 prispevkov Čater Drago 7 Reisman Jože 12 Volk Marko 1 Pešec Marija 3 8. DSSS: 21 avtorjev je pri- spevalo 66 prispevkov Butolen Jakob 11 Marinkovič Živorad 7 Bolkovič Štefan 1 Podlesnik Janko 1 Letonja Drago 3 Polanec Feliks 3 Mlakar Martin 2 Berden Martin 5 Divjak Jakob 2 Potočnik Franc 7 Štalcer Nada 1 Plohl Sonja 1 Šegula Roman 1 Longhino Milan 1 Brglez Slavko 6 Peter Anica 1 Sok Drago 1 Cvetko Ivan 2 šara Erih 1 Plaveč Brigita 1 Čater Drago 8 Skupno je torej sodelovalo 44 avtorjev. V tem pregledu niso upoštevani prispevki gl. urednika (novinarja), niti prispevki tistih avtorjev, ki so objavili sezname ali poročila, ki so bila pripravljena za druge potrebe, kot ne tisti v katerih so se posamezniki predstavili. Urejali pa smo »Perutninarja« tako, da smo namenili naslovno stran najpomembnejši aktualni temi. Na naslednjih straneh smo objavili v prvem delu: — Prispevke ob nomembnih dneh (prazniki, jubileji in podobno). Po navadi so bili objavljeni na naslovnih straneh. Teh prispevkov je bilo skupne 5 strani ali 3,5 %. — Tolamačenja samoupravnih aktov in — Razprave iz najpomembnejših sestankov v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah združenega dela. Te teme so izpolnile v dosedanjih enajstih številkah cca 17 strani ali povprečno 12 %. — Predstavitev novih zmogljivosti — Gospodarjenje — Uspehi in problemi gospodarjenja Te teme so izpolnile cca 20 strani ali 14,5 %. Sledijo informacije: — O uspehih poslovanja — 3 mesečni poslovni kazalci (letno poročilo je bilo objavljeno kot priloga). — Ocene razvoja, gospodarjenja in ugpravljanja v DO in TOZD. Te teme so izpolnile 9 strani ali 6,5 %. — Referendumi, volitve, občni zbori DPO, predstavitev funkcionarjev in seznami novoizvoljenih delegatov — 20 strani ali 14,5 %. — Družbena samozaščita (varstvo pri delu in zdravje delavcev) — 6 strani + 4 strani o požaru v Perutninski klavnici — 10 strani ali 7,5 %. — Prispevki o gospodarjenju in delu TOK Hajdina so izpolnili 8 strani glasila ali 6 %. Proti koncu se vrstijo: — Reportaže, intervjuji, posvetila. Ti prispevki so izpolnili 14 strani ali 10 % glasila. — Izleti, šport in razvedrilo — 17 strani ali 12 %. — Ostali prispevki so izpolnili 19 strani ali 13,5 %. Iz podane analize je razvidno, da je še vedgno premalo prispevkov iz neposredne proizvodnje. Oceno o kvaliteti in vsebini lasila pa je podal na osnovi poročila uredniškega odbora tudi strokovni svet delovne organizacije. Iz ocene je raz vidno, da je glasilo doseglo raven podobnih glasil, ki izhajajo že daljše obdobje. Kvaliteta glasila raste, pa tudi zanimanje zanj, zato je očitno, da je glasilo v kolektivu nujno potrebno. Ne smemo pa mimo nega tivnosti, ki so še prisotne v glasilu. Še vedno je mnogo prispevkov preveč obstraktne narave. Preveč je dolgih suho-pasnih poročil s preveč številkami. Taka poročila bi naj bila v bodoče objavljena v nadaljevanjih. Več moramo pisati v bodoče o dogodkih iz dela in življenja, o uspehih in o težavah delavcev. Delavce tistih delovnih skupin od koder ni prispevkov je oo-trebno predstaviti v obliki reportaž. Preko glasila moramo v bodoče posvetiti več pozornosti idejnemu in samoupravnemu izobraževanju. V drugo leto izhajanja Perutninarja bi želeli zakoračiti z boljšo kvaliteto in pestrostjo zato vabimo vse koperante in delavce, da sporočite uredniškemu odboru svoje ocene in mnenje na kaj moramo biti pozornejši. Izvedeti želimo kaj najraje prečitate, kaj vas najmanj zanima. Vsake ocene in priporočila bomo zelo veseli, vi pa nam boste tako pomagali, da bo Perutninar še bogatejši — še bolj naš. Pričakujemo tudi obilico vaših prispevkov. Uredniški odbor Druga faza izgradnje farme v Trnovcih je v polnem teku. Dela lepo napredujejo. (Foto: L. C.) Začeli pa smo že tudi s pripravami za sanacijo perutninske klavnice. Ker bodo za sanacijo potrebna ogromna sredstva, je bila druga seja delavskega sveta delovne organizacije namenjena predvsem iskanju omžnosti za pridobivanje sredstev in kreditov za nemoteno delo pri sanaciji. (Foto: L. C.) DRAGI STARŠI ! Iz pravne prakse Promet v našem kraju nenehno narašča, zato je nevarnost na cesti vsak dan večja. Zdrav otrok je največje bogastvo vsake družine in hkrati družbene skupnosti, zato z vami delimo skrb za prometno varnost otrok. Poletni meseci in dnevi šolskih počitnic so tu. Za vašega otroka se je začel brezskrbni počitniški čas. Mladostna prešemost v igri lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec, da naredi usodno napako za vse življenje. Za sodoben cestni promet so otroci potrebni vzgoje in znanja, ki mu ga ne more dati le šola, temveč tudi starši in okolica, v kateri živi. Zato bodimo otrokom zgled pravilnega ravnanja na cesti kot vozniki, kolesarji in pešci. Tega ne pozabimo tudi tedaj, ko se nam mudi na nujen opravek, na delo, ko peljemo družino na izlet ali na počitnice. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ SVET ZA PREVENTIVNO VZGOJO V CESTNEM PROMETU l___________________________________________ PREPIS NATEČAJA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ Pravica do dopusta Zakon določa, da delavec pri-dobig pravico do letnega dopusta po preteku 6 mesečnega nepretrganega dela. Samoupravni splošni akt temeljne organizacije ne more določiti daljšega roka, kot ga določa zakon. V praksi je manj težav pri določanju pravice delavcu do letnega dopusta, kadar je sklenil delovno iaz-merje za nedoločen čas. Več težav se pojavi v primeru, ko delavec dela določen čas. Če dela delavec le določen čas šest mesecev, nima pravice do letnega dopusta. Tak delavec ni izpolnil zakonitega pogoja. Po preteku šest mesecev bi delavec sicer izpolnjeval zakonite pogoje, da uveljavi pravico do letnega dopusta, vendar mu takrat delovno razmerje že preneha. Drugačno pa je stališče, kadar je delavec sklenil delovno razmerje za določen čas šest mesecev, pa je imel že prej določeno neprekinjeno delovno dobo v drugi temeljni organizaciji. V tem primeru pa delavcu pripada pravica do letnega dopusta po osnovah in merilih, kot določa samoupravni splošni akt temeljne organizacije. V primeru, ki ga bomo obravnavali, je delavec sklenil delovno razmerje za določen čas šest mesecev. Sodišče združenega dela je na predlog delavca odločilo, da mu pripada pravica do letnega dopusta v trajanju, kot določa samoupravni splošni akt temeljne organizacije. Sodišče združenega dela SR Slovenije (odločba Sp 330/77 z dne 23. 6. 1977) je predlog delavca zavrnilo in ugodilo pritožbi temeljne organizacije. V obrazložitvi je navedlo, da je delavec sklenil delovno razmerje za določen čas šest mesecev in, da ni delal v temeljni oranizaciji nepretrgane več kot šest mesecev. Po preteku te dobe, ko bi pridobil pridobil pravico do letnega dopusta, pa v temeljni organizaciji ni mogel ostati, ker mu je delovno razmerje prenehalo. Pred potekom šest mesečne dobe pa ni imel pogojev za pridobitev pravice do letnega dopusta. Sodišče prve stopnje je ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo. Iz takšne odločitve sodišča lahko zaključimo, da mora delavec izpolnjevati vse pogoje, ki jih zahteva samoupravni splošni akt temeljne organizacije za pridobitev pravice do letnega dopusta in tiste, ki jih določa zakon. Vračilo stanovanjskega kredita Delavec, ki je po sklepu organa temeljne organizacije pridobil pravico do stanovanjskega oziroma gradbenega posojila, v skladu s pogoji samoupravnega splošnega akta, mora ob prenehanju delovnega razmerja vrniti neodplačani del posojila. V tem primeru niso pomembna samo določila pogodbe, ampak predvsem določila samoupravnega splošnega akta, ki določajo pogoje za vrnitev kredita. V opisanem primeru je delavcu temeljna organizacija, na njegovo prošnjo, po svojem organu odobrila stanovanjsko posojilo. V odločbi je bil določen znesek posojila, rok odplačila, letne anuitete in obrestna mera s pripisom, da veljajo tudi vsi ostali pogoji iz splošnega akta. Formalno posojilno pogodbo je z delavcem sklenila banka, pri kateri je imela temeljna organizacija združenega dela sredstva. V posojilni pogodbi pa ni bilo navedeno, da mora delavec vrniti posojilo, če svojevoljno prekine delovno razmerje, čeprav je takšno določilo bilo izrecno določeno v samoupravnem splošnem aktu. Prvostopno sodišče je menilo, da temeljna organizacija ni upravičena zahtevati od delavca, da ji vrne sprejeto posojilo. Po stališču sodišča je delavec prevzel le tiste obveznosti, ki so bile navedene in določene v stanovanjski pogodbi. V pogodbi pa je manjkalo določilo o vrnitvi posojila v primeru, če delavec samovoljno prekine delovno razmerje. Sodišče združenega dela SR Slovenije je z določbo Sp 45/77 z dne 17. 10. 1977 zavzelo drugačno stališče. Po pritožbenem sodišču je namreč posojilna pogodba med banko in delavcem le pravni akt realizacije odločbe o odobritvi posojila. V posojilni pogodbi sicer niso zapisane vse obveznosti koristnika posojila, so pa jasno določene v samoupravnem splošnem aktu. Na ta splošni akt (pravilnik) se sklicuje tudi odločba o odobritvi posojila. Iz tega lahko zaključimo, da odločba o odobritvi posojila, ali posojilna pogodba, sklenjena med banko ali temeljno organizacijo in delavcem, ni edini akt, ki delavca v primeru kršitve pogodbe zavezuje k vračilu stanovanjskega posojila. Upoštevati je potrebno tudi določila samoupravnega splošnega akta — pravilnika in sklepov pristojnega organa temeljne organizacije. F. Potočnik SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ Na podlagi 23. člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/76) razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj JAVNI NATEČAJ za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. I. Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice v najemnih stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih iz sredstev sklada so: 1. DRUŽINE IN OBČANI Z NIZKIMI OSEBNIMI DOHODKI — če skupni dohodek na člana gospodinjstva v letu 1977 ni presegel 40 % povprečnega neto osebnega dohodka v SRS, to je 4.844 din (1.937,60 din mesečno na družinskega člana), — če nimajo stanovanja ali niso ter niso bili imetniki stanovanjske pravice oziroma nimajo ali niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec in člani družine stalno bivajo na območju občine Ptuj. 2. UPOKOJENCI, INVALIDI IN BORCI ZB NOV — če niso imetniki stanovanjske pravice v primernem stanovanju, — če dosedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — če imajo stalno bivališče na območju občine Ptuj. 3. MLADE DRUŽINE — če nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice, — če družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — če namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — če delovna organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v roku 7 let, — če ima mlada družina stalno bivališče na območju občine Ptuj. ZA MLADO DRUŽINO SE ŠTEJE DRUŽINA, KI IZPOLNJUJE NASLEDNJE POGOJE: — da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let, — da od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje ni preteklo več kot 7 let, — da skupna delovna doba kateregakoli zakonca ne presega 10 let. 4. DELAVCI ZAPOSLENI PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH ČE: — izpolnjuje pogoje določene pod točko 1 in 3. II. Občani, ki smatrajo, da so po tem razpisu upravičeni do stanovanjske pravice na stanovanju solidarnostnega sklada, vložijo prošnje (obrazec dobijo v svoji delovni organizaciji ali na Stanovanjskem servisu Ptuj p. o., Osojnikova ulica 1) na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ptuj, Osojnikova ulica 1. ROK ZA SPREJEMANJE PROŠENJ JE 30 DNI OD OBJAVE NATEČAJA. III. K prošnji je treba priložiti nasiednje dokumente: 1. potrdilo delovne organizacije o višini osebnega dohodka za vse družinske člane za leto 1977, 2. potrdilo o premoženjskem stanju, 3. potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj bivajo na območju občine Ptuj, 4. potrdilo o delovni dobi nosilca in zakonca. IV. MLADE DRUŽINE morajo poleg dokumentov navedenih v III. točki tega razpisa priložiti še naslednje dokumente: 1. dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki (pogodbo), 2. jamstvo delovne organizacije, da bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let (sklenjena pogodba), 3. izpisek iz poročne matične knjige. UPOKOJENCI IN INVALIDI morajo namesto dokazil iz III. točke (1) priložiti zadnji odrezek o prejemu pokojnine oziroma invalidnine ter morebitna potrdila o dohodku družinskih članov. DELAVCI, KI DELAJO PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH morajo poleg dokazil navedenih v III. točki razpisa predložiti potrdilo o plačilu prispevka iz osebnega dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad. V. Vsi udeleženci razpisa, ki nameravajo uveljaviti status borca, invalidnost, težko bolezen ali deficitarnost poklica in družbenopolitično aktivnost, morajo poleg ostalih potrdil priložiti potrdilo o statusu borca oziroma odločbo o invalidnini zdravniško spričevalo oziroma stališče koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. VI. Vsi udeleženci razpisa, ki dosežejo najmanj 40 točk po določilih 18. in 21. člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in na osnovi metodologije (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/76) se uvrstijo na prednostno listo v skladu s 27. členom citiranega pravilnika. SODNI REGISTER Zakon o združenem delu določa, da se v sodni register vpišejo organizacije združenega dela, temeljne organizacije in njeni deli, ki imajo v prometu blaga in storitev določena pooblastila. Te dele imenujemo poslovne enote. Tiste poslovne enote, ki nimajo pooblastil v pravnem prometu, se samo evidentirajo. Samoupravna organizira-iiost v Mesokombinatu »Perutnina« Ptuj je bila zaključena v začetku leta 1976. Sodišču so bili ob koncu leta 1976 predloženi potrebni predlogi za vpis v sodni register. Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 31. 5. 1978 vpisalo dejavnost in firmo ter sedež delovne organizacije v sodni register. Pravtako so vpisane dejavnosti temeljnih organizacij in njihova imena ter drugi podatki, kot jih zahteva zakon. Poslovalnice kot poslovne enote so samo evidentirane, pravtako tudi veterinarska ambulanta, ker nimajo nobenih pooblastil v prometu blaga in storitev. Predlog za vpis je bil vložen po izidu zakona o združenem delu. Sodišče zato ni dovolilo v firmi delovne organizacije in pri imenih temeljnih organizacij uporabljati oznake »PP«. Na podlagi določil zakona in izvršilnih predpisov, so bili izdani novi obrazci za priglasitev. Tako smo morali zamenjati vse obrazce in sodišču predložiti podatke na obrazcih, ki so bili izdani po izidu zakona o združenem delu. Tako v firmi delovne organizacije, imenih temeljnih organizacij in v žigih smemo uporabljati le takšno besedilo firme in imena, kot sta vpisani v sodni register. (Nadaljevanje s prejšnje strani) Prednostna lista bo objavljena v javnih informativnih sredstvih. VII. Pričakovale! stanovanj s prednostne liste pridobijo stanovanjsko pravico na stanovanjih zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (novozgrajenih in iz obstoječega solidarnostnega stanovanjskega sklada) po zaporedju s prednostne liste (ob upoštevanju strukture razpoložljivih stanovanj), čim so stanovanja zgrajena ali izpraznjena. Pričakovalec stanovanja, ki odkloni stanovanje zgrajeno iz sredstev sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v že zgrajenih stanovanjskih blokih, se črta s prednostne liste ter izgubi pravico do solidarnostnega stanovanja po tem natečaju. Predsednik izvršilnega odbora Jože SKERLOVNIK I. r. Opozorilo! Vsi zainteresirani, ki izpoljnju-jejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice iz sredstev sklada pod št. 3 (mlade družine) se naj v najkrajšem času javijo v splošnem sektorju delovne organizacije, najkasneje pa do 20. 7. 1978. Zakon o združenem delu je tudi določil, da so obstoječe temeljne in delovne organizacije dolžne vskladiti svojo organizacijo in samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte, z določili zakona najpozneje v dveh letih, kar pomeni do 8. 12. 1978. Komisija za izvajanje zakona o združenem delu v delovnih in temeljnih organizacijah tako še ni končala z delom. Pripraviti mora še samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo in statut delovne organizacije ter še splošne akte — pravilnike, ki bodo izdani na podlagi določil statuta delovne organizacije in statutov temeljnih organizacij združenega dela. SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU V DELOVNO ORGANIZACIJO V sporazumu o združevanju v delovno organizacijo bodo delavci morali ponovno odločati o svoji dejavnosti. Po zakonu sme oragnizacija združenega dela opravljati le glavno dejavnost, poleg te pa lahko opravlja tudi stranske dejavnosti. Dejavnosti temeljne organizacije se določijo v skladu s sporazumom o združevanju v delovno organizacijo. Dejavnosti delovne organizacije pa so glavne dejavnosti, ki jih opravljajo temeljne organizacije. Stransko dejavnost lahko opravlja temeljna organizacija le v primeru, če je ta dejavnost neposredno namenjena za opravljanje glavne dejavnosti, če se opravlja v manjšem obsegu, občasno ali če s tem prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, surovin, odpadkov ali drugega pomožnega materiala. Stransko dejavnost lahko torej organizacija opravlja le, če ni pogojev za ustanovitev posebne temeljne organizacije za opravljan>e te dejavnosti. Zakon o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur. list SFRJ št. 6/76) je razvrstil posamezne dejavnosti po grupah, skupinah in podskupinah. Svojo dejavnost bodo tako morale temeljne organizacije vskladiti z določili tega zakona in se opredeliti, katero dejavnost bodo opravljale kot glavno in kaj kot stranske dejavnosti. Firma delovne organizacije in ime temeljne organizacije morata označevati svojo dejavnost. Pri sedanjih temeljnih organizacijah so dejavnosti več ali manj okvirno prilagojene določilom zakona. Točneje bosta morala opredeliti svojo dejavnost TOZD Servis Ptuj in TOZD Commerce Ptuj. Prva namreč opravlja dve glavni dejavnosti: cestni promet ter popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil. Druga pa opravlja prav tako dve dejavnosti: trgovina z živilskimi proizvodi na drobno in trgovina z živilskimi proizvodi na debelo. Obe temeljni organizaciji pa opravljata še več stranskih dejavnosti. K opredeljeni glavni dejavnosti bosta temeljni or ganizaciji morali določiti tudi novo ime. Ime temeljne orga nizacije pa se po zakonu mora glasiti v tistem jeziku naroda ali narodnosti, ki je v uradni rabi v kraju, kjer je njen sedež. To pa pomeni, da mora biti ime temeljne organizacije slovensko oz. v slovenskem jeziku. Sporazum o združevanju v delovno organizacijo mora določiti še druga skupna vprašanja, poleg dejavnosti, firme in imena delovne organizacije in temljnih organizacij. Predvsem je potrebngo določiti obliko odgovornosti za obveznosti temeljnih organizacij do delovne organizacije ter medsebojne odgovornosti in način poslovanja in dohodkovno soodvisnost med temeljnimi organizacijami. Nadalje je potrebno v sporazumu določiti osnove in načela o dohodkovnih odnosih, o združevanju sredstev in koriščenju združenih sredstev, skupna načela o delovnih razmerjih, načela o oblikovanju in delu delovne skupnosti skupnih služb ter druga skupna vprašanja. Delavci temeljnih organizacij bodo v tem sporazumu tudi določili, katere naloge in opravila bodo prinesli v izvrševanje delavcem delovne skupnosti. Čeprav smo nekatere samoupravne sporazume že sprejeli, v temeljnih organizacijah pa tudi statute, bo potrebno te akte vskladiti z določili samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Ta sporazum je namreč osnovni akt, s katerim morajo biti vsklaje-ni vsi ostali akti delovne organizacije in temeljnih organizacij. Komisije bodo tako morale poskrbeti tudi za potrebno vsklajevanje samoupravnih aktov. Čas dopustov nas ne sme odvrniti od nadaljnega dela pri vsklajevanju samoupravnih aktov. Komisije bodo morale biti vseskozi aktivne in tudi družbenopolitične organizacije ter zavzemati jasna stališča o nevsklajenih in nedogovorjenih vprašanjih. Predvsem bo moral sindikat skrbeti zato, da bomo pravočasno vskladili in sprejeli vse samoupravne akte in jih potem tudi dosledno uresničevali. Komisija za izvajanje Zakona o združenem delu Če smo se pohvalili z gradnjo farme in pripravami na sanacijo klavnice, se ne moremo pohvaliti z gradnjo upravno poslovne zgradbe (Foto: L. C.) V naslednji številki boste lahko prečitali: Intervju s Stankom Lepejem, ki je izvoljen v ZK Zveze komunistov Jugoslavije Povzetek predavanja za samoupravljalce na temo LO in družbeno samozaščito Reportažo z obiska pri naših kooperantih Predstavljamo vam nagrajenca KOOPERANTA ADOLFA BELŠAK IN LEOPOLDA FREŠER Ob vznožju Gorenjskega vrha, nedaleč od počasi in vztrajno nastajajoče »vinske ceste« Zavrč—Cirkulane živi in dela marljiva družina Bel-šakovih. Tu so v eni hiši zastopane kar tri generacije — oče in mati oziroma dedek in babcia, ki sta slavila že zlato poroko, gospodar Adolf z Ženo Tončko ter dva krepka fantiča Roman in Igor, ki obiskujeta osnovno šolo v Cirkulanah. Ko je nastajal ta članek, sem se najprej pogovarjal z najstarejšim članom družinske skupnosti. Oče je navedel, da se mu je v zakonu rodilo 10 otrok, in sicer 7 hčera in 3 sinovi, skoraj solznih oči je dodal, da mu je najstarejšega sina vzela vojna vihra, in to tik pred njenim koncem leta 1945. »Če se spomnim nazaj, smo preživljali zelo hude čase. Skopa haloška zemlja nam je dajala le tanek kos kruha, težko je bilo preživljati številno družino; priznati pa moram, da so se razmere v Halozah in tudi pri nas v zadnjih letih bistveno zboljšale.« V pogovor se je vključil sin Adolf in povedal: »Po odslu-Ženju vojaškega roka sem se zaposlil, imam že 15 let delovne dobe, od tega največ na pošti kot pismonoša. Vedno me je preganjala želja po napredku in boljšem standai du. Premišljeval sem, s čim se naj tu v Halozah ukvarjam, da bo meni in moji družini lepše in boljše. Posedujemo 6,5 ha zemlje, od tega 20 vinograda, ostalo pa so njive in senožeti. Zemlje je torej toliko, da bi se za silo preživeli, ni pa dovolj za kakšno modernejšo kmetijsko proizvodnjo. Sprva ni bilo ne vode in ne elektrike, pa tudi ceste so bile takrat še slabe. Porodila se mi je misel, da bi se začel ukvarjati z rejo piščancev. Za to idejo so me še bolj navdušili moji stari znanci, in sicer direktor tov. Reisman in tov. Škoda, da moram nositi vreče mimo silosa Jaušovec, od kooperantov pa mi je največ poguma vlil tov. Lorbek. Povedali so mi tudi, da brez vode, elektrike in ceste ne bo nič z rejo piščancev. Ko smo si uredili vodo in vse potrebno, sem zaprosil za kredit pri obratu za kooperacijo na Hajdini in tako smo s pomočjo kredita, sorodnikov, prijateljev in znancev Zgradili farmo za rejo piščancev za 6.000 kom, čeprav je bila prvotna zamisel za 10.000 kom. DSP v turnusu. Prvi piščanci so pri nas začivkali jeseni 1913. leta. V nekaj letih smo si nekoliko opomogli ter poravnali privatne dolgove. Lansko leto smo objekt podaljšali, opremili s krmilnim trakom in tako sedaj redimo 12.000 kom. piščancev.« Tov. Belšak je že dober rejec, tehnologijo precej dobro obvlada in dosega prav dobre vzrejne rezultate. Njegova marljivost pa se ne kaze samo pri vzreji piščancev, temveč jc še aktiven družbenopolitični delavec v KS Zavrč. Tako je član temeljne delegacije za zbor KS pri skuščini občine Ptuj, predsednik osnovne organizacije RK v Zavrču, predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in še bi lahko naštevali. Tudi v samoupravnih organih TOK ne stoji oh strani. V prejšnji mandatni dobi je bil zelo aktiven član DS, sedaj jc član HKO. Na vprašanje, kako je z delom zadovoljen pa je odgovoril: »Zadovoljen sem s strokovno in veterinarsko službo, zadovoljen sem tudi s piščanci, pretežno tudi s krmili, nikakor pa ne morem biti zadovoljen z dostavo krmil. Zakaj? Da bi si delo olajšali, smo se odločili tudi za nakup silosa za krmila, vendar nam je tovornjak le dvakrat pripeljal krmila v silos, silos pa nam stoji že pol leta. 60-kilogram-ske vreče so pač za naju z (Foto: L. C.) Ženo pretežke, nimamo pa nikogar, da bi nam pri tem delu pomagal.« Kaj si želite v bodoče? »V bodoče si želim, da bi bili vsi zdravi, da bi se dostava krmil zboljšala in da bi se naši medsebojni odnosi odvijali v obojestransko korist in zadovoljstvo.« Na koncu mi je še povedal, da je med prvimi podpisal člansko izjavo o združevanju dela in sredstev v TOK in da mu priznanje, ki ga je prejel ob 7. dnevu perutninarjev, mnogo pomeni in mu daje še večji elan za delo. Alojz Vesenjak kulturo in prosveto, delegat v krajevni skupnosti in mentor za mlade gasilce prostovoljnega gasilskega društva v Bohovi. Vse te funkcije kot pravi, opravlja z veseljem, seveda po opravljenem delu na kmetiji. Ima 6 ha obedelovalne zemlje, na kateri prideluje največ krme za govejo živino, ker ima kmetijo preusmerjeno v proizvodnjo mleka. Kljub dobri opremljenosti kmetije s stroji, ki mu precej olajšajo delo in omogočijo hitrejšo obdelavo, pravi, da mu vedno ori-manjkuje prostega časa. Leopold Frešer na domačem pragu CFoto: L. C.) LEOPOLD FREŠER je bil rojen 16. 9. 1930 v Šmartnem na Pohorju, poročil se je v Bohovo pri Mariboru, kjer si je v lepo urejenem domu ustvaril svojo družino, ki šteje poleg njega še 6 članov. To so Žena, 2 sina in 2 hčerki ter stara mati, ki je že stara 75 let, a še vedno čvrsta in zada poprime za vsako delo, ki ga za svoja leta lahko o-pravlja. Tako je zanesljiva opora ženi, ki je glavni steber ne samo družine, ampak tudi pii vsakem delu, ki ga z veseljem opravlja, čeravno dostikrat sama. Prvi sin obiskuje kadetsko šolo republiškega sekretariata, za notranje zadeve v Tacnu ter je eden med najboljšimi dijaki te šole. Enako pridno se učijo ostali trije, ki še obiskujejo osnovno šolo. K učenju jih spodbuja težko kmečko delo, katerega bi radi nekoč racionalizirali. Ne bi ladi šli po stopinjah staršev, ki morajo prekomerno fizično delati in imajo le redkokdaj Laj prostega časa. Polda, kot mu po navadi pravijo, je torej prišel ali priženjen v Bohovo. Vendar se je s svojo organizacijsko sposobnostjo dokaj hitro vključil v življenje vasi in okolice. Sedaj je član upravnega odbora zadruge Hoče, član odbora za Kooperant, rejec piščancev, je od leta 1969, ko je začel s skromnim številom 3.000 kom, nato ga je povečal na 5.000 kom pri enkratnem vhlevlja-nju. Za rejo sta ga navdušila sorodnik Franc Lorbek iz Zg. Gorice, ki je bil že leta 1969 kooperant in takratni proizvodni vodja ter sedanja blagajničarka Marija Hentak. Vseskozi do lanskega leta je opravljal vsa dela pri reji piščancev ročno. Dobri finančni rezultati v reji so ga '> lanskem letu dokončno opogumili, da je zgradil nov, sodobno opremljen hlev za 5.000 kom piščancev. Tako ima sedaj možnosti vzreje za 10.000 piščancev. Njegova želja je, da bi sedanji hlev dogradil za skupno količino 10.000 kom piščancev, pa ne dobi dodatnega dovoljenja, ker je zemljišče predvideno za indu-strilsko cono. Rejo v starih prostorih bi rad opustil, ker ne zmore več ročnega dela zaradi obolele hrbtenice, žena pa je itak že preveč obremenjena. Z medsebojnimi odnosi je zadovoljen. Edino, kar ga Žuli so krmila, ki niso vedno enake kvalitete in največ vplivajo na finančni rezultat. O tem so kot kooperanti razpravljali že na dveh zborih, pa nič ne zaleže. Novosti pri opremi v kooperacijskih hlevih zarejo piščancev V lanskem letu in v letošnjem prvem tromesečju smo se precej ukvarjali z zamislijo o racionalnejšem in prak-tičnejšem vhlevljanju dan starih piščancev pri kooperantih z uvedbo plastičnih krožnikov. Problem je z organizacijskega in strokovnega stališča obdeloval STROKOVNI KOLEGIJ delovne organizacije kakor tudi strokovna služba TOK. Da bi lahko pri kooperantih v prvih 10—14 dneh krmljenja piščancev čimprej uvedli omenjene krožnike, smo nekaj primerkov dali na testiranje dvema kooperatoma, ki sta se o funkcionalnosti pohvalno izrazila. Krožnike proizvaja RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE za ceno 3S.— din po komadu. Krožniki so lični, elastični, rdeče barve in se dajo sorazmerno dobro čistiti, farma brojler-jev že dalj časa krmi s pomočjo takih krožnikov. Prednosti: — ni potrebno več uporabljati kartonov, -— barvno se ujemajo z večino krmilnikov krmilnega traku in se DSP tako od vsega začetka privajajo na ta sistem krmljenja, — po uporabi se operejo, tazkužijo in shranijo, — za vskladiščenje rabijo malo prostora, ker se zložijo drug v drugega, — pred vhlevljanjem se lahko krma nasiplje vanje že nekaj ur prej, tako je mogoče ostalo delo na dan vhlevlja-nja ustrezneje razporediti. Razen tega uvajamo novo embalažo za prevoz DSP. Do rejcev pripeljemo piščance v posebni plastični embalaži, ki se po izpraznitvi DSP vrača v valilnico kot povratna embalaža. Krožnik zadostuje za krmljenje 150 piščancev, kar pomeni npr. za večji hlev: 80 kom. x 38.— = 3.040 din, za manjšega pa 40 kom. X 38,— din = 1.520 din. Rejci, ki nimajo hlevov po projektu, si lahko sami izračunajo potrebno število in stroške. Interesenti se naj čimprej zglasijo na sedežu TOK zaradi skupnega naročila krožnikov. Jože Reisman Na našo malico je bilo včasih povedano precej pikrih, to še posebej takrat, ko je kuhinjo prevzel sedanji vodja Franc Kralj. Povprašali smo ga zato kaj meni o teh pripombah. »Težko je najti neko sredino med tisoč okusi« je dejal, »so pa tudi težave, ko nastopiš delo v novi sredini, čeprav imaš še toliko izkušenj. Verjetno le malokdo pomisli, kako bi skuhal tisoč obrokov naenkrat, čeprav je oprema kar sodobna«. Pozanimali smo se tudi pri »uporabnikih« in dobili precej pisane odgovore. Večina je z malico zadovoljna. Nekateri, predvsem tisti, ki opravljajo fizično lažje delo trdijo, da je malica »premočna«. Nekaj je tudi takih, ki pozabljajo, da tudi doma nimajo vsak dan prazničnega kosila. Taki bodo pač vedno nergali. Informiranje kooperantov poteka precej dobro preko Ptujskega perutninarja in pa obvestil, ki jih dobivajo iz Kooperacije Hajdina. Ugotavljajo, da je Perutnina Ptuj sposobna prebroditi še tako hude težave, kot je bil požar v klavnici, ni pa še mogla nabaviti avtomobilov za prevoz krmil v razsutem stanju. Z urejenim prevozom bi lahko napolnili precej obstoječih praznih silosov, marsikatera pleča pa bi se odpočila in se rešila bremena težkih vreč. Malo za šalo je poudaril Polda, da so kooperanti telesno še kar močni, saj so to dokazali pri tekmovalnem vlečenju vrvi na 7. dnevu perutninarjev. Nenehna obremenitev z vrečami krmil, pi jih vendar lahko prehitro izčrpa in jim vzame omenjeno moč. Poldetu želimo še v bodoče takšnih vzrejenih uspehov, predvsem pa mnogo družinske sreče in zdravja, ki je glavni pogoj za izpolnitev delovnih ciljev. Stanko Jaušovec Da ne bi naše tople malice ocenjevali sami, smo povprašali za mnenje še delavce v Tiskarni. Ti so dobili našo malico prvič 1. junija letos. Prej so se hranili v gostilni »Ribič«. Skoraj vsi so mnenja, da te malice s prejšnjo ni možno primerjati. »Kdor si ni poizkusil gostilniške hrane ne ve, kaj pomeni sveža topla malica«. Tem se pridružujemo tudi mi. Uredništvo (Foto: L. C.) ALARMNI ZNAKI $0" 2. ^ 90" 20" 20" 20” 3. b o> J 20” 1 15 | 20” 1 6 * * * 10 | 20” | 60” 20” 20" 20” j l/\^v\J L 5. 60” 6. Za preizkušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12. uri, velja znak, ki je enak znaku o prenehanju vseh vrst nevarnosti, torej 60 sekund enakomerni zvočni znak. Znak za prenehanje nevarnosti se daje, ko preneha nevarnost pred zračnim napadom. In če narekuje potreba tudi ob naravni ali drugi nevarnosti. V kraju, kjer ni siren, naj se uporabljajo vse druge zvočne naprave, vendar je treba pri tem upoštevati dolžino znakov, ki so zgoraj navedeni. Za dajanje alarmnih znakov ne veljajo omejitve iz 2. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. I. SRS 15/76). Znak za začetek ali konec dela, za počitek med delovnim časom in v drugih primerih se ne smejo dajati z napravami, ki so namenjene za dajanje alarmnih znakov. Za to naj se uporabljajo dru- ge naprave in pripomočki, primerni za splošno obveščanje v okviru delovne in druge organizacije. Za izvajanje vaj, zlasti civilne zaščite se uporabljajo znaki za alarmiranje, ki so določeni po pravilniku o službi OJOA? Za uporabo navedenih znakov je treba pred izvajanjem vaj pravočasno obvestiti prebivalstvo o dnevu, času in kraju uporabe določenih znakov in s kakšnim namenom jih bodo uporabili. Prebivalstvo je treba obvestiti prek sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način, ki ustreza tistemu kraju in okoliščinam. S tem se razveljavijo vsi sedanji znaki. Naloga odgovornih dejavnikov je, da vsak teden preizkusijo vse javne alarmne naprave in se naj pri tem držijo teh navodil. Kontrolo alarmnih znakov je treba takoj uvesti! Nevarnost zračnega napada — zavijajoč zvok siren s trajanjem 60 sekund Nevarnost RBK napada — zavijajoči zvok siren s presledki v skupnem trajanju 90 sekund Nevarnost požara — enakomerni zvok s presledki v skupnem trajanju 90 sekund Nevarnost elementarnih in drugih nesreč — kombinacija enakomernih in zavijajočih zvokov v skupnem trajanju 60 sekund Znak za prenehanje vseh nevarnosti — enakomerni zvok v trajanju 60 sekund ------------------------------1 ALARMNI ZNAKI Da smo v našem glasilu »Ptujski perutninar« objavili te alarmne znake nas je vodilo predvsem: 1. Čestokrat se delavci in občani presenečeno spogledujemo, ko zaslišimo glas gasilske sirene, ki s svojim »zavijanjem« opozarja, da se nekje kaj tragičnega dogaja. Prvi hip pomislimo na ogenj, nato razmišljamo o povodnji ali kakšni drugi elementarni nesreči, ob sobotah pa pogledujemo na uro tudi, če je šele deset in ... 2. Kadarkoli in kjerkoli bi slišali alarmni znak, nas ta poziva na ljudsko pomoč in soiidarnost, hkrati p>a tudi o-pozarja na pomanjkljivosti, ki jih čestokrat prezremo in s tem ustvarimo sebi in družbeni skupnosti precejšnjo materialno škodo. Zatorej, dobro se spoznajmo s temi signali! C ^ Novice iz Tiskarne S 1. junijem smo delavci v TOZD Ptujska tiskarna pričeli »uživati« topel obrok prehrane v lastnih prostorih. Takoj smo opazili precejšnje izboljšanje kvalitete, marsikomu tak obrok nadomestuje celo kosilo. Res, lahko pohvalimo prizadevnost kuharjev iz TOZD Mesna industrija, ki vedo pripraviti tako kvalitetno in o-kusno toplo malico. Odbor za delovna razmerja TOZD Ptujske tiskarne je po razpisu novih učencev v letu 1978/79 določil šest možnih kandidatov, s katerimi bodo v prihodnjih dneh sklenili učno pogodbo. Največji pri-mankljaj kadrov je v delovni enoti Stavnica, zato bodo letos sklenili tri učne pogodbe za ta profil kadra grafične industrije. Potrebe in usmeritev narekuje tudi kader za pripravo dela na postopni prehod v offset tehniko, zato bomo letos pričeli izobraževati tudi reprofotografa in montažerja kopista. Nič manj zavidno ni s kadri v knjigoveznici, kjer načrtujemo pričetek šolanja enega knjigoveza. V letošnjem prvem polletju smo morali prekiniti tri učne oogodbe z našimi učenci. Vzroki zato so predvsem v neizpolnjevanju učnih obveznosti in nediscipline. Res se vprašujemo, kaj vodj te mlade k temu, da kljub odličnim možnostim za pridobitev primernega in spoštovanega poklica nimajo dovolj interesa in odgovornosti. Pogoji za študij so vsaj z materialne plati odlični; učenci dobivajo v celoti povrnjene stroške internata, mesečno nagrado, ki je sicer zmanjšana v času teoretičnega pouka, regres za letni dopust in družbeno prehrano in šolske knjige. Ne gre toliko za »vstran vržena sredstva«, pač pa za odnos teh mladih do vseh delavcev, 'ki omogočajo študij nb tako ugodnih pogojih, na drugi strani pa tudi neizpolnjevanje plana zaposlenih in s tem tudi dolgoročnejše kadrovske vrzeli. Odnos do študija moramo v prihodnje zaostriti. Po prvih podatkih smo v TOZD Ptujska tiskarna Ptuj realizirali fizični obseg prodaje ur v indeksu 103,95. Posamezne delovne enote so »prodale« naslednje število ur: indeks DE Stanvica 11.134 107,06 DE Tiskarna 19.123 103,37 DE Knjig. K. 19.018 102,08 Medrepubliška vaja enot CZ v Ptuju NAŠE EKSPE PRVE MEDICINSKE POMOČI SO SE IZKAZALE Drugi dan po 7. dnevu pe-rutninarjev smo ob lepem in sončnem vremenu izvedli v KS Jože Potrč v Ptuju medrepubliško vajo enot in štabov civilne zaščite pod geslom: Bratstvo, enotnost, solidarnost, Ptuj 78. Namen vaje je bil v tem, da se preveri usposobljenost in vojna pripravljenost ter da se preizkusi družbeni in obrambni mehanizem za delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah v vseh situacijah v miru in vojni. Vaja je bila izvedena v počastitev XI. kongresa ZKJ in Dneva civilne zaščite Jugoslavije. V vaji so sodelovale izbrane enote in štabi CZ občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj in Varaždin. Ker je bila vaja izvedena na teritoriju KS Jože Potrč, kjer so tudi sedeži TOZD Commerce, TOZD Servis in DSSS, smo se tudi z našimi ekipami prve medicinske pomoči aktivno vključili v to vajo. Naše ekipe so sestavljali. Erna Rimele, Frančiška Cvetko, Slavica Mlakar, Jelka Kirbiš in Slavica Pal; Terezija Kokol, Angela Andrejek, Anica Širovnik in Ozvald Zelenko; Katcia Silak, Anica Popo-šek in Terezija Slemenšek; Marija Suman, Julija Pavlinič in Terezija Turnšek. Še večje število naših delavcev pa je aktivno sodleovalo v različnih enotah KS Jože Potrč. Prvenstvena naloga naših ekip je bila nudenje prve medicinske pomoči »ranjenim« prebivalcem. Potrebno jim je bilo obvezati rane ali pa jih prenesti na nosilih do postaje prve pomoči, kjer so jim lahko nudili specialno zdravstveno pomoč, jih po potrebi operirali idr. Naša prva ekipa prve medicinske pomoči je imela še posebno odgovorno nalogo, saj je morala poskrbe- Bofniška soba v šotoru (Foto: L. C.) ti za prenos težje »poškodovanih«, ki so jih rešili izpod ruševin, do postaje prve pomoči. Pri izvedbi opisanih nalog so se naše ekipe posebej izkazale. Minula vaja jim je bila najboljša šola, kako delati in se ravnati v morebitni vojni ali ob naravnih nesrečah. Vaja je bila zanimiva tudi po tem, ker je demonstrirala strokovno usposobljenost, zlasti pa še sodobno tehnično opremljenost enot. Tako se je več tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali potek vaje, prepričalo in dobilo zaupanje v lastne moči. Za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin hočemo bili do kraja usposobljeni in oigani-zirani. Vaja je bila poučna tudi zaradi tega, ker smo na vaji praktično preizkusili celo visto reševalnih naprav, kot lovnice, reševalni prti, reševalni koši in reševalne vrvi s spuščanjem ranjenih s pomočjo škripca. Predstavljene so bile tudi razne specialne enote, kot so gasilske, RBK, gradbeno tehnične, reševalne in druge. Ker je večje število prebivalstva »presenetilo bombardiranje«, ki so ga v več naletih izvedla bojna letala na področje Kvedrove ulice, je tako bilo potrebno več kot 120 »ranjencev« rešiti izpod ruševin ali pa iz nadstropij osmih stanovanjskih blokov. Po splošni oceni je vaja zelo dobro uspela. Zlasti je bila koristna za prebivalstvo v KS Jože Potrč in za vse tiste TOZD, ki delujejo na njenem teritoriju. Pokazala je tudi, da smo še kar dobro organizirani za morebitna presenečenja in tudi pripravljeni, da bomo z vsemi silami branili svobodo in neodvistnost, či bi bilo kdaj potrebno. Drago Čater PRVOMAJSKA LISTINA SINDIKATOV JU GOSLAVIJE PODELJENA PTUJU Občinski odbor sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industrij Ptuj, kateremu predseduje član našega kolektiva Martin Mlakar, je za izjemne rezultate pri uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov, pri povečanju proizvodnje in produktivnosti dela, pri zboljšanju Življenjskega standarda, pri dviganju izobrazbene in kulturne ravni delavcev ter pri organiziranju in podružblja-nju splošne ljudske obrambe in samozaščite prejel Prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije. To najvišjo sindikalno odličje je na slavnostni seji 7.SJ, ki je bila v Beogradu, izročil ptujskim predstavnikom predsednik ZSJ Mika Špiljak ter ob tej priliki iskreno čestital občinskemu odboru Ptuj in vsem delavcem za dosežene izjemne rezultate. Občinski odbor sindikata delavcev v kmetijstvu in Živilski industriji Ptuj je edin i od 512 občinskih odborov v SFRJ, ki je prejel to odličje. Podelitev Prvomajske listine ZSJ pomeni za Ptuj kakor tudi z,a Mesokombinat >TJerutnina« veliko priznanje, pa tudi obvezo in pobudo za nadaljnje ustvarjalno delo v kmetijstvu in živilski industriji. Drago Čater Sindikalni izlet delavcev TOZD Servis Človek današnjih dni kaj uid uhaja pred civilizacijo v planine, da se vsaj za trenutek umakne neusmiljenemu Življenjskemu tempu, ki nas vedno bolj ubija. Vsaj za hip se želi preseliti v čudovito gorsko kraljestvo, kjer ni hrupnih avtomobilskih motorjev in ne od tovarniškega dima zasmojenega zraka. Z željo, da bi se rešili vsakdanjosti in zaužili nekaj svežega zraka, smo se delavci 7 UZD Servis s svojimi družinskimi člani odpravili na dvodnevni izlet v planine — po Gorenjski. V soboto, dne 27. maja. nam je prebujajoče se jutranje sonce dalo upanje, da je pred nami lep dan, kar je za izlet- nika zelo. pomembno, in tako smo vsi veseli in dobre volje hitro zasedli sedeže v avtobusu in se odpeljali. Prva postaja, kjer smo si malo razgibali utrujene kosti, so bile Trojane. Ker so se začeli oglašati tudi naši želodci, smo si poiskali najbližjo gostilno, kjer smo za »malo denarja« potešili lakoto in žejo. Po prvem počitku smo odbrzeli naprej, dokler se nismo ustavili v Cerknem. Tu smo si ogledali bolnico Franjo, znano iz NOB, ki je bila cilj izleta In Že smo se odpeljali dalje, novim in novim ciljem nasproti. Pogledi so radovedno švigali okrog in kot zublji otipavali skale. Priznati moram, da mi je bilo nekoliko tesno 25 let krvodajalstva v Ptuja Pred četrt stoletja so v ptujski bolnišnici prvič darovali kri prostovoljni krvodajalci. V tej humani akciji pa niso ostali osamljeni. Vsako leto sc je število krvodajalcev večalo. Tudi perutninarji smo jim sledili. Najprej je bilo število krvodajalcev iz Perutnine skromno kljub prizadevanju poverjenikov Rdečega križa. V zadnjih letih je to humano zadolžitev prevzel naš sodelavec Feliks Polanec, ki si je močno prizadeval pridobiti čimveč sodelavcev, kateri so pripravljeni žrtvovati del sebe — svojo kri. Perutninarji pa so tudi spoznali, da se zaradi razvoja tehnike in vse bolj gostega prometa zgodi vedno več nesreč pri katerih sc izgube krvi tolikšne, da bi ponesrečenec podlegel, če ne bi dobil krvi znanega ah neznanega darovalca. Zaradi tega spoznanja in organiziranega dela se število perutnin- Feliks Polanec prevzema diplomo skih krvodajalcev hitro veča in pričakujmeo, da jih bo že letos sto. Med njimi so tudi taki, ki so darovali že štiride-setkrat in več. Na jubilejni proslavi ob 25-letnici krvodajalstva v Ptuju, ki je bila 2. junija, je zato prejela med drugimi tudi Perutnina diplomo za uspešno sodelovanje z Rdečim križem na področju krvodajalstva. Prejeta diploma simbolizira zahvalo vsem krvodajalcem Perutnine Ptuj za njihovo nesebično pripravljenost pomagati v stiski slehernemu človeku tako, da mu daruje kri in na tak način ohrani življenje. Letos bomo perutninarji organizirali še dve krvodajalski akciji. Prva bo 4. avgusta in verjamemo, da se bo takrat odzvalo še več članov kolektiva. Vsem krvodajalcem ob srebrnem jubileju iskreno čistita mo. Uredništvo (Foto: L. C.) pri srcu in dih mi je zastajal ob pogledu na doline oziroma prepade. Nenadoma smo na strmi pečini zagledali skupino gamsov. Ponosno so skakali po skalah brez vsake bojazni. Veselje v avtobusu sc je stopnjevalo in ob zvoku harmonike smo začeli prepevati lepe slovenske narodne pesmi. Po nekajurni vožnji smo prispeli v Bovec, kjer se je končala prva etapa našega izleta. Tu smo se nastanili v zelo lepem hotelu ALP. Popoldan pa smo nedaleč vstran od hotela priredili piknik za vse udeležence izleta. V prijetnem okolju in prijetni družbi je v pozni noči zadonela pesem: »Soča voda je šumela, mesec je na nebu sjal, ti pri oknu si slonela . . . « Tisti, ki so še bili pri močeh, so nadaljevali z rajanjem lahko, če bi bilo lepše vreme — Žal nam je nagajala megla. Ko smo se pričeli spuščati v dolino proti Kranjski gori, se je nebo stemnilo in kmalu so začele padati prve deževne kaplje, ki so se pozneje spremenile v pravi naliv »lilo je kot iz škafa«. Vendar slabo vreme ni poslabšalo vzdušja v našem avtobusu. Mislim, da je prav, da posvetim nekaj besed našemu večnemu in ubogljivemu sopotniku — radijskemu sprejemniku. Ta je med vožnjo obratoval non—stop. Udobno zleknjeni v sedežih smo dre-ntaje poslušali jugoslovanske in tuje popevke. Če pa je naš tranzistor odpovedal, se je oglasila »lokalna radijska postaja«, katero sta vodila napovedovalca Marjan in Ančka. Ko pa nista zmogla več, se je oglasil pevski zbor na zadnjih Delavci Servisa v bolnici Franji ( Foto: Franček Kmetec) oziroma plesom na terasi pred hotelom, kjer je goste zabaval priznani ansambel Toneta Žagarja. Tako so nekateri legli k počitku šele v zgodnjih jutranjih urah, ko se je Že začelo svitati. Drugi dan smo nadaljevali vožnjo po dolini Trente proti Vršiču. Seveda si nismo poz.a-bili ogledati tudi izvira Soče. Tam smo se za nekaj trenutkov ustavili in se ohladili z ledeno mrzlo vodo. Lahko rečem, da je vse, kar nas je obdajalo, pomenilo za nas nekai velikega, plemenitega. Nato smo pot nadaljevali proti vrhu Vršiča. Z višino je ostajal za nami gozd in spremljalo nas je le še grmičevje. A ne dolgo. Pred seboj smo zagledali sivo kamenje, sklale in sneg, ki ga je bilo kar precej. Marsikdo med nami je pomislil na vesele zimske igre, na sankanje ali smučanje. Za hip smo se ustavili tudi v Ličarjevem domu. Večina nas je bila prvič tako visoko v gorah. Do koder je segalo oko, povsod samo skalnato gorovje Videli smo daleč, a še dalje bi sedežih, kateremu smo brun-daje pomagali vsi sopotniki. Upam, da si lahko predstavljate našo pisano druščino, kako je premagovala pot od vrha Vršiča do Bleda. Tu smo imeli prepotrebno malico, kajti vožnja nas je precej zdelala. Ko smo se namalicali in okrepčali, smo si šli ogledat še slap Vintgar. Po ogledu smo nadaljevali pot proti Kranju. Tu smo se ustavili za dalj časa, ker smo imeli kosilo. Po kosilu smo se odpeljali ua Brnik, kjer smo si ogledali letališče in »jeklene ptiče«, ki neprestano pristajajo in vzletajo. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot domov. V nekaj minutah smo si hoteli povedati vse, za kar prej ni bilo časa, hoteli zapeti še vse najlepše pesmi in dokazati, da »kdor poje, slabo ne misli«. In že smo bili v Ptuju, na mestu, od koder smo prejšnji dan krenili. Vsak je odšle na svojo stran v upanju in z Željo, da se prihodnje leto spet srečamo na podobnem izletu. Janko Merc Predsednik komisije za šport Živorad Ma inkovič podeljuje priznanja najboljšim športnikom (Foto: L. C.) Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci sindikata Mesokombinata »Perutnina« Ptuj, je v počastitev 7. dneva perutninarjev organizirala športna tekmovanja, katera so potekala v času od 22. maja do 15. junija 1978. Na športnih tekmovanjih je sodelovalo 22 % ali 233 članov našega kolektiva (191 moških in 42 žensk). Na tekmovanjih so doseženi dobri rezultati, ki so plod velike borbenosti, požrtvovalnosti in načrtnega dela v posameznih sekcijah delovne organizacije Me-sokombinat »Perutnina« Ptuj. Tekmovanje je vodila komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OOS Meso-kombinat »Perutnina« Ptuj. Športna tekmovanja so bila v 7 panogah, in to: — streljanje M in Ž — kegljanje M in Ž — mini golf M in Ž — pikado Ž — šah — namizni tenis in — mali nogomet. PIKADO Tekmovalo je pet ekip. Vrstni vih treh je: red pr- točk 1. DSSS 276 2. TOZD Perutninske farme 228 3. TOZD Commerce 170 V zmagovalni ekipi so nastopile: Peter A., Kovačič M., Kristovič J., Kokol T. in Pogelšek M. V pikado posamezno je tekmovalo 25 tekmovalk in je vrstni red prvih treh naslednji: 1. Peter Anica 71 točk 2. Rimele Erna 66 točk 3. Kovačič Milica 61 točk STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Tekmovanje z zračno puško — moški ekipno se je udeležilo 6 ekip. Vrstni red prvih treh je: krogov 1. DSSS 767 2. TOZD Perutninske farme 754 3. TOZD Servis 729 Zmagovalna ekipa je tekmovala v po- stavi: šara E., Mlakar C., Mlakar M., Cajnko L. in Marinkovič Ž. V streljanju posamezno — moški je tekmovalo 31 in je vrstni red prvih treh: 1. Laura Štefan 172 krogov 2. Sladnjak Stanko 167 krogov 3. Babusek Branko 166 krogov Streljanje posamezno — ženske je tekmovalo le 4 in je vrstni red naslednji: 1. Kirbiš Jelka 145 krogov 2. Rimele Erna 138 krogov 3. Peter Anica 121 krogov MINI GOLF V mini golfu so tekmovale 3 ekipe in skupaj 16 tekmovalcev oziroma tekmoval. Vrstni red ekip je naslednji: udarcev 1. DSSS 294 2. TOZD Perutninske farme 313 3. TOZD Kooperacija 446 Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Štalcer N., Kovačič M., Stajnko A., Mlakar C. in Mlakar M. Uvrstitev prvih treh tekmovalcev v mini golfu posamezno: 1. Brodnjak Stanko 48 udarcev 2. Stajnko Anton 50 udarcev 3. Ciglar Franc 53 udarcev Uvrstitev tekmovalk v mini golfu posamezno: 1. Štalcer Nada 64 udarcev 2. Kovačič Milica 69 udarcev 3. Zupan Marija 70 udarcev ŠAH V šahu je tekmovalo 5 ekip. Vrstni red prvih treh je: točk 1. TOZD Commerce 11'A 2. TOZD Perutninske farme 9'A 3. TOZD Servis 5lA Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Žgeč B., Maček F., Zorec K. in Markež S. Posamezna uvrstitev tekmovalcev v šahu je: 1. Rakuš Alojz 5 točk 2. Babusek Branko 5 točk 3. Boj Duro 4'/i točke KEGLJANJE V kegljanju je tekmovalo 5 ekip in je uvrstitev prvih treh ekip naslednja: podrtih kegljev 1. DSSS 2126 2. TOZD Servis 1933 3. TOZD Tovarna krmil 1622 Za zmagovalno ekipo so nastopili: Mlakar C., Stajnko A., Šegula R., Mlakar M., Jurkovič P. in Marinkovič Ž. Vrstni red prvih treh tekmovalcev je naslednji: 1. Ostovič Zvonko 400 2. Žgeč Bogomir 398 3. Mlakar Ciril 398 podrtih kegljev Vrstni red najboljših tekmovalk je: podrtih kegljev 1. Kokol Terezija 173 2. Bedrač Anica 145 3. Peter Anica 136 MALI NOGOMET V kvalifikacijah v malem nogometu je tekmovalo 8 ekip v dveh skupinah. V finalni del so se uvrstile naslednje ekipe: 1. TOZD Mesna industrija II 2. TOZD Commerce 3. TOZD Tovarna krmil in 4. TOZD Servis (šoferji) Po končanem finalnem delu je vrstni red naslednji: 1. TOZD Tovarna krmil 2. TOZD Servis — šoferji 3. TOZD Mesna industrija II Za zmagovalno ekipo TOZD Tovarne krmil so nastopili: Vraber M., Skledar J., Bezjak F., Purg M., Rožman A., Geč A., Mohorko M. in Mohorko J. NAMIZNI TENIS Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip. Vrstni red prvih treh ekip je: 1. DSSS 2. TOZD Servis 3. TOZD Perutninske farme Tekmovanja v namiznem tenisu do 35 let se je udeležilo lo 5 tekmovalcev. Vrstni red prvih treh je: 1. Stajnko Anton 2. Marinkovič Živorad 3. Letonja Drago Tekmovanja nad 35 let so se udeležili le 4 tekmovalci. Vrstni red je: 1. Tovornik Alojz 2. Zupanič Franc 3. Čihal Stanko Tekmovanje ob 7 dnevu perutninarjev je končano, vendar se bodo tekmovanja nadaljevala do meseca septembra in to v DŠI občine Ptuj in med republiškem srečanju delavcev — športnikov med Podravko (Koprivnica), Koko (Varaždin) in Mesokombinatom »Perutnina« Ptuj, ki bo v sredini septembru v Varaždinu. V tem tekmovanju se bo tekmovalo v naslednjih panogah: 1. Pikado 10 tekmovalk 2. Streljanje M. 4 + 1 3. Streljanje Ž. 3 + 1 4. Kegljanje 10 (6 moških in 4 ženske) borbena partija 5. Namizni tenis 3 6. Šah 5 7. Rokomet 7 + 4 8. Mali nogomet 6 + 2 Vabimo vse člane naše DO, da se vključijo v sekcije posameznih panog in da v septembru našo delovno organizacijo čim boljše zastopajo na medrepubliškem tekmovanju. Marinkovič Živorad Zmagovalna ekipa Tovarne krmil (na fotografiji manjka Milan Purg) MALI NOGOMET V TOVARNI KRMIL Ob prijavi ekipe TOZD Tovarna krmil za turnir v malem nogometu v okviru dneva perutninarjev nihče ni pričakoval velikega uspeha, še manj pa prvega mesta. Nastopili smo z isto ekipo kot v lanskem letu (razen vratarja) in prepričani smo bili, da bo tudi rezultat približno enak(4.mesto). Toda že na prvem srečanju smo uvideli, da smo letos zreli za kaj več, saj smo premagali drugouvrščenega iz prejšnjega tekmovanja. Po prvi zmagi se je začel pošten boj za točke in končni rezultat je maksimum osvojenih točk, ali prvo mesto. Našemu veselju so se pridružili tudi ostali sodelavci v TOZD, kar nam pomeni še večjo spodbudo za drugo leto. Franjo Bezjak 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 □ 15 16 17 18 □ 19 20 S 21 i22 23 S 24 25 £S □ 27 □ 28 29 n 30 □ 31 32 S 33 □ 34 35 □ 36 □ 37 □ 38 39 40 41 42 43 44 Vodoravno: 1. mestna hiša v starih Atenah, kjer je bil sedež državnega sveta, 8. eden najbolj uspelih italijanskih opernih skladateljev 19. stoletja (»Seviljski brivec«), 15. polkrožno okence nad vrati, 16. leposlovni ali znanstveni zbornik, 17. pripovedna pesem, 19. jutranja padavina, 20. pripadnik civilrairanega -plemena v stari Mehiki, 21. avtomobilska oznaka Kutine, 22. model zemeljske oble, posebno v učne namene, 24. častnik na ladji, 25. italijanska TV, 26. plakat, 27. dbroček za nasajanje kose, 28. beograjski TV komentator (Banko), 29. gorljiv plin, sestavina nafte, 30. hrvaška pri-mabalerina, ki uspešno deluje v Metropolitanski operi (Mia), 31. francoska prestolnica, 32. kos celote, 33. madžarski šahovski velemojster (Ištvan), 34. skrivnostni judovski nauk, 35. oznaka iza neznanca, 36. žepna rutica, 37. pes črne barve, 38. začetnice francoske filmske igralke (»Vladar brez krone«), 39. medicinski naziv za zlatenico, 41, avstrijski pisec živalskih zgodb (Fetix, »Bambi«), 43. cevka za kapljice za v oči, 44. razlaga. Navpično: 1. nadzornik, revizor, 2. italijanski spolnik, 3. pokrivalo nekdanjih turških sultanov, 4. ime francoske filmske igralke Aimee, 52. priimek junaka TV serije »Nepremagljivi« (EMiott), 6. grška črka, 7. ljudska pritrdilnica, 8. presledek med vrstami, 9. žrtvenik, 10. nakazana pot, 11. ribiška mreža, 12. veznik, 13. formular, nakaznica, 14. izumrii ribam podobni plazilec iz mezozoika, 18. pletena steklenica, 20. ime več partskih kraljev, 23. drag kamen, 24. lesena zajemalka, 25. bivši nogometaš Dinama (Krasnodar), 27. del voza, 28. legat Julija Cezarja v Galiji, ki je pozneje postal Pompejev pristaš (Tit), 30. orientalska pipa z dolgo cevjo, 31. osmrtnica, 33. grad pri Ptuju, 34. vas na Avstrijskem Štajerskem s smučarsko skakalnico velikanko, 36. Zevsova mati iz grške mitologije, 37. ime kitajskega voditelja Ce Tunga, 40. začetnici sodobnega slovenskega pesnika (»Maček na dopustu«), 41. kratica za smučarski klub, 42. začetnici našega izumitelja, ki je deloval v ZDA. Sestavil: Edi Klasinc Rebus K K K Škotska Škota so vprašali prijatelji, kako se je imel na silvestrovanju pri McMacu? »Odlično. V viski so mi dali led kar osemkrat!« ZLOGOVNI MAGIČNI LIK 1 2 3 Vodoravno in navpično: 1. država ob Panamskem prekopu. 2. enklitike (v slovnici;, 3. republika z glavnim mestom Skopje, 4. nizki svet, nižava, 5. češki operni skladatelj (Leoš, »Jenufa«), NAGRAJENKA IM REŠITEV KVIZA V prejšnji številki Perutninar-ja smo objavili prvi nagradni kviz. Prispelo je skromno število pravilnih rešitev. Med temi reševalci pa je žreb izbral Jožico NAHBERGER iz TOZD Commerce — fakturni oddelek, ki je prejela knjižno nagrado. Iskrene čestitke! Rešitev kviza: 1. Verdi, 2. piraja, 3. rugby, 4. antika. ruijski perutntnar. glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutni id Ptuj. izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak. Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože llovšek. Justika Knstovič, Martin Mlakar, Franc Potočnik Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1G5G izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 3. rokopisov in fotografij ne vračomo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna. Ptuj.