omaške novice ^Glasilo občine Logatec, l^.Jebr^^OOS, |^^|F*j*^ županov -~~W^WB , j novoletni sprejem ~ *Pi&m. ^ K Nptranjski regiji ^oilfljetfa .mtTlITjB ^ -ibčinska priznanja ^Jjjo^ljetfa f| občinska priznanja — ■ ^ Detel otfBfava svet"« Tisoči nastop I Logaškegaukteta ^ 20 let Adoramusa O kulturnem , _'. poslanstvu ~jj £t%*; ^' Božični čas lcni zore * Mažbrete na državno prvenstvo ^ Tekači v spopad za najboljše dosežke ^ Logaški koledar 1 Najprej Mislimo širše in... (prosto po Delu) Ob novem letu smo nazdravili predsedovanju Evropski zvezi, šenge-nu, ERC-JU, dražjim najinim, mlečnim, mesnim in žitnim derivatom, skratka, inflaciji, za katero zlepa ni najti krivca. 'Zato le s splošno stavko bo moč zadati smrtni udarec inflaciji, so rekli in se odločili za stavko v gospodarskem sektorju s prevozniki vred, med sodniki, učitelji, birokra ti. cariniki in celo policaji. Zakaj pa ne? Seveda, vsi imajo ustavno pravico do stavke. Škoda, da se policaji ne odločijo za stavko na marlinovo ali vsaj na pustno soboto. Pa kaj ko je po tolikem ropot anju na vsem lepem prišlo do »razumnega« kompromisa, kjer so bili vsi zmagovalci: delojemalci in delodajalci. In lako je šla mimo pustna sobota. No. nekaj malega inflacije nam bo pridelal še ELES, ki nam bo podražil elektriko, kar mu narekuje 30 milijonom dobička iz leta 2007!? In kako tedaj iz inflacijskih zadreg'.' Preprosto: tistim od spodaj in tistim vmes se bo navrglo nekaj miloščine, da se nam ne hi preveč smilili. Ali zasmilili se nam morajo ministri in poslanci, ki jim bodo plače več tisoč evrov na mesec znižali od 2 do 5% in jim lako resno ogrozili standard. Upokojeni i SO pa sploh na najboljšem; njim se ni treba ničesar hali. razen matilde (prosio po izjavi bivšega državnega sekretarja na Mi- nistrstvu za delo Marka Slrovsa štrovs smo v naši vasi rekli nekomu, ki se mu je v glavi kdaj pa kdaj kaj zameglilo!). J a, ja, pa vendar malilda ni prav nič izbirčna. Navzlic lemu pa naša država še ni umrla. Je pa država, tudi naša, slab gospodar. To bo najbrž res, saj tako poslušamo dan za dnem. leto za letom z vseh koncev. Zato se naj država čim prej umakne iz gospodarstva, ampak loko, da hi se iz gospodarstva ne umaknila. Tako nekako je tudi s pokrajinami: pokrajine ja. ampak rajši ne! Zato ni čudno, da se ob dnevu človekovih pravic se vsevdilj nag/asa, da smo vsi različni, vsi enakopravni, daje raznolikost bogastvo družbe. Kaj pa drugega! Tu ni nič sporni1 ga. Seveda, če ne bi ta ali oni ali celo premnogi ne bili prepričani v tiste sorte raznolikost, v koleri ne bi smeli mislili raznoliko, pač pa enotno, čim bolj enovito. Tako kot nekdanji oče naroda, ki je prepričan, da demokratični procesi v Sloveniji v devetdesetih letih 20. stoletja niso posledica delovanja Nove revije in oporečnikov, temveč so vzniknili iz težnje po demokratičnih procesih, ki jih je porodila sama komunistična partija. No, to se pa sliši nekako tako, kol hi nas kdo prepričeval, daje krdelo volkov božalo trop jagenjčkov Pri vsem tem ima Delo celo prav, ko nas sili, da mislimo širše. Le kaj se bo zgodilo, če homo mislili ludi globlje7 Potem se nam bržčas oh največji gospodarski rasli, ob najnižji brezposelnosti in ob zgodovinskem proračunskem prispevku ne bo zgodila najvišja inflacija. Urednik Dober dan - gospod župan! f kaj z odpadki? Kot pravi župan Janez Nagode smemo odlagališče odpadkov pod Oj-strim vrhom uporabljati le do 15. julija /"V.« 2009, čeprav bo tam šc dovolj deponijo. Navedenega datuma namreč H preteče dovoljenje tudi vsem drugim - r odlagališčem po Slo- /.upan Janez Nagimi veni ji, razen tistim, ki imajo status regijskega odlagališča. Naša občina je naslovila vlogo za pridobitev statusa regijskega odlagališča na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Agencijo za okolje. Ta vloga je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da geološki razlogi kraški teren niso primerni za deponijo odpadkov. Občina je nato pritegnila k projektu ustrezne strokovnjake, geologe, ki dokazujejo geološko primernost zemljišča za regijsko odlagališče. Naša prizadevanja za pridobitev Statusa regijskega odlagališča podpirajo tudi občine Cerknica, Loška dolina, Bloke, Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in celo Žiri in Naravnost iz županove pisarne Kako in Gorenja vas, toliko bolj zato, ker je MOP napovedalo, da bodo morale vse notranjske občine pol 5. juliju 2009 odvažali odpadke v Trebnje. Skupaj z navedenimi občinami si naša občina aktivno prizadeva za organizacijo skupnega centra za predelavo odpadkov. Cilj ustreznega sortiranja in predelave naj bi omogočila minimalno količino odpadkov, in sicer od I 3 do 17% od 40.000 ton odpadkov letno, kolikor jih imajo sedaj vse navedene občine skupaj. Ta projekt nameravata podpreti tudi občini Idrija in Cerkno. Naša občina že opredeljuje lokacijo za predelavo odpadkov zunaj deponije. Ker pri predelavi odpadkov ne gre za ekološke sporne emisije, bi bila za ta namen primerna industrijska cona. Ločevanje odpadkov bi opravili že na izvoru (gospodinjstva, gospodarski in drugi dejavniki), za kar bi imeli na voljo več različnih posod za zbiranje odpadkov. (Mede na to, da je kompostarna na Vrhniki že močno zasedena, bi se dogovorili za kompostiranje bioloških odpadkov v ( erknici. ! J :: Na naslovnici: Tako nas vidijo od zgoraj. Foto: Matjaž Žnidaršič Težak projekt Potem ko so bili po dolgih in napornih postopkih pridobljeni vsi potrebni dokumenti za širitev prostorov za Zdravstveni dom sklenjeni so bili tudi dogovori s pristojnim ministrstvom za sofinanciranje projekta , je občina objavila razpis za oddajo gradbenih in obrtniških del. Tako vse kaže, da bo lahko v marcu sklenjena pogodba z izbranim izvajalcem del, če ne bo posebnih pritožb, seveda. Zaradi gradbenih posegov v nekatere prostore Zdravstvenega doma, bi utegnila gradnja v mnogočem ovirati normalno delo. Da bi pa zdravstveno delo leklo kar najmanj moteno, si občina z Zdravstvenim domom prizadeva poiskali kolikor se da ustrezne začasne nadomestne prostore. LI • Najprej Utrujena čistilna naprava kliče po novi. Z zmernim optimizmom do čistilne naprave. Na podlagi pogodbe med 13 občinami za skupno pripravo projektov za zajemanje in čiščenje voda zahodnega dela porečja Ljubljanice bo februarja sestanek projektnega sveta tega sestavljajo župani trinajstih občin in strokovne projektne skupine za skupni dogovor, ki naj določi, s katerimi projekti bomo najprej kandidirali na kohezijska sredstva iz Rvropskc unije. Izbor bo opravljan med 51 projekti, ki skupaj veljajo (brez DDV) 76,5 milijonov €. »Seveda, vsi projekti še niso lako daleč s pripravami, da bi se lahko lotili gradenj, zalo ta čas predlagamo za izbor 16 projektov, ki so pripravljeni za skupni projekt v vrednosti 44 milijonov 6, V tem skupnem projektu konkurira tudi naša občina za 4,7 milijonov (', kar bi zadoščalo za izgradnjo nove čistilne naprave in kanalizacije Gorenji Logatcc-Kalce,« je z zmernim optimizmom menil župan Janez Nagode. Martin Koren Izza svetniških klopi K Notranjsko-kraški razvojni regiji! Na seji občinskega sveta 14. februarja se je odvijala razprava od Komunalnega podjetja preko »Škrljevega vinotoča«, prostorsko ureditvenih pogojev, razveljavljenih občinskih taks, prijaznejše pozidave do letnih programov in pravilnikov ./. Nagode Odlok o ustanovitvi ali uskladitvi Odloka o ustanovitvi Komunalnega podjetja? Predlog odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec, ki ga je predstavil župan Janez Nagode, je že pri prvi obravnavi naletel na odločne ugovore opozicije, češ da postopki sprejemanja odloka niso skladni s postopki ustanavljanja javnega podjetja, k čemur sicer napeljuje Predlog odloka. Opozicije ni prepričalo niti prepričevanje predlagatelja, da gre s predlogom odloka izključno za nujno prilagoditev Odloka o ustanovitvi javnega podjetja z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah. Zato je Ladislava Furlan, SDS, v imenu opozicije (SDS, N.Si in Lisic za Logalcc) zahtevala umik Odloka iz postopka, Koalicija (SLS, LDS, Neodvisne liste) je (v nasprotju s priporočilom vlade) z amandmajem vrnila župana v nadzorni svet Komunalnega podjetja in končno sprejela Predlog odloka o ustanovitvi JP Komunalno podjetje Logatec. Stanovanjsko trgovski objekt namesto »Škrljevega vinotoča« Moj mir Slaček iz Urbi, d.o.o, ki je izdelalo prostorski akt, je pojasnil vsebino Odloka 0 podrobnem prostorskem načrtu za urejanje dela DL .12 CI Tržaška cesla območje nekdanji Skrljev vinotoč. Odlok predvideva rušenje vinotoča in gradnjo stanovanjsko trgovskega objekta, lokacija je komunalno /.. Furlan opremljena, dopušča 9 parkirnih mest ob novem objektu in garaža v kletnih prostorih. Skratka, svetniki so v prvi obravnavi podprli Odlok, ki bo omogočil prijaznejšo podobo urbane ureditve ene najbolj neestetskih upodobitev Tržaške ceste. Spremembe in dopolnilu k Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih Tako rekoč v paketu so svetniki zajeli v prvo obravnavo troje Predlogov o spremembah in dopolnitvah Odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih: za ureditveno območje naselja Logalcc, za ureditvena območja naselij v Občini Logatec ter za naselje Hotcdršica. Pri vseh treh odlokih je šlo za uskladitev z Zakonom o načrtovanju prostora in z Zakonom o gradnji objektov, nanašajoč sena komunalno in energetsko opremljanje in urejanje ter oblikovanje gradbenih parcel. K predlogom, ki jih je predstavila mag. Kalja Žagar, višja svetovalka, SO prispevali svoje pripombe, pojasnila ali vprašanja Marjan Gregorlč, SD. Bibijana Mihove. SLS, Diišaj Cernigoj, Neodvisna lista za Notranjsko in Ladislava Furlan. SDS. Zaradi obsežnosti problematike vseh treh odlokov je župan predlagal dodaten čas (do 3, marca) za preučitev in pripravo pisnih predlogov na predlagane spremembe, ki naj jih upošteva predlagatelj odlokov o spremembah in dopolnitvah vseh treh Odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih za II. obravnavo, vključujoč tudi pripombe s seje. Razveljavljen odlo- o občinskih upravnih taksah Mag. Maja Lukan Lapornik ni imela težkega dela s prepričevanjem svetnikov, saj so Odlok o razveljavitvi Odloka M. Gregorlč Izza svetniških klopi M. L Lapomik 8. Mihevc o občinskih upravnih taksah sprejeli po skrajšanem postopku soglasno bre/ kakršnekoli ra/prave. Zaradi omejevanja preobsežne pozidave Na pobudo Upravne enole Logatec je Marjan (iregorič, SI), predsednik statutarno pravne komisije, predstavil Predlog /a sprejem obvezne razlage 42. in 48.. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec. Z obve/no ra/lago omenjenih dveh členov bi omejevali preveliko pozidavo v Logatcu, s čimer naj bi dosegli občanom prijaznejšo gradnjo. V razpravi so se oglasili Ladislava Furlan, SDS, (tik, SLS, in Bibijana Mihevc, SLS. Svetnikom so se zdele predlagane spremembe, ki jih je predlagala Mihevčeva. in so se nanašale na obseg vrstnih gradenj in gradenj v nizu ali dvojčkov, vredne vnosa v predlagano besedilo, kar so tudi soglasno potrdili. Od Ljubljanske k Notranjsko-kraški razvojni regiji Župan je predlagal občinskemu svetu v sprejem odločitev za sodelovanje v programskem obdobju 2007-2013 v Notranjsko-kraški regiji. Na podlagi te odločitve izstopa iz nadaljnjih aktivnosti Ljubljanske razvojne regije. Odločitev je župan podkrepil z neprimerno ugodnejšimi možnostmi za pridobivanje sredstev za razvojne vzpodbude iz, sredstev Evropske unije v regiji, ki velja za izrazito nerazvito. Tej regiji, ki vključuje le šest občin, bo v letih 2007-2009 namenjenih za razvojne programe več kot 7 milijonov nepovratnih evrov. Za razvojne programe naše občine bi do 2013. leta pričakovali od X00 tisoč do milijona evrov nepovratnega denarja. Utemeljitveni razlogi so bili tako prepričljivi, daje svet soglasno pritrdil županovemu sklepu, po katerem Želi občina Logatec v programskem obdobju 2007-2013 sodelovati z Notranjsko-kraško regijo. Na hitro tudi z dvema letnima programoma in novima pravilnikoma Za svetnike so bile prepričljive tudi predstavitve občinskega letnega programa kulture in občinskega letnega programa športa, ki ju je predstavila Bibijana Mihevc, predsednica odbora za šolstvo, šport in kulturo, pa tudi predstavitve Pravilnika o sofinanciranju kulture, ki ga je zagovarjala višja svetovalka Nevenka Malavašič in Pravilnika o sofinanciranju turističnih programov, ki ga je utemeljevala koordinatorica Renata (iutnik. In še sklepna soglasja Med temi so svetniki najprej sprejeli Načrtr razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij in dokument identifikacije investicijskega projekta načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja, ki ga je pojasnjevala višja svetovalka Mateja Cuk in odpira možnost za prijavo občine na razpis za pridobitev sredstev za ustrezne razvojne projekte. V. Malavašič M. Cuk Na podlagi utemeljitev višje svetovalke Zvonke Moljk so svetovalci soglasno potrdili tudi program prodaje in menjave nepremičnin ter ukinitev javnega dobrega. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je svet izvolil v Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin tri predstavnike, in sicer: Borisa Cičmirka, Mojco Piši jar in Andreja Zelenca. Svetniške skupine pa morajo do naslednje seje občinskega sveta pripraviti predloge treh kandidatov za Svel Osnovne šole Rovte in Knjižnice Logatec. In čisto na koncu še popotnica za domače branje Župan Jane/ Nagode je sklenil zasedanje sveta z zajetnim gradivom (blizu 150 strani dokumentacijskega gradiva!), ki gaje namenil in priporočil svetnikom v branje in predstavlja pisne odgovore župana na svetniška vprašanja z. decembrske seje. Odgovori se nanašajo na vprašanja: I. Pekova hiša Rovte; 2. Zdravstveni dom Logatec obnova, rekonstrukcija, posodobitev, širitev; 3. II. Faza OŠ Tabor Gorenji Logatec; 4. Kohc/ijski skladi EU; 5. Razvojna sredstva v obdobju 2007-2013; 6. Prisotnost predstavnikakov ustanovitelja na sejah javnih zavodov, 7. Plačil podžupana; X. Volitve v Državni svet. Martin Koren Gregorjevo 2008 Gregorjevo 2007. loto: l). Malavašič Priprave na letošnji Gregorjev semenj so v polnem teku. Tematika, ki bo v soboto, 15. marca, ne glede na vreme, polnila kulturni program in vsebino stojnic, je povezana z naravnim, sonaravnim bio in eko. Tudi letos bo Gregorjev semenj spremljala lepa bera spremljajočih dogodkov, na katere ste kakor na sam sejem vabljeni vsi. S seboj prinesite dobro voljo in skupaj z, organizatorji upajte na lepo vreme. Renata (iutnik Med seboj Prisrčni novoletni sprejem Kot je že leta in leta v navadi je 20. decembra 2007 logaški župan Janez Nagode pripravil prisrčen novoletni sprejem v Narodnem domu - Na večerni slovesnosti je bil izveden tudi presenetljiv koncertni program Župan je na slovesen prazničen sprejem povabil svetnike občinskega sveta, prejemnike občinskih pri/nanj, predstavnike političnih strank, verskih skupnosti, delavce občinske uprave in upravne enote ter druge pomembne goste, med njimi državnega poslanca Stanislava Brenčiča. II H is Pevski zbor Krog z. zborovodjem I'. Mulavušičem To ho /m gotovo kuj dobrega. /v« sprejemu tudi trenutki zu zaupni pogovor. Županov praznični nagovor. Na prijazni, praznično zasnovani sceni je župan Janez Nagode uvodoma pozdravil vse prisotne in jim zaželel veselo praznovanje božiča in državnega praznika - dneva samostojnosti in enotnosti lei srečno, zdravo in uspešno novo leto 200X. Po županovem pozdravnem nagovoru je žlahtno presenetil imeniten mešani komorni zbor Krog iz Ljubljane pod vodstvom Primoža Malavašiča, sicer ravnatelja logaške Glasbene šole. Primož Malavašič se je že dobro uveljavil kot dirigent tudi zunaj logaške občine in prejel kar nekaj odmevnih priznanj. Ta večer se je /bor, sestavljen iz mladih pevk in pevcev, predstavil poslušalstvu z resnično mladostno svežimi glasovi. Zbor je bil prepričljiv v vseh elementih vokalnega muziciranja. V zboru poje tudi Logatčanka. obetavna sopranistka Drška Nagode; ostali pevci so večinoma iz Ljubljane ali iz. bližje in daljne okolice te naše slovenske prestolnice. Po koncertu so bili vsi udeleženci sprejema povabljeni v Prešernovo dvorano na prijazno družabno srečanje, na katerem so dobrosrčno nazdravili božičnim in novoletnim praznikom ter še drug drugemu. Albin Cuk Med seboj Podeljena občinska priznaju športnikom Prvič občinska priznanja /a dosežke v Sportu Soboto, 26. januarja, na dan športa, je Občina Logatec podelila .lanezu Bolčinu in Bogdanu Cominu občinsko priznanje za življenjsko delo na področju športa. Častni gost na slovesnosti je bil naš nekdanji vrhunski športnik olinipionik Miro Ccrar. Slavnostno je prisotne in še posebej prejemnika priznanj nagovoril logaški župan Janez Nagode. Svečano prireditev je skoz kulturni program, ki ga je prispevala OS X talcev, športno in domiselno vodil Janez Podjed. Čestitkam obema prejemnikoma občinskih priznanj se pridružuje tudi uredništvo Logaških novic. Prejemnika občinskega priznanja ./. Bolčina in B. Comino med olimpionikom M. Cerarjem (levo) in županom./. Nagodetom (desno). (() utemeljitvah prihodnjič) Folo: T. Bogataj Besedilo in foto: Franjo Bogataj Ob letošnjem prazniku kulture Februarsko priznanje Nataši Prestor o Na občinski slovesnosti ob prazniku kulture 6. februarja je prisotnim spregovoril župan Janez Nagode. Med kulturnim programom, ki so ga oblikovali Logaški oktet, recitator Janez Podjed, Tamburaška skupina Glasbene šole Logatec, Gledališka skupina OS Tabor in napovedovalec Miroslav Lcskovcc je župan podelil Februarsko priznanje Nataši Prestor za izjemne dosežke na področju kulture za izvirno kreativno kulturno umetniško delo unikatnega oblikovalca z angažiranim odnosom do kulture in naravne dediščine na Logaškem ter za promocijo naše občine po Sloveniji in po svetu. Slavnostni govornik se posebej dotaknil vprašanja medkulturnega dialoga: »Letos je za maloštevilni slovenski narod obdobje pomembnih priložnosti, da mnogim obiskovalcem dežele na sončni strani Alp lahko na mnogo načinov pokažemo svojo kulturo, svojo posebnost in drugačnost, vse tisto, kar nas dela drugačne od ostalih, a prepoznavne in spoštovane med narodi Evrope... Hiter, neustavljiv civilizacijski razvoj je pripeljal do visoke multikulturne družbe, zalo verjetno ni naključje, da smo leto 200X posvetili medkulturnemu dialogu v Evropski uniji. Dialog med kulturami naj bi bil sredstvo za zbliževanje evropskih narodov in njihovih kultur. Ob tej dialoškosti je Svet Hvropc zapisal naslednjo definicijo: Medkulturni dialog razumemo kot odprlo, spoštljivo in enakopravno izmenjavo pogledov in mnenj med po samezniki oziroma skupinami različnih svetovnih nazorov, vrednot in razmišljanj. Cilj medkulturne družbe...vključuje pravieo^do drugačnosti, kar pomeni upoštevanje razlik med narodi v povezavi z družbenimi razredi, političnim prepričanjem, versko in etično pripadnostjo, raso in spolno usmerjenostjo. Če se v času, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, ozremo okoli sebe in si postavimo vprašanje, ali s svojimi ravnanji do nam različnih v političnem, verskem prepričanju ali drugače spolno usmerjenih, podpiramo in gojimo medkulturni dialog, si verjetno zelo hitro priznamo, da ne, in daje ta čas o tem iluzorno razmišljati. Dialog komunikacija je mogoč šele, ko je vzpostavljen stik ali še bolje odnos med kulturnimi skupinami. Prvi pogoj pa je vzpostaviti odnos in dialog v svojem okolju, med prijatelji, občani, državljani v svoji državi. Torej, če želimo spodbujati medkulturni dialog, začnimo pri sebi razvijati tiste lastnosti m sposobnosti, ki bodo pripomogle k odprtosti, spoštljivi komunikaciji...« iipan podeljuje februarsko priznanje Nataši Prestor. Potem ko je spregovoril o veličini Prešerna in o pomembnih obletnicah veličine Vodnika in Trubarja je slavnostni govornik nadaljeval: »Tudi v okolju naše lokalne skupnosti je veliko uspešnih skupin in prizadevnih delavcev v ljubiteljski kulturi, s katerimi se lahko pohvalimo v domačem in tudi širšem okolju: od uspešnosti na področju pevslva, instrumentalne glasbe, pisane besede, dramske in likovne umetnosti... Ob tej priliki bi se vsem kulturnim delavcem zahvalil za njihov prispevek na področju kulture in jim čestital ob kulturnem prazniku. Moje iskrene čestitke pa veljajo letošnji prejemnici Februarskega priznanja, spoštovani Nataši Prestor...« 6 I Med seboj Slavnostno ob dnevu enotnosti in samostojnosti Državni prazniki so ena izmed priložnosti, ko državljani lahko izkažemo svojo pripadnost naši samostojni Sloveniji. Mladinski pevski zbor je po vodstvom Martina Logarja pripravil na Štefanovo v Rovtah letni koncert, posvečen dnevu enotnosti in samostojnosti. Povezovalki sta med posameznimi pesmimi prepletali misli o znanih Slovencih, ki so tako ali drugače zaznamovali bližnjo in daljno preteklost naše domovine. Najprej smo spoznali arhitekta Jožeta Plečnika, slovensko pisateljico in svetovno popotnico, izobraženko Almo Karlin, ter slikarja, skoraj rojaka iz Poljanske doline .Ilirija Šubiea. Sledile so pesmi Oj dele je rojeno in Sveta noč. Mladi so zapeli zbrano, umirjeno, lepo. Sledila je beseda o svetovno znani umetnici Ireni (irafenaiicr, ki so jo mnogi spoznali šele po njenem pogumnem priznanju, da je hudo bolna. Kdo ne pozna slikarke Ivane Kobilce in njene Koletaricc. Morda kdo ne ve, da .lacobus Gallus pripada nam Slovencem. Skladatelj, ki je zaznamoval obdobje renesanse, je znan po mašah, tnadrigalih in motelih. Nadaljevanje je bilo zopet glasbeno, Zazvcncli sta domoljubna Oj, Triglav moj dom in Laudate. Dalje je tekla beseda o skladatelju Benjaminu Ipavcu, zdravniku in ljubitelju glasbe. Koncertne odre še danes obiskuje operna pevka Marijana I .ipovšek, pevka svetovnih razsežnosti. Prav za novoletne praznike pa lahko pošiljamo voščilnice, na katerih so stvaritve ilustratorja in slikarja Maksima Gasparija, ki je zapisal, daje umetnost roža, skrivnosti polna, ki ne rasle po vseh travnikih, ampak je redko posejana. Predvsem pevski božični repertoar so dopolnile tudi pesmi Bila je noč in Počivaj milo deteec. Predstavitev znanih Slovencev so zaokrožili kemik in celo Nobelovce Friderik Prcgl, po katerem se imenuje tudi tekmovanje najboljših v kemiji, pianistka Dubravka Tomšič Srcbotnjakova ter baletni par Pino in Pia Mlakar. Večer so zaključili pevci s pesmima Sing to hini a song of love in Zvezde gorijo. Med prireditvijo pa smo bili priča tudi podelitvi knjižnih priznanj za najboljšo eko himno, cko logotip in eko geslo. Sestavili so ga učenci OŠ Rovte. Mogoče pa bo tudi iz njihovih vrst izšlo kako ime. ki bo nekoč zaznamovalo našo Slovenijo. Večer smo končali s pesmijo, tako kot smo začeli. Naj zvezde še dolgo žarijo in gorijo v očeh mladih pevcev, da bodo še dolgo zvesti poustvarjalnosti, ki se ji reče glasba. Kajti glasbeni jezik je univerzalen, saj ne potrebuje prevajalcev. Seže pa prav do srca. Leto, kije še mlado, pa je posvečeno še enemu slovenskemu velikanu, piscu prve slovenske knjige Primožu Trubarju. Gotovo se ga bomo primerno spomnili tudi mi. Sloveniji pa: Vse najboljše! Metka Bogataj Za radost in vznesenost V Stekleni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani je bilo 17. decembra zvečer moč prisluhniti pevcem Logaškega okteta in umetniški besedi igralca in pesnika Toneta Kuntnerja Tisočeri pevski naslop logaških fantov je bil pohvale in občudovanja vreden dogodek, ("eslitkam mnogih se ludi sam pridružujem, saj že leta poslušam oktetovo pesem. Rad spremljam njegovo življenjsko pot, ki verno sledi tistim meni še posebno sprejemljivim in ljubim prizadevanjem: ohranili pesem, ki je ljudem blizu. Zato me (udi pesem »o meglicah iz jezera...« nikoli ne pusti neprizadetega. O pevcih, njihovem delu in uspehih bo kaj več prav gotovo pisal kdo od bolj poklicanih. Sam pa jim lahko zaželim le šc veliko glasbenih snovanj in užitkov. Še posebej prijetno, kar presenetljivo dopolnitev pevskemu nastopu »okletovcev« pa je ponudil nastop igralca in pesnika loneta Kuntnerja. Njegov nastop Z izbranimi Prešernovimi m C ankarjevimi besedami ni mogel nikogar pustiti ravnodušnega. Svoj pogled na »raj pod Triglavom« je navdušujoče prenašal na vse, ki smo mu »morali« prisluhniti. Iz njegove umetniške interpretacije je bilo čutiti pristno povezanost s sla vijenci (oktetovei), s katerimi je stkal prijateljstvo že ob zapeli pesmi na slavnosti pod Triglavom. Še na nekaj nas je Kuntner opozoril: na ne samo po sebi umevno skrb za ohranjanje in utrjevanje zavesti, da živimo v svobodni domovini. Opozoril je tudi na prav »čudna« dogajanja, ki so se v Ljubljani v zadnjih letih vsaj že trikrat ponovila ob javni izpostavitvi prve slovenske /aslave, ki je čez noč i/ginila... »In se bo zopet vrnila,« je zanosno pritrdil. *** Ob poslušanju teh besed sem se spomnil tudi domače, logaške zgodbe o zastavi kol simbolu narodove zavesti. V »Spominih logaškega vedeža« (F. M. Logatec, 4.4.1937, rokopis) j« mogoče prebrati tudi naslednje: »Italijani sa se te 4.11.191 H lako ohrabrili, da so v Logatcu zapovedali vse slovenske zasline odstraniti in so jih s svojimi italijanskimi nadomestili. Kdor m hotel naglo slovensko zastavo odstraniti, so mu jo raztrgali. Povedali so takrat, da je neki gospod po imenu llamerlitz na (evicah. ko je bil primoran svojo slovensko zastavo odstranili, da jo je vpričo Italijanov kušnil ...u Hm, nekoč Italijani v takrat obmejnem Logatcu, danes pa sredi Ljubljane »huligani« ali bog si ga vedi kdo!? Pavle Miheve ZAHVALA V okviru dobrodelne akcije "ZA PRAZNIKE POMAGAMO" se je zbralo 2.495.-evrov. Že objavljenim donatorjem sta se pridružila še Šinkovec Edvard, s.p., in Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec Darovana sredstva so bila nakazana družinam v težjih življenjskih razmerah, dijakom in študentom za stroške šolanja, za pomoč pri obnovi strehe in za delno plačilo položnic bolni upokojenki. Vsem, ki so prisluhnili stiskam naših občanov, se v imenu prejemnikov pomoči iskreno zahvaljujemo. Alenka Gorza Jereb direktorica OU Janez Nagode župan Med seboj Prva dama LDS decembra tudi v Logatcu Volilnega zbora logaškega odbora LDS se je 12. decembra udeležila tudi nova predsednica te stranke Katarina Kresal in spregovorila o nekaterih političnih vprašanjih Logaško LDS bo sicer tudi v prihodnje vodil Aleksander ( esnik, ki je delovanje stranke v preleklem lelu ocenil kol zelo uspešno, veseli pa se že tudi letošnjega dela, ko bodo slovensko politično sceno zaznamovale parlamentarne volitve. Kresalova na volitve gleda optimistično: »Vsaka resna pol stranka si želi, da bi sooblikovala vlado in politiko, ki jo vodi Slovenija. Delamo na to, da bi bili najboljši. Dali bomo vse od sebe, da bomo dosegli takšen rezultat, da bomo potencialen partner za pogovore o morebitni vladi« Kresalova je poudarila še, da so v LDS zadovoljni tako z rezultatom Mitja Gasparija, ki ga je stranka podprla na predsedniških volitvah, kot tudi z rezultati volitev državnega sveta, kjer ima LDS šest članov, iz njihovih vrst pa je tudi predsednik državnega sveta. »To kaže, da smo se kot stranka dobro organizirali m se postavili na noge ter tla naša notranja struktura dobro deluje. Po drugi strani kaže tudi na to, da smo očitno dovolj odprti in sposobni dogovorov, predvsem pa sposobni predstaviti se ljudem na lokalni ravni,« je zaključila Kresalova. II Kresalova. prepričana, da se bo LDS uspešno predstavila tudi na lokalni ravni Km O našem kulturnem poslanstvu Ljubiteljski pevci, godci, gledališčniki, literati... radi govorimo o nekakšnem kulturnem poslanstvu, ki da ga opravljamo. O kulturnem ne gre dvomiti. Ljubiteljsko se ukvarjamo s petjem, igranjem... kar se zlahka razume kot kultura. S poslanstvom pa je, bi rekel, drugače. Poslanci so ljudje, ki so iz množice - ki sama ne more do drugih ljudi - izbrani, da opravijo svojo nalogo. Poslanci gredo z določenim sporočilom med druge ljudi, da bi jim sporočilo predali. Po navadi naj bi ga predali ljudem, ne vnaprej vedoč katerim ne kako ga bodo ti sprejeli, če ga sploh bodo. K temu razmišljanju me je spodbodel obisk enega od decembrskih pevskih koncertov. Dostojno izvedenemu koncertnemu programu nas je prisluhnilo manj, kot je bilo na odru pevcev. Zamislil sem se: sedemdeset pevcev, povprečno deset vaj za koncert, reci in piši tisoč štiristo ur porabljenega časa, dva, tri tisoč prevoženih kilometrov, koliko hitenja, usklajevanja, nelahkih odločitev že za vaje, pa priprava samega dogodka: planiranje, konkuriranje na razpisih, vabila, kabelska, lepaki, napovedovalec, ozvočenje, hišnik, rožice, spominek, koncertni list, hostese, priprava in pospravljanje odra, pult za zborovodja, osvetljevanje, napis, košarica za prostovoljne prispevke, kaj in kje za pod zob, je kuharica na dopustu?... In vse to v upanju, da bo dvorana dobro zasedena, da bomo imeli komu predati sporočilo, ki ga nosi pesem in ki ga osebno izpovedujemo nastopajoči. In razmislek gre naprej. Zakaj nas je bilo oni večer le toliko poslušalcev in ne več? Prava kanonada utemljcnih vzrokov je razbesnelo sikala v zavest: malo morje prireditev v poznem prednovoletnem času, bližnji prazniki, ko smo že vsega naveličani, utrujeni od skrbi za darila in hrano, mnogi že na dopustu, na potovanjih, pa denarna stiska, ko vsak cvro prav pride (tudi tisti, ki bi ga nastopajočim namenili vbogajme), rakete so drage, sosed me je vznejevoljil, pa mraz je, mraz, »unih že ne grem poslušat. ker...«, pevski zbori niso »in«. Mario je na televiziji, dvorišče je še treba pomesti takole, zvečer... Saj, saj. Vsakemu teh vzrokov bi lahko glasno oporekal: a pihalni orkester je pa lahko napolnil športno dvorano, na kocertu simfoničnega orkestra velika dvorana komajda sprejme vse, ki ga pridejo poslušat, vrhniška Mavrica šestkrat, osemkrat napolni različne dvorane, vključno z. ljubljansko filharmonijo... Delno pa bi razlogom skromnega obiska lahko tudi pritegnil, upoštevajoč, seveda da so zgolj posledica pomanjkanja zdravih in prijaznih medsebojnih odnosov. In čisto tiho, tam nekje spodaj, se je oglašalo sitno vprašanje: kolikim nastopom drugih pevcev pa prisluhnejo vsi ti nastopajoči, ki pričakujejo poslušalce na svojih koncertih. Udejanjanje kulturnega poslanstva je tudi sprejemanje poslancev. Tega pa, se bojim, je tako sramotno malo, da je komaj tu in tam omembe vredno. Smo že tako zakrknjeni in zaverovani v svoje delo, da smo pozabili na smoter našega prizadevanja? Tudi sprejemati - s čistim srcem in preprostostjo - je del kulturnega poslanstva. Tisti del, ki nam kasneje omogoči polnost našega izpovedovanja in s tem pravega poslanstva: peti več poslušalcem. Pa še po čem se je treba vprašati: po programu, po pestrosti in razgibanosti koncertnega dogodka, pa po vabljivosti oglašanja Predvsem pa po učinkovitosti našega t.i. poslanstva: ali res nimam vsaj dveh, treh bližnjih, ki bo prišli zato, da se imam komu izpovedati in pripovedovati? A sem tako zastrt, da ne znani ničesar takega povedati, kar bi se drugih dotaknilo. Nimam v sebi nič - ljubezni, da bi jo drugi lahko začutili? Janez, (iostiša Med seboj Starejši za starejše Za višjo kakovost življenja doma Človek je edino bitje, ki se zaveda, da se tudi stara. Staranje je odvisno od naših misli, dejanj in zdravja. Na to lahko vplivamo tudi sami, tako da živimo čim bolj dejavno, da se družimo, da vsak dan storimo kaj dobrega; morda le s pozdravom in nasmehom, kar nič ne stane, pa nam polepša dan. Danes, ko se poudarja predvsem mladost s svojo lepoto in zdravjem, želijo ljudje ostati čim dlje mladi, kar vedno ne uspeva. S starostjo pešajo človeške moči in se množijo raznotere tegobe. Kljub temu pa so starejši še vedno produktivni in niso le breme za skupnost; starejša generacija pomaga srednji in mlajši, tako je medgeneracijsko sodelovanje prepotrebno. Kjer v družinah vlada sožitje, je lepo, in starejši se počutijo potrebni in zadovoljni. Zal, pa so tisti, ki živijo sami, pogosto osamljeni in nesrečni. Celo bojijo se potarnati nad svojo osamelostjo. Morda laki potrebujejo manjšo pomoč, pa bi jim bilo lepše in lažje; morda potrebujejo družbo, kratek sprehod, krajši pogovor. Koliko bolj srečni bi bili, ko bi občutili, da niso sami. Ce si med seboj pomagamo, zmoremo več. Predvsem pa se vsi želimo starati v domačem okolju, med ljudmi, ki jih poznamo, kjer imamo največ spominov in kjer smo lahko še dejavni. V logaškem Društvu upokojencev izvajamo vseslovenski projekt »Starejši za starejše za višjo kakovosl življenja doma«. Z anketo obiskujemo vse občane, starejše od 69 let, da bi ugotovili, kako živijo. S podatki želimo spoznati kvaliteto bivanja vseh, ki živijo doma. Anketiranje izvajajo prostovoljci od Rovt, prek Logatca, llotedršice, Laz... Kdo so prostovoljci? Prostovoljci so ljudje, ki radi pomagajo drugim in ne zahtevajo plačila za svoje delo in podarjeni Čas. Doslej smo s prostovoljci obiskali že 1200 občanov navedene starosti. Večina nas je prijazno sprejela v svoje domove; ljudje so bili veseli, da se zanimamo, kako živijo, in si želijo ponovnih obiskov Le 90 obiskanih je odklonilo sodelovanje. Kaj smo ugotovili? Navajamo le nekaj najpomembnejših podatkov: 250 ljudi je osamljenih in izražajo željo po druženju, za kar bi potrebovali dnevni center za celodnevne aktivnost (prostore imamo, a nimamo denarja za njihovo primerno ureditev. Upajmo na čimprejšnjo rešitev), 1X5 ljudi živijo sami, 490 joih živi z zakoncem, 525 jih živi Z otroki in vnuki, 798 jih živi v hiši, 402 v stanovanju, 24 jih živi v domovih za starejše, Glede zdravja menijo: 146 je zdravili, 23 se počutijo bolni in tedensko obiskujejo zdravnika. Ostali se počutijo primerno zdravi; zdravnika obiščejo mesečno, na tri mesece; zdravila uživajo redno. Pomoč pri osebni negi občasno potrebuje 20, vsak dan pa 17 ljudi. Osnovne življenjske potrebe pokrije s svojimi dohodki 78 ljudi, 58 ljudem pogoslo zmanjka sredstev, 739 pa občasno. Ostalim pomagajo otroci, in so tako zadovoljni. Vprašani so imeli kar nekaj pobud in pripomb. Vsi bi radi živeli v urejenem okolju. Manjkajo prometni znaki, javne razsvetljave ponekod sploh ni, pločniki so slabo vzdrževani. V Hotcdršici bi morali upočasniti promet skoz naselje in zgraditi pločnike. Težave so v zdravstvu, zlasti s čakalnimi vrstami. Pogrešajo klančine za invalidske vozičke in klopce za počilek ob poteh. Predolge so čakalne vrste tudi za sprejem v domove za starejše, manjka dnevnih centrov in dnevnega varstva. V Logatec bi morali vrniti policijsko postajo. Tu je le nekaj najpogostejših odgovorov. Z anketiranjem pa nadaljujemo. Letos pridejo na vrsto tudi rojeni leta 1939. Vse prosimo, da naše prostovoljec sprejmete na svoje domove. S skupnimi močmi nam bo uspelo. Minka Mihevc Ognjeni zublji ne poznajo praznikov Med božičnimi in novoletnimi prazniki, natanko 27. decembra minulega leta, malo pred enajsto zvečer je ogenj zajel domačijo Jurčkovih na Režiški cesti v Logatcu. Razbcsnelim zubljem, ki so uničujoče požirali dom, so se pogumno postavili po robu gasilci gasilskih društev iz Gorcnjega in Dolenjega Logatca, iz Hotcdršice, iz Laz in .lakovice ler iz Žibrš. Kljub silnim prizadevanjem sedemdeseterice gasilcev je popolnoma zgorela stara hiša. S sosednje nove hiše pa je zgorelo ostrešje. Žigonovlm je požar uničil domači/o. 1'oto:./. (iosliša Skratka, huda stiska za družino. Za lo se obračamo na javne zavode in ustanove, državna in zasebna podjetja, društva in ludi posamezne občane, da po svojih močeh pomagamo prizadeti družini. Pomagajmo skupaj, ker ne vemo, kdaj bomo pomoči potrebni sami. Svoje prispevke lahko nakažete: na Škofijsko karitas Ljubljana, Poljanska, 1000 Ljubljana na Novo Ljubljansko banko. TR: 02140-0089842562 sklic: 285533 Žigon-požar R.C. Med seboj V Društvu podeželskih žena se obetajo spremembe Kot večina društev kmečkih in podeželskih žena na Slovenskem ima tudi Društvo podeželskih žena Rovte kar dolgo tradicijo. Pred letom 1991 so sicer delovale kot aktiv kmečkih žena pod okriljem Kmetijsko gozdarske zadruge Žiri. V letu 1991 so nastale spremembe v organizaciji tedanje pospeševalne službe v okviru kmetijskih zadrug in takrat so se ženske v Rovtab odločile, da se organizirajo kot Društvo podeželskih žena Rovte in nadaljujejo tradicijo izobraževanja in druženja vseh zainteresiranih žena s podeželja. Društvo je organiziralo nešteto predavanj, ekskurzij, tečajev, razstav in sodelovalo na marsikateri prireditvi v občini in zunaj nje. V zadnjem času se glede določenih aktivnosti povezuje tudi z. Društvom kmečkih in podeželskih žena Logatec. Večino teh let je društvo vodila prizadevna Zinka Bolčina, ki se je v vlogi predsednice odlično odrezala, in upamo, da se je tudi dobro počutila. Zadnje leto je dozorela odločitev, da vodenje društva prepusti mlajšim članicam z željo, da se delo društva oplemeniti s svežimi idejami in mlajšo energijo. V soboto, 19. januarja 2008 bo tako v gostilni v Zajelah potekal volilni občni zbor društva, kamor vabimo vse dosedanje in seveda tudi čim več novih članic. Lako upamo, da vam bomo v naslednji številki Logaških novic lahko predstavili novo vodstvo Društva podeželskih žena Rovte. Aktivnosti prav gotovo tudi v prihodnjem letu ne bo manjkalo. Zadnja aktivnost v letu 2007 je bila delavnica izdelovanjaadventni venčkov pod vodstvom Iva Uršiča v prostorih Knjižnice Rovte. K sodelovanju so privabili tudi otroke, kar je dalo delavnici prav poseben pečat, kajti otroci s svojo neusahljivo energijo povsod popestrijo dogajanje. Mojca Dolenc TUŠ v zubljih Ognjeni zublji so zajeli trgovski center TUŠ v nedeljo. 20. januarja, malo pred peto uro zjutraj, Ogenj je izbruhnil na hodniku in zajel kakih 100 m2 trgovskih prostorov. Požar, ki je uničil več prodajnih polic ter del ostrešja s klimatskimi napravami, so hitro in učinkovito ukrotili domači gasilci. /uhlji so povsem opustošili trgovino li Š. Škode na pogorišču je bilo za okrog 200.000 evrov. Ljubljanski kriminalisti so kmalu potrdili, daje do požara prišlo zaradi napake na električni napeljavi. Trgovski center TUŠ pa je bil zaradi posledic požara potreben celovite prenove. A'" Gospodarske diagonale Poenostavitve in pocenitve ustanavljanja podjetij Sprememba zakonodaje je omogočila poenostavitev in pocenitev postopkov za vpisovanje podjetij v poslovni in sodni register. Odslej je mogoče na »vstopnih točkah eVEM« priglasiti ustanovitev in enostavne spremembe družbe z omejeno odgovornostjo. Kaj to pomeni? Vstopne točke cVBM (elektronsko, vse na enem mestu) so pisarne, v katerih država omogoča brezplačne storitve vpisovanja v poslovni, poslej hkrati tudi v sodni register podjetij ter vpisovanje v druge registre in v davčne evidence, v socialno zavarovanje in zaposlovanje. Od srede leta 2005 so se na ta način lahko vpisovali samostojni podjetniki, od I. februarja letos pa tudi podjetja. Podjetnikom, ki so imeli svoje kvalificirano digitalno potrdilo, pa je država omogočila tudi neposredni vpis. Ti vpisi so brezplačni. Do konca lanskega leta je bilo v Logatcu več vstopnih točk. Odtlej je ena, in sicer Območna obrtno-podjetniška zbornica na Tržaški 11. Spremembe oz. poenostavitve ne veljajo za vse oblike podjetij in za vsa opravila. Po tem poenostavljenem postopku se lahko ustanovijo in v register vpišejo družbe z omejeno odgovornostjo, katerih celotni ustanovni kapital je naprej vplačan v denarju na poseben račun, pa družbe, katerih ustanovitelji sklenejo pogodbo ali akt o ustanovitvi na obrazcu VLM, na katerem vsebine ni mogoče spremeniti, in če želijo (velja le za enoosebne družbe) voditi elektronsko knjigo sklepov. K notarju pa morajo šc vedno oni, ki želijo vložiti stvarne vložke ali del vložkov plačali po ustanovitvi, če želijo skleniti drugačno ustanovitveno pogodbo od lisic z obrazca, če želijo ustanoviti drugačno obliko družbe Gospodarske diagonale (družbo / neomejeno odgovornostjo, komanditno ali delniško družbo) ali če enoosebna družba želi voditi pisno knjigo sklepov. Od sprememb se lahko prekeVLM vpisujejo spremembe firme, zastopnikov in dejavnosti. Fnooscbne družbe lahko te spremembe prek eVLM opravljajo le, če vodijo elektronsko knjigo sklepov, sieer se napotijo k notarju; pisno knjigo sklepov namreč lahko odpre in zapre le notar. Lahko zaradi teh poenostavitev in pocenitev delo notarjev je plačljivo pričakujemo občutnejše povečanje ustanavljanja podjetij namesto ustanavljanja samostojnih Uradne ure na zbornici so ob ponedeljkih, sredah in petkih podjetnikov? Slej ko prej ostajata dva temeljna razloga za odločitev glede statusne oblike: garancija za obveznosti (pri s.p. z vsem premoženjem, pri d.o.o. le z ustanovitvenim kapitalom) in razpolaganje s sredstvi (pri s.p. brez omejitev, pri d.o.o. je poraba namensko opredeljena). Vsakdo pač pri sebi presodi, kaj je zanj pomembnejše in kaj prikladnejše. Janez tiostišu Detel obletava svet Prispodoba ptiča detla, ki vrta s svojim kljunom v drevesa, je še kako primerna za podjetje, ki ponazarja njegovo dejavnost. Ta obsega programe različnih vrtalk, strojev za obdelavo lesa, lepilnih strojev in stiskalnic. So predvsem servis podjetij in celo več kot servis, kjer obdelujejo in izdelujejo različne pohištvene izdelke. Ko ptič detel, ki vrta nepretrgoma v les in s tem išče hrano, tudi v Detlu iščejo vedno nove konstrukcijske rešitve za različna lesno predelovalna podjetja v svetu. Zakaj se mi zdi primerjava s ki ga zahteva končni proizvajalec. V 1 .ogalcu njihova dejavnost ne ■ ■AlAll ptičem lako zelo primerna /a Dctlovo '^^•'•^^■F promocijo v svetu. Prav gotovo ne, ker bi s svojo dejavnostjo tržili velike serije svojih vrtalnih stroj C V, ampak se morajo prilagajati določenim specifičnostim v svetovni lesni industriji. Njihove izdelke srečujemo tako rekoč v vseh deželah, ki kaj pomenijo v proizvodnji lesnih izdelkov: v Ameriki, Angliji, Rusiji. Poljski, Češki, Slovaški, skralka. kjer se lahko s svojo servisno dejavnostjo, s svojo proizvodnjo, ki zahteva pri obdelavi točnost in idealno rešitev proizvodnih problemov, izkaže kakovost njihovih izdelkov. Cilj, ki ga mora doseči njihova strojegradnja, je zadovoljitev kupca glede natančnosti obdelave. Iz vseh teh vidikov morajo spremljali ne samo svoje proizvodnje, ampak ludi razvoj tovrstne industrije v svetu. Avtomatska pretočna mozničarka. Vse bolj morajo spremljali svetovno konkurenco in težiti k uvajanju numeričnega krmiljenja. Ce vsega tega ne bi bili zmožni, bi začel padati njihov ugled in ne bi mogli sproti prilagajati svojega servisa. Da lahko to dosegajo, se pri proizvodnji vrtalnih Strojev poslužujejo ludi kooperacije z domačimi podjetji. Seveda, ogrodja in posameznih delov le ne morejo izdelati sami, ampak v povezavi z livarno in električnimi stroji za avtomatsko opremo. Detel svojo dejavnost vodi razvejano z drugimi podizvajalci. Z OZirom na njihovo osnovno dejavnost se kadrovsko bistveno ne širijo, saj podjetje zaposluje le 24 delavcev. V vseh letih svojega obstoja Detel dokazuje svojo preverjeno kakovost strojev in dojemljivost do končnega izdelka. zbuja kakšne posebne pozornosti, saj že Slovenija ni hvalevreden trg za njihove izdelke. Tako vrtalke lahko prodajajo le na širšem svetovnem trgu. Pri vsej svoji dejavnosti pa ostajajo skromni; o njihovih razvojnih programih tako rekoč ni slišali posebnih novic. Lahko pa rečemo, da je prav iz njihove osnovne dejavnosti, ki Seje začela pred leti (ESO- energetsko strojni obrali), izšlo več sedanjih uspešnih logaških podjetnikov. Mogoče kdaj drugič ludi kaj prav o teh podjetnikih. Albin Cuk Zraslo v »Berninem Struklovcu« V kataslrski občini (rorenji Logatec, v gozdu »Štruklovec«, na parceli znanega gozdarja Franca Leskovca, sta dozoreli dve drevesi: jelka in smreka, podobni, toda izjemne mere. Se stoječe drevo bi komaj objela dva moža, višina debel pa je merila preko Štirideset metrov ali petkrat po osem metrov in še vrhač z vrhom. Področni gozdar je drevesi označil za posek iz gospodarskih razlogov, pravkar so ju sekači posekali in ju s traktorjem tudi izvlekli ob rob gozdne ceste. Prevoznik Ivan Lampe ju je naložil in prepeljal na Ravnik pri Holedršici kupcu Ivanu Korenču na njegovo žago oz. v predelavo. Tako kupec lesa kot gozdar trdno verjame ta, da je les boljši, če je bilo drevje posekano v zimskem času. Na gornjem kamionu s prikolico je 15 hlodov dolžine 8 m, ki skupno merijo nekaj čez 30 m.3, večinoma od omenjenih dveh dreves, kar vidimo bolj poredko, pa naj bo posek v zasebnem ali »državnem« gozdu. JO Gospodarske diagonale *y-—^^^^^^^^^ Nevarno po Klancu Na delu ulice Klanec, ki povezuje Staro cesto z železniško postajo, so zgradili v minulem letu oporni zid (škarpo), ki preprečuje drsenje in usipanje zemlje na lepo asfaltirano cesto. Kmalu po začetku ulice so iz smeri Stare ceste opremili oporni zid z varnostno ograjo, na koncu ulice skoraj pri železniški postaji - pa so nanjo pozabili. Pod opornim zidom je namreč kar 3 do 5 metrov globočina, ki predstavlja nevarnost za vse mimoidoče, predvsem pa za otroke, starejše občane pa tudi za vse druge udeležence v prometu. Vprašljivo je tudi pluženje te ceste, saj bi ob visokem snegu, ki ga letos na srečo še ni bilo, spodnji stanovalci pri pluženju prejeli pred svoje hiše celo goro snega. Nezavarovani del Klanca. Besedilo in Joto: France Brus 7~ Kulturni razgledi Odmev visoke muzikalne ravni Šestdesetčlanski logaški Pihalni orkester nam je 28. decembra tudi letos v polni športni dvorani znova podaril božično novoletni koncert - Darilo, pripravljeno s svojimi inštrumentalističnimi močmi in z odličnima pevskima gostoma - Člani orkestra so storili vse, kar so zmogli, dirigent Marjan Grdadolnik pa je še enkrat pokazal svoje mojstrstvo Zanesti se na svoje moči je bilo že desetletja vodilo logaške godbe, ki je pričakovala, da bo domača Glasbena šola zagotavljala novih godbenikov. In tako se že kar veliko let uresničujejo ta pričakovanja. Med člani orkestra je ta čas 20 sedanjih učencev GŠ Logatec. Na tokratnem koncertu so kot novi člani orkestra igrali: dva rogista (Patricija Albreht in Gašper Gantar) ter šest tolkalistov (Vanja Kojič, David Kune, Tjaša Jamnikar, Simona Skvarča in Janja Nagode). Velika večina drugih članov orkestra pa je nekdanjih učencev te šole. Mnogi med njimi so si kasneje pridobili tudi akademsko glasbeno izobrazbo. In to se je pokazalo tudi na koncertu. Dodajmo še, daje mentor tolkalistom Matjaž Albreht, ki je pred dvajsetimi leti kot dirigent iz nekdanje logaške godbe začel graditi pihalni orkester sodobnega zvoka in zmagovitih tekmovalnih dosežkov. Koncert so godbeniki začeli s Fanfarami za preprostega človeka. Pompozna skladba za trobila in tolkala je učinkovala v stilu uvodnega dela Straussove Tako je govoril Zaratustra. Morda bi bilo smotrneje postaviti jo na drugo mesto koncertnega sporeda, za Slovanski ples št. 1, ki gaje orkester odigral zares ekspresivno. Sledil je Bilickov Concertino za alt saksofon in orkester. Solist Luka Loštrek je virtuozno odigral svoj part; orkester gaje čvrsto podpiral. Skladbi Velika vrata Kijeva je sledil prvi pevski solistični nastop tenorista Aljaža Farasina. Najbolj ga zadnje čase prepoznavamo kot člana trojke Eroica. Arija Nessun dorma iz Puccinijevc opere Turandot postaja najpogosteje izvajana tenorska arija vseh časov. Farasin jo je odpel z vso potrebno izraznostjo in glasovno učinkovitostjo. Tehtni Smetanovi simfonični pesnitvi Vltava iz cikla Moja domovina je sledila lahkotnejša Leharjcva Vi 1 j i na pesem, ki jo je prevzemajoče in navdušujoče odpela Rcbeka Hrcn-Dragolič. Sicer dolgoletna članica, flavtistka logaškega pihalnega orkestra, je nedavno tega končala študij solo petja v Zagrebu. Kakšen nastop, kakšen dosežek! SambandaGiana Princea je bila pravi ognjemet tolkalskc sekcije. Naj se ne šteje v zlo, če ponovimo, kar smo v napovedi skladbe slišali, da se člani sekcije ljubkovalno imenuje džihad: nikoli ne veš, kdaj in kje bodo udarili. Pač, vse je določeno in tudi dokaj natančno izvedeno. Pa vse je po navadi jako hitro, bežeče. Občudovanja vredno. V tej skladbi so se sekciji pridružili še trije najmlajši tolkalisti iz glasbene šole. Naslednji solist je bil trobentar Robert Albreht v skladbi Ne obračaj se, sinko. Avsenikov Spomin je bil odigran, po mojem občutku tako, da jo je težko odigrati bolje. Verjetno najbolj znano skladbo, ki jo poje Alfi Nipič, sta tokrat namesto solista odigrali mati in hči Tanja in Nadja Cerne s tamburicami. Preprosto, prijazno, prikupno. Predzadnja skladba rednega koncertnega sporeda je bil Drugi valček iz suite za plesni orkester Dmitrija Šostakoviča. Dirigent je spravil na noge celoten avditorij, da je pel in valoval kot v kakšnem mjuziklu. V učinkoviti zaključek koncertnega dela je izzvenela Smeetsova Al Garete. Potem smo pa ploskali. Pa je orkester udaril prvi dodatek. Bravurozni solist, klarinetist Vid Pupis je s skladbo (iuisguinderie dvignil temperaturo na vrelišče. Tam je ostala tudi po Napitnici iz Verijcvc Traviate, ki sta jo v duetu odpela Aljaž. Farasin in Rebeka Hrcn-Dragolič. Potem zahvale sponzorjem pa solistom, dirigentu, predsedniku pa županova čestitka. Šarmantna napovedovalka Marinka Dodič je napovedala program nastopov orkestra v letu 2008, ko se bo nateklo 95 let od ustanovitve logaške Godbe na Kulturni razgledi .SV posebej sla navdušila tenorist 1'arasin in sopranistka Hrenova. loto: l). Maluvušič pihala. Leto ne bo tekmovalno, kot je bilo 2007, in v katerem je orkester dosegel težko presežno absolutno 2. mesto med evropskimi pihalnimi orkestri v najvišji exellenee kategoriji. Za leto 200S je predvidenih že 17 pomembnejših nastopov, pa še kakšen za povrh. Zal, med godbeniki ne bo več basista Jožeta Mačka, člana z najdaljšim neprekinjenim stažem v godbeni druščini. Morda je bil koncert ta večer intimno posvečen prav njemu, ki je listi čas dopolnjeval svoj veliki življenjski crescendo ob prehodu v večnost. Več kot dvoumi program, ki je zdržema tekel brez premora, se je končal kako naj bi se drugače s koračnici) Radclskv. Orkestru in publiki je dirigiral učenec klarinetu Maj Gorkič kot da bi prišel naravnost iz Pretrovc šole in bi imel pred seboj dunajske lilharmonike in ondišnjo letošnjo novoletno koncertno publiko. Se sploh dovolj zavedamo, kako dober orkester imamo Logatčani in kako pomembno vzgojno in družabno vlogo ima med mladimi'.' Ne spreglejmo tega in ne ploskajmo samo visoki kakovostni ravni, ki jo dosega, ampak cenimo tudi poslanstvo, ki ga opravlja poleg igranja. Janez (iostišu Praznični koncert Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec je 22. decembra pripravil v dolnjelogaškem Narodnem domu praznični koncert z mešanim zbor Pentakord iz Podgrada Najprej je zapel gostujoči triindvajsetčlanski mešani peski zbor Pentakord pod vodstvom I.ilijane Stcpic. Gostje so nedavno lega proslavili 25-lelnico svojega delovanja. Sprva je bil Pentakord fantovska skupina, ki je prerasla v moški in leta 1990 v mešani zbor. /bor je 13 let vodil prof. Miro Kokol. Našludiral je prek sto pesmi nekatere med njimi so bile premierno izvedene , uglasbenih v najrazličnejših slogih, ubesedenih v številnih (15!) evropskih in drugih jezikih, /bor je večkrat zastopal Slovenijo na mednarodnih priredilvah (Šentlenart, Alcne. na Slovaškem), /borov nastop je izzvenel uglašeno, navdušil jc s skladbami v drugih jezikih, /bor je dokazal, da ve, kaj je ritmična in dikeijska natančnost, in da to zna ludi udejanjati. Povezovalka koncertnega dogajanja, prisrčna Darja Merlak, nas je v drugem delu koncerta najprej seznanila z delovanjem mešanega zbora PD Logatec od leta 1994, odkar nastopa družno z zborom Ivan Cankar z Vrhnike, /daj 40-članski zbor je že dvakrat gostoval v Švici, pa v Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji in Bosni, Večkrat je snemal za Kadio Slovenija in se udeležil regijskega tekmovanja, /bor vsako lelo pripravi Večer pri vodnjaku lanski je bil jubilejni. Od leta 1990 zbor vodi Logatčan Lovro Grom. Zbor je odpel zelo raznoroden program vključno z božičnimi pesmimi. Nekatere je na klavirju spremljal Jaka .lerina. Adventni pevski večer sla zbora družno sklenila z Gruberjevo pesmijo Sveta noč. Jano Duo Mir in Slavček sta očarala poslušalce V božičnem in novoletnem času je božična pesem odmevala vsepovsod: po ulicah, po radiu, po televiziji, po nakupovalnih središčih in še kje. Slišali jc bilo vse mogoče priredbe in izvedbe poskočnih, predvsem t u j i h božičnih skladb. Meni je bolj pri srcu tisla nežnejša, domača, ki se zapoje ob jaslicah. Tako je bilo moč slišali v Gasilskem domu na Medvedjem Brdu 23. decembra. Marija Rupnik in Irena I ukan duo Mir sla spel dokazali, da znala s svojimi pesmimi razžarili srca obiskovalcev tudi v zimskem času, ko sonce izgubi svojo moč. Skupaj z. njima so zapeli tudi pevci pevskega društva Slavček iz Loške doline. Skupina trinajstih pevcev, ki jo vodi Miran Žitko, Obiskovalcev je bilo sicer komaj kaj več kot nastopajočih, je s svojim nastopom resnično prevzela in očarala poslušalce, še a prijetno vzdušje, ki so ga pričarali, je odmevalo v srcih vseh. posebej s svojo iskreno ljubeznijo do glasbe. liesedilo in foto: Ana Žakelj Kulturni razgledi Tisoč aplavzov In več sijih je v tisoč zapisanih nastopih pripel naš Logaški oktet Ni veliko glasbenih skupin v Logatcu, ki bi ne le obstajale več kot 35 let, ampak tudi aktivno delovale. In ni jih veliko, ki vodijo skoraj povsem natančno evidenco svojega nastopanja. Še pred božičem, natančno 17. lanskega decembra, se je kot tisoči v vrsti zapisal nastop Logaškega okteta v Vrtni dvorani (irand hotela Union v Ljubljani. Bilo je slovesno, kot se za takšen praznik spodobi. V dvorani je sicer sedela večina Logatčanov, ampak pesem je segla visoko, daleč in globoko obenem. Težko je imenovati vse dogodke, ki so priklicali aplavze od ena do tisoč. Vsakdo, ki je spremljal Oktctovo poslanstvo, ima morda drugačen spomin, pevci imamo spet svojega, člani okteta tudi, da o umetniških vodjih in zborovodjih niti ne govorim. Zato mi naj bo v tem zapisu dovoljeno, da omenim svoja občutja, saj sem 25 let prepeval v skupini, ki mi je dala toliko, kot le malo katera družba v življenju, če odmislim lastno družino in nekaj najiskrcnejših prijateljev. Logaški oktet v unionski stekleni dvorani. loto: I'. Srak Ko so presenečeni poslušalci zaploskali v Guvernerjevi palači na Reki tam v 70-ih letih prejšnjega stoletja, je Logaški oktet imenoval ta nastop za enega vrhuncev svojega nastopanja, kar je veljalo kot zgled priprav in koncentracije mnoga leta poslej. Nastopi v Cankarjevem domu v Ljubljani, pri pevskih prijateljih mnogo let zapovrstjo v Šentjerneju, ob lesarskih srečanjih, vsekakor pa vsakoletni koncerti ob kulturnem prazniku, ko so se Logatcu predstavili tudi umetniki besede, ki so se radi pridružili logaški osmerici ob njihovem iskanju trajne lepote v odkrivanju pevskih skrivnosti. Ob tem pa je Logaški oktet velikokrat gostil pevske prijatelje, slovenske oktete in zbore iz vseh slovenskih pokrajin in se tako uspel predstaviti tudi v gosteh. Pevci so obšli takorekoč vso Slovenijo in velik del nekdanje Jugoslavije, peli so posebej radi rojakom v italijanskem in avstrijskem zamejstvu ter se ojunačili za snemanje plošč, kaset in zgoščenk. Aplavzi so tako šumeli povsod, kjer so jih gostili, le v studiu slovenskega radia in na drugih snemalnih točkah ploskanja ni bilo, tam so si zaploskali pevci, koje bila zapisana pesem zadovoljiva in je ostala za spomin na trenutke, ko so aplavzi bučno odmevali. Tako je bilo v Švici in Belgiji, posebej glasni pa so bili aplavzi v Argentini in v Moskvi, 25 kjer so kot prvi slovenski oktet tamkajšnjemu »zborovskemu narodu« pokazali, kaj to pomeni petje v oktetu. Vsemu temu v ozadju, skoraj neopazno in skoraj prezrto stoje umetniški vodje Marcel Stcfančič, Tomaž Tozon, Janez Gostiša in sedanji Lovro Grom. Posebnost, da so bili vsi tudi aktivni pevci in -razen Tozona - tudi pevci Logaškega okteta. Vedno pa je bilo najlepše slišati aplavz doma, na E3 Slovenskem. Tako so bil i nasmehi na obrazih tudi tistega ponedeljka v ljubljanskem Unionu najširši. Zato čestitke ansamblu, ki je ne le ponesel glas notranjskega pevca daleč po svetu, celo prek ravnika, oc v domove vseh kontinentov, kamor so prijatelji odnašali njihove zapisane posnetke in jih ohranjajo do danes. Vztrajajte, prijatelji, še naprej pripovedujte, kako pojo Nolranjci, tako kot ste to storili ob svojem tisočem nastopu. Vsi smo bili tega večera vzneseni, zato je del tega zapisa »pod črto«. Motilo me je nekaj, kar je bilo tako zelo nepotrebno, a mi le ni skazilo vznesenega občutja ob prepevanju ansambla, s katerim sem delil premnoge trenutke, zapisane zgoraj. Presenetila me jc bolestna, zagrenjena interpretacija Cankarjevega hrepenenja o materi, domovini in Bogu, ki jo je tega večera namenil pevcem in nam pesnik in igralec, »gospod stotnik« Tone Kuntncr. Tako prebirati Cankarja in ga ponuditi na tak večer, ko so nam v srcih s povsem drugačno sliko bili zarisani Mati, Domovina in tudi Bog, je bilo milo rečeno napačno. Kot bi živeli v nekakšnem zagrenjenem svetu, ki nam ne dovoljuje domovinskih čustev in iz katerega nas hoče interpret zbuditi, da spoznamo svojo zmoto, čemu prepevamo in kaj poslušamo. Bolestna, trpeča interpretacija »domovine pod Triglavom«. Narobe. Tega večera smo bili namreč »bela krizantema« spoznanja in vere v prihodnost. KRAS Blagozvočni večer v Rovtah Prijaznemu povabilu Branke Novak Hodite noši sopotniki ta večer, ujemite v dlani snežno belino ustvarjalnosti članov in članic Literarnega društva Zeleni oblaki se nas je odzvalo kar nekaj prijateljev literature in glasbe, listi decembrski večer je bil res kot nalašč ves srebrno bel, vtkan med verze in prozo te, logaškemu občinstvu žc znane zelenooblaškc druščine. Knjižnica v Rovtah. ki nam je tisti večer odprla vrata, je bila vsa razsvetljena, blestela je od luči in beline, ki nam jo je dobrohotno nasipalo zimsko nebo. Za zlitje lepih besed verzov in proze v vsebino, ki ustvarja prijetno toploto v duši, so poskrbeli nastopajoči s svojimi prispevki, nekateri že večkrat, drugi pa prvič ali drugič, a srčno upamo, da nc zadnjič. Z.bramo poslušanje Zelenih oblakov. Komaj najstniški glasbeniki tamkajšnje glasbene šole so za popestritev izvabljali iz svojih instrumentov mile glasove, pravšnje za adventno, predpraznično vzdušje. Vsem želimo, da bi svoje talente ohranjali in razvijali še naprej v korist sebi in nam, ki jih radi poslušamo. Bil je zares lep večer. Razšli smo se srečnih obrazov z iskricami v očeh tistih, ki jim je nastop uspel. EZ Kulturni razgledi Pesem Bogu v zahvalo S prazničnim božičnim koncertom vseh svojih skupin je KD Adoramus na Štefanovo v dolnjelogaški farni cerkvi počastilo dvajsetletnico svojega delovanja - Nastopili so mešani zbor Adoramus, otroški pevski in mladinski zbor sv. Nikolaj - prvi pod vodstvom Estere Grdadolnik, drugi pa pod vodstvom Katarine Kurtjak, sekstet Adoramus pod vodstvom Mihaele Gostiše ter simfonični orkester GŠ Logatec, kije spremljal mešani zbor Adoramus in na koncu še združene zbore. Zborovodja in dirigent je bil Marjan Grdadolnik. Koncert je / i/brano besedo uvedel društveni predsednik Jane/ Čuk. Ure/ privzdignjenih besed, ki bi si jih Adoramus /a svoje minule dosežke sieer zaslužil, je povzel zgodovino dela od ustanovitve februarja 19X7 do današnjih dni. Najprej je, seveda, beseda tekla o mešanem zboru Adoramus, po katerem je društvo prepoznavno doma in po svetu (in ki hrani v svojem arhivu medalje /, velikih, tudi evropskih tekmovanj, op.p). Zbor je bil ustanovljen kot cerkveni /bor in je slovenski cerkveni glasbi in svojemu temeljnemu namenu z najboljšim petjem slaviti Boga ostal zvest vse dosihmal. Zatem še o drugih skupinah, ki delujejo v društvu. In končal z zahvalo vsem, ki so kar so le mogli dali zboru kot člani ali dobrotniki. »Naj se vseh dotakne glasba, da boste znali ljubiti in biti ljubljenj« je izzvenel nagovor. Najprej je 39-clanski Adoramus /apel štiri pesmi: Kahmaninova Tebe poem, Trošlovo 2. advent, G08SOVO Glej, povsod bel sneg leži (spremljava Mihaela Gostita) in Tomčevo Kno je dete rojeno (solist Janez Gostiša). Zbor je ta svoj nastop pripravil kot projekt, ker po odhodu zborovodja Tadeja Sadarja dalj časa ni redno deloval. Nastop zbora jc zborovodja Marjan Grdadolnik dobesedno prigaral z vso svojo močjo, ki jo bogati z raznoterim dirigentskim izpopolnjevanjem. Dopadljivo se je zalem predstavil 2()-članski otroški zbor pod vodstvom Estere Grdadolnik. Mali pevci so ob spremljavi Mihaele Gostiša peli prijazno in natančno. Sedemnajst deklet mladinskega zbora je zatem ob isti klavirski spremljavi nastopilo pod vodstvom Katarine Kurtjak. Dekleta so si dala veliko opraviti z branjem partitur, pela pa so dovolj natančno in z, dobršno mero logičnega podajanja. Sekstet (kvintet) Adoramus je pod vodstvom Mihaele Gostiša suvereno in božajoče odpel Jcricijcvo Nikar ne dremajte ter Močnikovo priredbo Ta stare božične pejsni. Mešani pevski zbor je ob spremljavi Simfoničnega orkestra logaške Glasbene šole pod zanesljivim vodstvom Marjana Grdadolnika odpel Mavovo Pastoralno mašo na božične speve ter VrabceVO Bila je noč. Kot eelola so ugajali poslušalstvu v jasnem i/povednem hotenju. Sklepni del je mogočno izzvenel v prepevanju združenih zborov ob spremljavi orkestra v dveh taizejskih spevih Magnifikal / mnogimi solisti ter Laudalc omnes gentes s solislko Barbaro Islenič in prav na koncu v Gruberjevi pesmi Svela noč. Društvu Adoramus iskreno pri/nanje za koncertni dogodek in za dvajsetletno delo. Posebne čestitke in občudovanje zborovodju in dirigentu in Adoramus je počastil svojo 20-letnieo. tudi ustanovitelju mešanega (zalem še mladinskega) zbora Marjanu Grdadolniku za vse, kar jc zboru(om) dal kol glasbeni vodja in kot človek. Ob jubileju pa nc želimo prezreti dela, ki so ga opravili drugi organizacijski in glasbeni vodje, najdlje med njimi Mihaela Gostiša kot dolgoletna vodja otroškega zbora, seksteta in kot organislka /a vse potrebe. . Slišati je, da bo mešani zbor obnovil svoje vrste in redno delovanje. Naj poje še naprej Bogu v čast in nam v \ eselje. Janez (iostiša Ekstra show ■I Na praznični dan naše domovine na Štefanovo smo preživeli večer v smehu, veselili in prepevanju. Mcdvejski gledališčniki so nas nasmejali do solz, s komedijo Hkslra show. Igralcem je uspel všečen nastop, ki je publiki zagotovil smeh in zadovoljstvo. Igra, ki govori o težavah v domu ostarelih na Medvedjem Brdu, stavi predvsem na humor na prvo žogo, kar so igralci tudi dobro izkoristili. Pestri karakterji, napeto ozračje in mešanje kultur, ki trčijo skupaj, so sestavine, ki so zagotovile dobro zabavo. V predstavi se vsaj v nekaterih delih šale vrstijo kot po tekočem traku. Mladi cilrarki Ana in Maruša pa sta dodali še ščepec drugačne domačnosti. Domača publika je igro zagrabila in jo nagradila s hvaležnimi odzivi. Ana /akcij 00 rs -C o C o M H/l rt a/j o — Kulturni razgledi Naj bo mir v duši, sreča v srcu... Na Zimskem koncertu v Hotedršici sta prepevala domači moški pevski zbor in gostujoči nonet iz Otaleža December jc nad nami prižigal tisočere luči ob darilih treh dobrih mož. Na voščilnice in z njih je med nas posipal lople misli o prijateljstvu in ljubezni, ki nas pomirja in hkrati vznemirja. V hišah, dišečih po božičnem pecivu ob toplih ognjiščih v družbi najbližjih, duhamo cimet na velikem vozu praznikov. In ta veliki voz. praznikov nas jc 29. decembra ob osmih zvečer pripeljal v dvorano Kulturnega doma v Hotedršici. Praznično razpoloženi smo na Zimskem koncertu, ki ga je organiziralo Pevsko društvo Hotedršica, prisluhnili domačemu Moškemu pevskemu zboru pod vodstvom Matije Logarja. V njihovi izvedbi smo slišali enajst božično novoletno obarvanih pesmi. Ubrano zapete so se ene bolj, druge manj dotaknile src občinstva, ki jc kar dobro napolnilo dvorano. Domači pevci so letos v goste povabili Nonet France Bevk iz Otaleža. Petje druži člane noneta že osemintrideseto sezono. Razen iz Otaleža prihajajo pevci na vaje tudi iz drugih krajev Cerkljanskega. Že vsa leta jih vodi umetniški vodja Pavel Magajnc. S svojimi lepimi glasovi so gostje koncert prijetno popestrili, ob odhodu pa nam zaželeli mir, veliko dobrega v prihajajočem letu in še mnogo tako prijetnih druženj, ki se na hitro iztečejo, kot se hitro izteče čas, kadar nam je lepo. Moški pevski zbor Hotedršica se je skoraj čisto na repu koncerta za finančno pomoč pri izvedbi koncerta zahvalil logaški občini, domači krajevni skupnosti in podjetju Telmak, d.o.o. Iskreno pa so se pevci zahvalili tudi vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi tega prijetnega glasbenega dogodka. Pevci so pred slovesom zaželeli vsem vaščanom in vsem, ki na kakršenkoli način pomagajo pri delovanju Pevskega društva Hotedršica, naj ostanejo mir v duši, sreča v srcu in lopel stisk dlani tudi potem, ko praznično zvonjenje utihne in svetloba sveč ugasne. In čisto, čisto za konec, preden so nas zasnežene poti odpeljale vsakega v svojo smer sredi decembrske pravljice z mirom v srcih in z iskricami v očeh na velikem vozu praznikov, nam je voditeljica koncerta, ki je med petjem med občinstvo trosila novoletna voščila in stare božične zgodbe, povedala še tole voščilo: Ta svet je lepši,// če nekomu nekaj daš.// Ta svet je lepši,// če nekoga rad imaš.// Ta svet je lepši,//če si človek do ljudi.// Hodimo med seboj prijatelji. Darja Merluk ti o c (/3 03 O Športni kalejdoskop Ob novem letu spet na Kum Na praznični dan, 2. januarja tega leta se nas je za tri osebne avtomobile planincev odpravilo pod vodstvom .lanez Sla-beta proti Zasavju. V Trbovljah smo parkirali blizu železniške postaje. Po plačilu startninc smo sledili markacijam, ki so nas vodile na 26. novoletni pohod na Kum (1219 m); tega vsako leto organizira PD Kum Trbovlje. Po cesti, posuti s peskom, nas je prehitevalo precej avtomobilov, saj se moderni pohodniki lahko pripeljejo precej visoko na Kum, celo do koče. Proti vrhu je bilo nekaj več snega; tam smo srečevali pohodnike, ki so se žc vračali v dolino. Nekajkrat je rahlo snežilo, megla pa je ovirala razgled. Po slabih treh urah hoje smo pred poldnevom prišli do planinskega doma, kjer je bilo veliko pohodnikov. V domu smo dobili vroč čaj in žig novoletnega pohoda. Ker je bil planinski dom poln pohodnikov, smo se okrepčali zunaj, medtem ko se je megla še naprej gostila. Kum je izrazito osamljen vrh, od koder je v lepem vremenu lepo videti Julijce s Triglavom, Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje, Karavanke, Kamniške Alpe in Posavsko hribovje. Pred planinskim domom na Kumu. Folo: M. Pelkovšek Po krajšem počitku smo se po slabih dveh urah hoje vrnili v Trbovlje in se sredi popoldneva srečno pripeljali v oblačni Logatec. Z lepim pohodom smo leto začeli dejavno; nekaj smo storili za zdrav duh v zdravem telesu. Marinka Pelkovšek Proti deževnim Dražgošam S Pasje ravni na 29. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše Tudi letos smo se logaški planinci udeležili tradicionalnega spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. V soboto, 12. januarja, zvečer smo se s posebnim avtobusom odpeljali iz Logatca mimo Polhovega Gradca do Črnega Vrha (850 m), kjer se nas je Pri Koširju zbralo 279 pohodnikov - znatno manj kot lani. strnjeni gruči - 2 km po asfaltni cesti do Dražgoš (800 m) smo prišli s slovensko in planinsko zastavo do dražgoške osnovne šole okrog devetih dopoldne. Bili smo utrujeni od težke mokre in blatne poti, ki ni bila nič podobna zimskim razmeram. Pri osnovni šoli smo potrdili kartončke pohoda in si privoščili topel fižol in čaj. Janez in franci sta dobila posebno plaketo za 20. pohod. Opoldne smo se zbrali na proslavi pri spomeniku, kamor so se kljub slabemu vremenu pripeljali mnogi udeleženci. - Dražgoška bitka je ena izmed izredno pomembnih dogodkov v slovenski zgodo- vini in priča boja za obstanek slovenskega naroda v podalpskem prostoru. Bitka jc terjala življenja 41 Dražgošanov in 9 partizanov, 11 je bilo ranjenih, 12 jih je padlo še na Mošenjski planini. Pomen Dražgoške bitke jc bil v srčnosti partizanskih borcev in domačinov, ki so bili pripravljeni boriti se za svoj dom. Nemci so v naslednjih dneh Dražgoše porušili do tal. Po proslavi smo se sredi popoldneva srečno pripeljali v oblačni Logatec. Vodja pohoda Janez Slabe se je vsem zahvalil za tovarištvo in prehojeno pot v težkih razmerah. Marinka Pelkovšek Janez in Franci dvajsetič na pohodu v Dražgoše. Foto: M. Pelkovšek Po krajših pripravah smo ob enajstih ponoči krenili med rosenjem v strnjeni koloni s pohodniško opremo in prižganimi čelnimi svetilkami čez Sv. Petra hrib, Zrni-nec v Poljanski dolini do Breznice (380 m), kjer je bil krajši počitek za topel čaj. Dalje smo čez most prečkali Poljanščico, šli skozi Sv. Tomaž (okrog 800 m), Praprotno v Selški dolini, Šcvlje (400 m), kjer smo prečkali Sclščico in naredili daljši ovinek zaradi posledic jesenske ujme v Železnikih - ter prispeli ob 7. uri zjutraj v Zabrckvc (810 m), kjer smo se nekoliko spočili ob toplem čaju. Dalje nas je čakal še dobršen del poti z manjšimi spusti in vzponi. Po hoji v Pozimi na Javornik V nedeljo, 23.decembra lani, smo se logaški planinci pod vodstvom Jerneja Rusa odpeljali do Onega Vrha nad Idrijo, od koder smo se po markirani poti odpravili na 29. zimski pohod na Javornik. Narava jc letos natrosila pičlo mero snega, na poti proti .lavorniku pa gaje bilo nekaj več, a ne dovolj za smučanje. Zaradi megle in mrzlega vetra nismo šli čez Šajsno Ravan. Na vrhu Javornika (1240 m) je razgledni stolp, ki pa ga nismo obisikali zaradi slabe vidljivosti. Do Pirnatove koče na Javorniku (1156 m) smo hodili slabi dve uri. Pred kočo in v njej je bilo vse polno pohodnikov. V koči smo potrdili kartonček pohoda, ki jc organiziran v spomin na 23. december 1943, ko jc pri Škvarču na Javorniku ugasnilo življenje 47 borcem III. bataljona Gradnikovc brigade. Nekaj pohodnikov je dobilo spominske značke, kijih prejmejo pohodniki za dvokratni, štirikratni, šestkratni, desetkratni, petnajstkratni, dvajsetkratni in petindvajsetkratni pohod. Dva sta dobila spominsko diplomo za dvajsetkratni pohod in veliko zlato značko ter za desetkratni pohod spominsko diplomo z veliko srebrno značko. Zaradi gneče v koči smo odšli do bližnje kmetije, kjer smo se ob topli kmečki peči preoblekli in se »podprli« s hrano in pijačo iz nahrbtnika ter toplim čajem, ki gaje skuhal gostitelj. Nato smo nadaljevali pohod do »Stare pošte« v Hrušici, kamor smo po dveh urah hoje prispeli po gozdni cesti nad Vodicami in po novo odkriti vlaki. Tudi s te strani smo srečevali pohodnike. Družba jc bila dobro razpoložena in pravi čas je bil za kosilo. Sredi popoldneva smo se srečno pripeljali v Logatec. Marinka Pelkovšek Športni kalejdkoskop Ponoči na Grmado Planinsko društvo »Blagajana« i/ Polhovega Gradca je 18. januarja organizirala 17. tradicionalni nočni pohod na Grmado, ki ga organizira v počastitev priznanja Slovenije v večini držav sveta 15. januarja 1992. Lnajstcri Logaški planinci smo se ob sedmih zvečer odpeljali iz Logatca v Polhov Gradec (397 m). V gostilni »Pratkar« smo se prijavili in plačali startnino (za čaj med potjo). S čelnimi svetilkami smo pod vodstvom Janeza Slabela odšli po planinski poti, ob kateri so na križiščih gorele sveče v lončkih in označevale pot. Kmalu smo se za krajši čas ustavili v novi planinski koči gostiteljskega društva in se pozdravili z dežurnimi planinci. V svetli, z kino obsijani noči brez snega smo pot nadaljevali do lovske koče, kjer je bilo mogoče dobiti čaj. Dolgo se nismo zadržali zaradi gneče in da se zaradi vzpona pregreti ne bi preveč ohladili. Od tukaj naprej seje pot strmo dvigala; teren je bil precej krušljiv in pot ozka. Kmalu smo zagledali z lučkami obsijan vrh. Še večji vzpon in po dveh urah smo stopili na vrh skalnate in razgledne Grmade (898 m), kjer je bilo polno oznojenih pohodnikov. V planinski dnevnik smo vtisnili žig osvojenega vrha, se razgledali po zvezdah in osvetljeni Ljubljani in okoliških vaseh. Nato smo sc spustili na drugo stran Grmade po strmi in delno ledeni poti ter se ustavili pri gostišču »Goncc«. Veliko pohodnikov je bilo okrog gostišča in v šotoru ob njem. Ob krajšem postanku smo se okrepčali s hrano iz nahrbtnikov, se odžejali in nekoliko poklepetali z znanci. Okrog enajstih smo se na povratku v dolino ustavili pri lovski koči, kjer je prepevala vesela druščina. Tam smo popili vroč čaj in odšli do nove planinske koče PD Blagajana, kjer je bilo prijetno toplo. Druščina pohodnikov je bila veselo razpoložena, iz zvočnika je vabila k plesu vesela glasba. Posedli smo okrog mize s hrano in pijačo. Težki planinski čevlji niso ovirali plesnih navdušencev. Bilo je čudovito. Prihodnje leto sc nam le pridružite. Marinka Petkovšek Na zimsko Kriško goro Zadnjo nedeljo v januarju je Planinsko društvo Križe organiziralo 21. Zimski pohod na Kriško goro 1582 m; lega se vsako leto udeležujemo tudi logaški planinci. Na zimski dan brez snega smo se zarana zbrali na parkirišču »pri Krpanu«. Pod vodstvom Janeza smo se z avtomobili odpeljali proti Golniku. Z lokalne ceste smo zavili proti Zgornjemu Vetrnu in se po ozki cesti pripeljali do parkirnega prostora, od koder smo se napotili po strmi markirani planinski poti. V spodnjem delu smo šli skozi gozd, v vršnem predelu pa po razglednem grebenu, ki je bil vse do vrha pobeljen s snegom. Srečevali smo se z vračajočimi se planinci. Po uri in pol hoje smo prišli do Koče na Kriški gori (1471 m), kjer jc v nemrzlem vremenu kar močno pihalo. Iz zvočnika je donela domača slovenska glasba. Pred kočo je bilo zbranih veliko planincev - tudi logaških in hotenjskih -, ki so se krepčali in se pogovarjali na toplem soncu. Ob prihodu smo si najprej preoblekli od potu premočene majice, potrdili kartonček pohodov, sc vpisali v vpisno knjigo in pomalicali. Koča je bila polna pohodnikov. Lepo vreme smo izrabili /a klepet s prijatelji in znanci. Kupili smo tudi srečke za srečelov, ki ga vsako leto organizirajo planinci PD Križe za pokritje stroškov pohoda. Od koče je bil lepo viden Tolsti vrh (1715 m), ki s Kriško goro stoji zahodno od Storžiča in z njim vred tvori nepogrešljivi severni del panorame Kranja. Kriška gora je raztegnjen hrbet brez izrazitega vrha. Pogled je segal na Ljubljansko kotlino ter spodnji del gorenjske ravnine s Kranjem, zasnežene Julijce s Triglavom, gornji del gorenjske ravnine z Radovljico, Dobrčo in Stolom. Pred poldnevom smo odšli previdno po drugi strmi in zavetrni poti do Zavetišča v Gozdu (862 m), kamor smo dospeli v slabi uri hoje. Po krajšem počitku smo odšli do parkirišča (500 m hoje) in se srečno pripeljali v topel in delno sončen Logatec. Marinka Petkovšek Vabljeni v karate akademijo Pantera Karate akademija Pantera in Karate klub Logatec vpisujeta v začetni tečaj tradicionalnega in športnega Shotokan karateja. V našem klubu že več let trenira karate veliko število mladih (osnovnošolci, srednješolci, študenti) ter odraslih (rekrcativci) pod vodstvom izkušenih trenerjev z dolgoletno tradicijo. Treningi karateja so primerni za otroke in mladino za fante kot dekleta - ter za odrasle (moški in ženske) saj razvijajo psihofizične sposobnosti, krepijo značaj, izboljšujejo koncentracijo ter samozavest. Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster Shotokan karateja 3. Dan, ki že več kot 15 let poučuje karate na Notranjskem. Naš cilj je omogočiti vsakemu ljubitelju borilne veščine kvalitetne treninge, kjer ima vsak možnost treningov v rekreativni obliki. OSNOVNOŠOLCI: Treningi potekajo vsako sredo in petek od 14.30 do 15.30 v mali telovadnici - športna dvorana OŠ "8 talcev" Logatec (L nadstropje) SREDNJEŠOLCI, ŠTUDENTI, ODRASLI: Treningi potekajo vsak petek od 16.30 18. ure v mali telovadnici - športna dvorana OŠ "8 talcev" Logatec (1 nadstropje) Če je vaš cilj spoznali in razvili sposobnosti samoobrambe, psihofizične sposobnosti, samozavest in se pri tem dobro zabavali, vas vabimo, da se nam pridružile ter spoznale vse skrivnosti ene izmed najbolj popularnih borilnih veščin na svetu v družbi odličnih trenerjev. Obljubljamo vam hitro napredovanje, resno in profesionalno delo trenerjev ter tudi zabavne trenutke v odlično organiziranem društvu, kjer ničesar ne prepuščamo naključju. Vse informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na elektronski pošti: boris_pccek1(fl>t-2.net ali po telefonu: GSM: 031/641-200! Vpis bo do 7. marca letos. Boris Peček Iz sveta mladih Vrtec je zaplaval V novembru so se otroci najstarejših skupin Vrtca Ku-rirček iz Logatca udeležili petdnevnega plavalnega tečaja v Za-polju. Tečaj so obiskovali otroci vseh enot: iz centralnega vrtca, iz enote Tabor, I lotedršica in Rovte. Pod budnimi očmi učiteljev plavanja so si nekateri otroci nabirali prvih izkušenj pri prilagajanju na vodo, drugi pa so preko igre že spoznavali pravilno plavalno tehniko. Vsi pa so bili nad plavalnim tečajem navdušeni. Tanja Jurca (ilaž.ar Obisk najbolj slavne Muce December je mesec, ki kljub mračnosti žari v soju prazničnih lučk, in ljudje se v tem mesecu gotovo največ zabavajo. Posebej čaroben pa je seveda za otroke. Prav njim je bil v sredi meseca decembra namenjen nevsakdanji obisk slavne Muce Copatarice. Ta seveda domujc v knjigi pisateljice lile Pcroci. Prav zato se muca najbolje počuti v knjižnici, kamor vedno privabi veliko otrok. V prednovoletnem času se je ustavila kar v treh knjižnicah naše občine. Bila je v Logatcu, Hotcdršici in v Rovtah. Da muci ni dolgčas, včasih zapusti mesto v knjigi in se poda med najmlajše. Otroci so se zgrnili krog Muce Copatarice. lolo: M. Bogataj V Rovtah smo jo sprejeli kar v dvorani glasbene šole, ker je bilo malih obiskovalcev toliko. Kar zasijale so njihove očke, ko se je na vratih pojavila Muca Copatarica, čisto prava, ži.va in na las enaka tisti iz knjige. Bila je snežno bele barve z veliko belo pentljo na repu. S sabo je nosila vrečo, v kateri so bili taki in drugačni copati. Pobrala jih je otrokom, kijih ne pospravljajo redno. OB Ona jih lepo zašije, očisti in ker je zelo dobra muca, copatke otro-7- kom vrne. Naši otroci so muci pomagali urediti copate, najlepše pa je bilo, da sojo smeli pobožati in se z njo tudi fotografirati za spomin. V zahvalo za njihovo pridnost je muca dala vrečke z bonboni, ki so prav gotovo mnogo bolj sladki, saj so od slavne Muce Copatarice. Muci se je mudilo naprej, saj je morala obiskali še veliko otrok. Obljubila je otrokom, da se gotovo še kdaj srečajo. Otroci pa soji obljubili, da bodo vestno pospravljali copate, da bo imela muca več časa hoditi naokrog. Mi pa željno čakamo na še kakšnega junaka, ki bo ušel iz. knjige in jo primahal med nas. Metka Bogataj Tudi logaške mazorete na državno tekmovanje V nedeljo, 27. januarja letos, je bilo v športni dvorani pri Osnovni šoli v Horjulu odprto državno predlekmovanje Ma-žoretne Tvvirling zveze Slovenije (MTZS). Prcdlekmovanja se je udeležilo 80 tekmovalk iz. sedmih društev. Po intonaciji državne in evropske himne sta vse tekmovalke pozdravila predsednica MTZS Nada Skuk in horjulski župan .lani Jazbec in jim zaželela čim več uspeha na tekmovanju. Mazorete so se predstavile. Predtekmo vanj a v Horjulu so se udeležile mazorete iz Brd, Cerknice, Kranja, Horjula, Lenarta, Nove Gorice in iz Logatca. Na predtekmovanju je sodelovalo kar 17 logaških mažoret, ki so pod strokovnim vodstvom svojih voditeljic in trenerk osvojile celo vrsto odličij. Ob zaključku tekmovanja in razglasitvi rezultatov je predsednica Skukova poudarila, da se je vseh 80 lekmovalk uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo marca letos. Besedilo in Joto: T rance Brus Domiselne poslikave Na pustih betonskih zidovih ob šporlni dvorani pri Osnovni šoli 8 talcev nasproti dolenjelogaškega pokopališča pritegnejo pogled mimoidočih lične poslikave, ki bi jih prav lahko prišteli k mojstrovinam otrok in njihovih likovnih mentorjev. Prijetne, smejoče se rožice. Velike nasmejane rože pisanih barv so pravo poživilo na sicer pustih sivih stenah in so pravo nasprotje grafitom, ki kazijo pročelja stavb in izpričujrjo likovno siromaštvo njihovih nev-zgojenih avtorjev. Besedilo in Joto: Trunee Brus Iz sveta mladih Razdajala sta se Božiček in dedek Mraz Dva dni pred božičem sla se na ploščadi pred Narodnim domom srečala Božiček in dedek Mraz. Srečanje sla pripravila občina Logatec, krajevna skupnost Naklo, logaško Turistično društvo in domače Komunalno podjetje. Zgodaj popoldne so se pogumni otroci pomerili v postavljanju snežakov blizu prireditvene ploščadi, kamor so organizatorji pripeljali 4 tovornjake umetnega snega, ki so ga za ta namen v dneh pred prireditvijo naredili pod Sekirico. Tekmovalci so izpolnili pričakovanja organizatorjev in postavili tri snežne umetnine, Za tem je sledil poseben program, v katerem sla najprej nastopila Pihalni orkester in Tvvirling klub logaških mažorei v dveh točkah. Nato seje zbrani množici obiskovalcev pridružil Teater Cizamo Z igrico Skoraj čisto pravi cirkus. In lakoj za »cir kusom« so vsi navzoči pozdravili prihod dedka Mraza, ki je ocenil snežake. Dedku Mrazu se je nato pridružil škrat Pomagavčck, ki seje predstavil za Božička, Pa mu tO ni uspelo, zato so otroci na priporočilo dedka Mraza družno priklicali Božička. Nakar so vsi trije med Otroke razdelili obilje mandarin in bonbonov. Decembrska prireditev je nadomestila tradicionalne prireditve, ki so se celo vrslo let odvijale na Cankarjevi ulici. To pot so se organizatorji odločili, da so celotno dogajanje prestavili Otroke so razveselili škrat Pomagavček, Božiček in dedek Mraz, vsem na oči, torej ob prometno Tržaško cesto, kjer seje v najlepši luči pokazala promocija mesta in občine. ()rgani/.aloi ji so s prireditvijo dali poudarek zabavi in veselju najmlajših, ki praznike še vedno sprejemajo na pravljičen način. Renata (iutnik Polno srce sonca Mladinski pevski zbor OŠ Tabor, Mateja Perpar in instrumentalni trio Le štiri dni je manjkalo do novega leta, božični večer je bil že za nami; pripravljala se je »vojna napoved s petardami« /a novoletne praznike in prav veseli smo se zalo podali v avlo osnovne šole Tabor, da bi nam učenci z učitelji tamkajšnje šole in glasbeni gosli polepšali večer, kjer so bili najglasnejši ploskanje in pevski akordi iz grl mladih. Vsako lelo znova se čudim pevovodju Zdravku Novaku, ker prepriča pevec Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor, da sredi počitnic pridejo na vaje in nato na nastop za zaključek koledarskega lela. Čeprav me malo manj čudi, da tudi sam najde čas, sem hkrati navdušen tudi nad njegovo vztrajnostjo, ki je, na žalosl, manjka mnogim, predvsem mlajšim od njega samega. Tako smo pustili soncu v srce tudi ta večer, ko so nas med glasbo žgečkale besede Branke Novak, ki jih je namenila poslušalcem prek napovedovalk Kaje Kupnik in Anje Scdej ter najmlajše Rebeke Clgale. Glasbeni izbor pesmi je bil sprva pričakovan, torej lak, kakršnemu na lak večer radi prisluhnemo. Kol že tolikokrat so se ludi tokrat izkazali v srcu in še drugače »kosmati« Vinko Kralj, Bojan Sen in Vid Sark, trije mul ti instrumentalisti, ki že lela pomagajo soustvarjati zimski »sončni« večer. Mateja Perpar in Ml P/. OŠ Tabor. 1'oto: P. Sark Potem pa je sledilo sila prijetno presenečenje. Na oder se je prismejala Mateja Perpar. ki je s svojim delom nastopa večer spremenila v nekaj več kol »sonce v srcu«; srce je namreč poslalo sonce samo. Sama je uglasbila pesmi, kijih je otrokom namenila njena mali. pesnica Anica Perpar, nekoč tudi učiteljica taborske osnovne šole; /a nekaj pesmi pa je Mateja napisala besedilo in glasbo. Posebej je Ugajala Ribica, kjer se ji je izredno spevno in umetelno na banju pridružil Bojan Sen, prijetni sla bili Mačica in Račka ter le posebej hudomušna Mačja misel. Ta del večera smo čutili z avlorsko pesmijo in z doživeto, otroški duši primemo nevsiljivo glasbo, brez pačenja ali spakovanja. s katerima skušajo včasih celo dramski igralci doseči neko »olroškosl«, ki se po navadi sprevrže v smešenje samega sebe. Otrokom je pa ful dolgčas. Tega večera jim gotovo ni bilo dolgčas. Konec je postregel še z Belim božičem in z Zemljo, ki pleše, skladbama, ki sla tudi sodili v zaključni tlel. a meni je neprestano v ušesih predla »odrska mucka« Mateje Perpar. Tisočkrat bolj blagoglasno kol raketa in petarda, ki sla me spremili do doma in skoraj pregnali vlis prijetnega, domačega vzdušja. Skoraj, pravim. Nikoli ga pravzaprav ne z.inorcta. KRAS M >t/i Ki o Iz sveta mladih Policist Beno, kaj pa zdaj? Policijska uprava Ljubljana jc prav zato, ker se vsak dan znova srečujejo s spolnimi zlorabami otrok, s pretepi za štirimi stenami, z nasilji med vrstniki na ulicah, z zvodniki otrok ... začela z izvajanjem projekta »Policist Beno, kaj pa zdaj?« In prav s tem namenom sta se na OŠ 8 talcev Logatec oglasila policistka Urša in policist Tadej. Učencem na razredni stopnji sta namreč želela vliti samozavest in jih spomniti, kako naj se v primerih, ko jim je najbolj težko, obnašajo in kje vse lahko iščejo pomoč. Po njunem odhodu so učenci zapisali nekaj svojih izkušenj; objavljamo zapisa dveh učenk. *** Nekega dne, ko se je moj oče odpravljal v službo, sem svojega brata prosila, naj ugasne glasbo, ki jo je poslušal, saj bi tudi jaz rada vsaj malo poslušala pesmi, ki so všeč meni. Z bratom sva se začela prepirati, v sobo je prišla mamica, ker je slišala kričanje, kmalu za njo pa še oče. Na brata je začel vpili, ker kljub temu ni hotel ugasniti radia, sta se step/a. Takrat mi je začelo srce biti tako močno, da sem zajokala, hotela sem ju ločiti, a ju nisem mogla. Si/o me je strah, premišljevala sem, kaj se bo zgodi/o v nadaljevanju. Na koncu je moj brat iz obupa začel metati svoj telefon ob tla. Bilo je res grozno. *** Za štirimi stenami, v bloku se mami in oči ponovno prepirata. Mene pa je spet strah, da se bosta ločila. Oba imam rada in nočem, da se ločita. Zelo sem žalostna in pri srčku me stiska. Vem, da se imata mamica in očka rada in ne maram tistih dni, ko se prepirata, mislim, da bi morala biti mulo bolj strpna, saj sla mož in žena. Upam, da se prepiri ne bodo več ponavljali. Razmišljam, da hi jim morala povedati, da se ne smela prepirali, ker me to boli. *** To, na žalost, nista osamljena primera. Žalostno in zaskrbljujoče je, da bodo bolečine otrok tokrat ostale zapisane samo na papirju, saj so bili njihovi zapisi zaradi varovanja osebnih podatkov anonimni. Želimo pa, da bi bilo prebrano vsaj v poduk vsem, ki vzgajate s silo in otrokom z neobvladljivimi in neprimernimi dejanji dan za dnem brišete življenje, ki bi se lahko ob prestopu v odraslo dobo podpisalo s srečno otroštvo. Namesto tega pa bo ostala rana, ki bo sledi na posamezniku pustila celo življenje. /V. /V. Cas blagosti Veseli in predvsem nori december - Pred prazniki nori vrtiljak preobilja dogodkov predvsem s komercialno noto; na dom smo dobivali premnoga oglasna sporočila, kje in kaj vse se »ugodno« dobi - V trgovskih centrih gneča sredi oslepljajočega blišča. Prvi dobri mož, sv Miklavž. Na naši šoli pa jc bilo povsem dela blage in notranje bogate. Tudi celotna drugače. Naš praznični december jc bil tih šola seje odela v pravljično-zimsko odejo, in pravljičen, še malo ne bahav, kričeč in Vsi učenci so pri različnih dejavnostih iz- naprodaj, pač pa ovit v vonjave pravljic- delovali praznične zimske motive (snežene nih zgodb, mehak od tisočerih pravljičnih može, snežinke, jelke, okraske), poslika- snežink in topel od otroških nasmehov. To ve, trgankc in tako pomagali odeti šolo v je bil poseben čas, stkan iz čistih, blago- pravljično deželo. Naš razred jc krasila tudi zvočnih besed, ki sežejo do srca, in prijaz- smrečica, na kateri so mamljivo dišali pi- nih doživetij, ki nas zbližujejo. Čas, ki nas Škoti. In k počitku so legli kar v učilnici. h'oto: A. /.akelj nas jc bil obdaril z darili in lepimi željami, mi pa smo njega in vse navzoče presenetili s prijazno igrico o Zlatem zajčku Lukcu. Praznično vzdušje se je nadaljevalo z izdelovanjem venčkov, jaslic in voščilnic; prav z vsako se je bilo treba kar truditi. Še praznično voščilo in odšle so na pot, da ogrejejo komu srce in in mu polepšajo dan. Najlepši pa jc bil zaključek. Obiskala nas je naša ravnateljica in skupaj z njo smo s prižganimi lučkami v prvem večernem mraku obiskali sosede, jim s pesmijo zaželeli miru in sreče. Ko smo se vrnili v učilnico, sta nas obiskali naši prijateljici Maruša in Mateja iz devetega razreda in nas presenetili z lepim prazničnim programom. Posebej za nas so zazvenele citre in kitara. Sledila je prisrčna zabava dolgo v noč. Ko pa so pošle moči inje utihnila glasba, sta se starejši sošolki poslovili, malčki pa so v spalnih vrečah mirno zaspali kar v učilnici. Le lučke na dvorišču so razsvetljevale temo in govorile o sreči, ki jo tkejo naši medsebojni odnosi, in v katerih smo darilo drug drugemu. Tudi za letos si velja podariti čim več srčnih darov pa da bi jih prav toliko tudi prejeli! Ana Žakelj Pišejo najmlajši Nagradni izlet Tudi letos jc od 16. do 22. septembra potekal evropski teden mobilnosti. V okviru tega tedna je potekala nagradna igra, v kateri je lahko sodeloval cel razred. Vsak učenec je v poseben Obrazec ves leden pridno vpisoval, koliko časa seje dnevno vo/il s katerim koli prevoznim sredstvom. Dodanih je bilo še nekaj vprašanj, ki so se navezovala na čisto okolje. Pri nagradnih igrah smo sodelovali trije oddelki in bili ludi izžrebani za nagradni izlet. Sami smo si izbrali pol z vlakom po Sloveniji; smer potovanja so nam pomagale izbrati učiteljice. V jutranjih urah 11. decembra smo se zbrali na logaški železniški postaji. Na vlaku smo se »zagrebli« za sedeže in se peljali skozi Postojno do Sežane. Tam smo presedli na vlak, ki nas je popeljal skozi Novo Gorico do Bohinjske Bistrice (vožnja je trajala kar 3 ure!! ), kjer je bil naš glavni cilj: vodni park Bohinj. Osebje je bilo prijazno, priredili so nam vodno aerobiko, poizkusili še z raznimi tekmovalnimi igrami, zmagovalci s(m)o dobili zastonj sladoled. Medtem ko se jc zmagovalna peterica (naj povem, da smo bile to sama dekleta) sladkala s sladoledom, so se drugi preskušali v igri. v kateri so morali iz, bazena zadeti koš. Ja, tri ure so kar hitro minile. Tretji vlak nas je popeljal do Jesenic, kjer smo se presedli na vlak za Ljubljano, tam pa smo še zadnjič »dvignili sidra« in se udobno namestili na vlaku do Logatca. Da bi vse gladko potekalo so nas spremljale razredničarke Judita (empre, Mojca Albreht in Marinka Istenič pa še Branka Kogoj .laksetič in Boris Šprajc. Med vožnjo smo lahko obiskali strojevodjo in ugotovili, da vozili vlak sploh ni enostavno delo, saj moraš vsake pol minute pritisniti določen gumb, drugače se vlak samodejno ustavi. Zagotovo nam bodo v spominu ostala nenavadna imena krajev, mimo katerih smo se peljali: npr. Avče, Prestranek (ki je poslal Prcsra-nck) in podobno, pa seveda tudi čudovita zclcnomodra Soča, ki nas je spremljala del poli, ter predor, dolg kar 6 km. Utrujeni, a relo zadovoljni, smo se vrnili v Logatec z mislijo, da bi lahko tako potovanje še kdaj ponovili. Eva Razložnih, 8.0 Mladi bi radi živeli v čistem Logatcu Lkovci OŠ H talcev Logatec smo se odločili, da bomo avtomatom, pred pošto, lahko bi bil tudi pred drugo občinsko pogledali, kako je s postavitvijo košev /a odpadke po najbolj pre- stavbo. Pričakujemo, da bo koš za odpadke postavljen tudi v novo hojenih poteh Logatca. Odšli smo od naše šole mimo Abanke do oblikovanem parku pred Alpino. Skoraj vsi koši za odpadke so pošte in Mereatorja. Od tu smo nadaljevali pot mimo občine do bili dobro urejeni in vzdrževani, le tista dva na poti proti Mcrca- nakupovalncga centra TUŠ. Pot smo zaključili po Cankarjevi uli- torju sla kazala nekoliko slabši videz. ci do šole. Torej, vsi imamo možnosl, da odpadke vržemo na pravo Skupaj smo našteli 26 košev. To je kar precej, toda nam mesto, težava je le v tem, če si to res želimo, seje zdelo, da bi bil na določenih mestih lahko postavljen še kak- Resnično, mi mladi bi radi živeli v lepem in čistem Lo- šcn. Tako smo jih pogrešali predvsem pri Abanki preil bančnim galcu. Edina (irošić Šen Leila, Višja strokovna šola, d.o.o., Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana, tel. 01/2811340, http://www.leila.si, irena.marinko@guest.arnes.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR Vizija in strategija šole: Naše poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za ta delovna mesta. PREDMETNIK: Obvezni predmeti: Komunikacija, Poslovanje in finance, Informacijsko-komunikacijski sistemi, Zakonodaja in uprava, Poslovni jezik, Sodobna pisarna, Organizacija in protokol. Izbirni predmeti: Komuniciranje z javnostmi ali Spletno poslovanje, prosto izbirni predmet in diplomsko delo. Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti. Študijsko leto se prične oktobra in konča junija. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila d.o.o. javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka. Cena enega letnika je 1269 evrov, če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 1335 evrov za en letnik. V šolnino je vključena vpisnina, učbeniki, individualni izpiti in ponavljanje izpitov. ZAKAJ BI IZBRALI NAS? 1) S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številke, ampak ljudi, s katerimi imamo prijateljske stike. 2) Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih. 3) Študenti lahko uveljavijo svoja znanja tujih jezikov: angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine in španščine. 4) Študenti so organizirani v delovne skupine, kar povečuje učni uspeh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih vezi. 5) Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji. 6) Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode. 7) Možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki strokovni šoli na Finskem. INFORMACIJE: tel. 01/2811340 ali spletni naslov: irena.marinko@guest.arnes.si fN i- K! .C <5> M/1 « Sij o SS Ne nazadnje t« Iz doma starejših Veselo skoz december in januar v Domu starejših Kar nc moremo verjeti, daje leto 2007 tako hitro minilo. Tudi letos nas je v Domu obiskal sveti Miklavž. Seveda, na našem oddelku smo mu že prej napisali pismo, in kot se spodobi na roke, ne pa po internetu. In tako je Miklavž obiskal vse stanovalce in vse tudi skromno obdaril. Sredi decembra nas je obiskal pevski /.bor Društva upokojencev iz Logatca z novim zborovodjem Matijem Logarjem. Petje so začeli z božično pesmico, končali pa z venčkom narodnih. Prav za začetek je nekaj besed povedala direktorica Helena Prime. Navzoč je bil tudi Marcel Štcfančič, urednik Logaških novic. Potem nam je nekaj zelo toplih in prijaznih besed namenil Vladislav Puc, predsednik Društva upokojencev Logatec. Kar nekaj viž je na harmoniko zaigral Franc Jcraj. Dve pevki sta uprizorili skeča, katerima smo se od srca nasmejali. Slišali smo tudi poseben recept za nas starejše. Najbolj smo si zapomnili, da za bolečine v trebuhu najbolj zaleže brinjevec. Za konec nas je Božiček lepo obdaril. Veseli december smo zaokrožili z božično novoletnim plesom, ki se gaje udeležilo veliko stanovalcev in nekaj svojcev. Uvodoma nam je naša direktorica Helena zaželela vesele praznike in srečno novo leto. Potem so otroci iz Osnovne šole 8. talcev zelo lepo zaplesali folklorni ples. Tisti, ki nc moremo plesati, smo z veseljem gledali plesalce in poslušali glasbo. Pohvaliti velja naše kuharje, ki so napekli raznih dobrot in nam postregli. Tudi pijače ni manjkalo. Januarja smo si najprej ogledali diapozitive, ki jih je posnel Aleksander Čičcrov v Sahari, kjer jc preživel devet dni. Videli smo, kako so tam ljudje oblečeni, da lahko zdržijo v tistem pesku in vročini. Imajo povsem drugačna oblačila kot pri nas. Glavo in vrat si pokrijejo, nosijo dolge rokave, obleka sega do tal. Sem pa tja jc v Sahari videti tudi kakšno zeleno drevo. Tam je menda voda. Povedal je, da hrana ni prav dobra. Imajo pa pri sebi vodo, da veliko pijejo. Vodniki jedo drugačno hrano kot obiskovalci. Spijo v šotorih in v spalnih vrečah. Avtomobile imajo v bližini, da imajo pri sebi, kar potrebujejo. Prvič pa je v Domu nastopil ženski pevski zbor Kulturnega društva Tabor iz Logatca z zborovodjem Zdravkom Novakom. Zbor šteje 24 pevk, starih od 16 pa do 60 let. Moram povedati, da so nam zapeli kar nekaj zelo lepih pesmi. Kar precej stanovalcev je prišlo na koncert. Vsi smo bili zelo zadovoljni, saj nam petje veliko pomeni. Pevke so obljubile, da še pridejo, saj so bile tudi one zadovoljne pri nas. Prav tako prvič so nas obiskale članice Turističnega društva Ljubljana Šiška. Nastopile so s harmoniko, citrami in recitacijami. Program je povezovala Hiacinta Pivk. Mirjam in Vanda sta zaigrali na harmoniko, Marica pa na citre. Posebna zanimivost jc bila 100 let stara Vandina harmonika. Božiček na obisku v Domu. Začela je s pesmijo Mama kuha kale, končala pa s pesmijo Sveta noč in Ave Marija. Zadnji dve jc zapela prav občuteno. Recitirala pa je Ivanka. Vsaka po svoje je bila čudovita. Res so nas prijetno razveselile in nam pripravile prijetno glasbeno popoldne. Hiacinta jc obljubila, da še pridejo. Januarja nas jc obiskalo tudi 21 učencev Glasbene šole, ki so v našem domu žc nastopili, pod vodstvom Vinka Kralja. Vsak učence jc na klavir zaigral eno ali več pesmic. Prav prisrčno je bilo videti deklice iz nižjih razredov, ko so igrale na klavir. Učitelj Vinko in ena izmed učenk sta skupaj zaigrala ona na klavir, on pa na harmoniko. Otroci, ki so vselej tako prisrčni, nas še posebej razveselijo. Ivanka Pečenik Za bogastvo dobrih odnosov med prostovoljci o Prostovoljci na veselem srečanju "Pri Kisovcu" Društvi upokojencev iz Logatca in Rovt sodelujeta od lanskega julija pri projektu »Starejši za večjo kvaliteto življenja doma«. Prostovoljci iz tega projekta smo se ob novem letu zbrali na Petkovcu. Najprej smo si ogledali cerkev sv. Ilieronima; oskrbnik nam jc predstavil nekaj zgodovine in zanimivosti te cerkve. Izpod lip, odetih v i v jc, smo imeli očarljiv razgled. Od tam smo krenili na turistično kmetijo »Pri Kisovcu«, kjer so nas lepo pogostili. Pripravili smo si tudi nekaj zabave s skečem in srcčclovom. Ob vsem je pomembno, da se prostovoljci večkrat srečamo, se pogovorimo, si izmenjamo izkušnje in se tudi poveselimo. Taka srečanja nas družijo, bogatijo; prispevajo k dobrim odnosom in še k boljšemu sodelovanju, ki je prepotrebno za dober uspeh. Mi-Mi Zahvala Zdaj pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. kjer lihi dom le mie li krasijo in svečke li v spomin gorijo Svojo življenjsko polje sklenila I i ančiška Kogoj 1919 2007 Ob smrti naše mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se /. nami s liho žalostjo, cvetjem in svečami poslovili od naše dobre mame. Najlepše se zahvaljujemo dr. Katarini Turk, patronažnima sestrama Indiri in Ivi za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu ler intervencijski službi za hitro pomoč in prevoz v bolnišnico. I'rav lako se zahvaljujemo ludi pogrebnemu zavodu Menarl in g. Tomincu za pogrebne storitve. Posebna zahvala pa velja Gasilskemu društvo Dolenji Logatec, g. župniku za lepo opravljen obred in obiske na domu, sosedi Majdi Grom za pomoč pri pogrebu, pevcem in Zvezi borcev za podarjen venček. Hvaležni smo vsem, ki so ji izkazali zadnjo časi. Žalujoči vsi njeni Zahvala Skromno si živela in ljubila si svoj dom. Ljubezen, ki si iiiiin ju dala, za vedno v naših srcih ho ustni ti. Pavla Mezc 1922 2007 Ob smrti naše drage, dobre mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo tudi osebju Doma starejših v Logatcu, dr. Katarini Turk, gospodu župniku za pogrebni obred, pogrebcem, pevcem za odpele pesmi, pogrebnemu zavodu Menart in Komunalnemu podjetju Logatec. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zahvala Prezgodaj nas je zapustila naša draga mama Antonija Oblak Premalo je prostora, da bi se zahvalil vsem, ki ste mi stali ob strani ob boleči izgubi drage mame Antonije. Posebej pa bi se rad zahvalil vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Še posebna zahvala pa velja dr. Darji Likar, medicinski sestri Ireni Petkovšek. patronažnima sestrama Indiri in Lvi, voznikom reševalnih vozil, kaplanu Adr/cju Goseku, Komunalnemu podjetju Logatec in pogrebnemu zavodu Menart, mojim sodelavcem z občine I Ogatec ter vsem, ki sle jo imeli radi. Hvaležen in žalujoči sin Zvonko in Mie i Zahvala Kakor zjutraj sunce vshine. misel nate nas objame, tvoje tlelo. vera. vestnost In dobrota, nuj nuni bo vodilo in življenjska dota Konec novembra nas je v 93. letu Starosti zapustil dragi in dobri oče, dedek in pradedek Anton Turk-Itteničev Toae iz. Hotenjskih Zibrš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poli. nam izrekli sožalje. darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše. Predvsem se zahvaljujemo družini Petrovčič iz Zibrš za tako čustveno in iskreno pozornost ob njegovem pogrebu. Zahvala tudi sorodniku, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebnemu zavodu Menart in pevskemu zboru. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi Ne nazadnje Zahvala Tu vse /><> liho diha in verjame, da onkraj gozdu rasle novi gozd, da prav luka lam noč večer objame in da je človek kakor ptica prost. (Matej Krajne) Alojz Žnidcrič iz Rovt Hvaležni smo vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom za vse tople žarke dobrote, ki ste jih ob obiskih prinašali v naš dom. ob bolečem slovesu pa v tolažbo prižgali v naših sreih. Za posebno skrb in tenkočutno pomoč se zahvaljujemo dr. Janji Šešok. Hvala pogrebnemu zavodu Menart, pevcem in gospodu župniku Janezu Petriču za lep poslovilni obred. Žena Cvetka in vsi njegovi Napovednik prireditev Petek, 15. februar, ob 20. uri, Velika dvorana Narodnega doma EXTRA SHOW - NOVA PRIDOBITEV - Imitacije znanih osebnosti Org in info: KŠD Trate. 031/547-985, Trpin Robert, ksd.trate@gmail.com Sobota. 16. februar, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma MAMA JE UMRLA DVAKRAT - Gledališka predstava Org in info: Pionirski dom - Center za kulturo mladih, Rok Zrnec, 041 980 947 Petek, 22. februar, ob 20. uri, Velika dvorana Narodnega doma JAMSKI ČLOVEK (Rob Becker) - gledališki abonma komedije Občine Logatec Produkcija Gustav film in Theater Mogul. Režija: Nataša Barbara Gračner. Igra: Uroš Furst Org. in info: Občina Logatec, 01/ 7590-633, renata.gutnik@logatec.si Petek, 29. februar, ob 18. uri, Steklena galerija ob športni dvorani 3. OBMOČNA RAZSTAVA MLADIH LIKOVNIKOV IN 7. OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV - BARVE - RUMENA, RDEČA, MODRA - Osnovnošolci in srednješolci, ki so sodelovali na obeh natečajih, bodo na prireditvi predstavili likovna in literarna dela. Najboljši v vsaki posamezni starostni skupini in kategoriji bodo prejeli nagrade. Org. in info: JSKD - Ol Logatec v sodelovanju z LD Zeleni Oblaki, Tanja-Pina Škufca, vodja območne izpostave, 01/759 17 40, oi.logatec@kabelnet.net V programu lahko pride do spremembe. Novosli bodo sproti objavljene na spletnih straneh občine Logatec www.obcina-logatec.com Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15,1370 Logatec, renata.gutnik@logatec,si / tel.: 01 7590 633. Jožetu Mačku -Kristanovemu v spomin Šele ko smrt zareže globoko rano, se zavemo, kako kratko je življenje, kako škoda je trenutka, ki ga v njem nismo izkoristili. Na silvestrovo, ko se sicer poslavljamo od starega leta, se je lani zgodilo, da smo se poslovili od človeka, ki je z veliko delovne in ustvarjalne moči znal in želel polno izkoristiti trenutke svojega življenja bodisi za potrebe svoje družine bodisi za širšo skupnost, ki jo je obdaril s silo in lepoto svojih glasbenih izpovedi. Jožeta je glasba pritegnila že v rani mladosti: najprej je prepeval v otroškcm-šolskem zboru, nato se je na koru srečal s cerkvenim zborom zborom, sočasno pa še z moškim zborom. S svojim žametnim glasom je prepeval v začetnih letih Logaškega okteta. Cela tri desetletja je vodil cerkveni pevski zbor. Neizmerna pripadnost in prispevek logaški godbi pa sta povsem zaznamovala celo njegovo življenje. Pihalnemu orkestru Logatec sc je Jože posvetil neprekinjeno skoraj pol stolelja (natančneje 47 lel). V vsem tem obdobju skorajda ni bilo godbenega nastopa brez njegovega zvestega in nepogrešljivega basa, brez. njegovih prepoznavnih sivih brkov in brez njegovega dobrodušnega nasmeha. Generacije godbenikov so se menjale, prihajali so mladi, šolani glasbeniki. Spreminjal seje program in njegova zahtevnost. Le redki veterani so lahko sledili hitremu razvoju in napredku. S svojim zanosom, popolno predanostjo ter neusahljivim virom ustvarjalne moči je bil Jože vedno svetel vzor in zgled vsem: mladim in starim. Njegovo nepopustljivo poustvarjamo silo smo lahko občudovali in iz nje črpali vsi, ki smo ga poznali in imeli skupaj z. njim čast soustvarjati godbeništvo in kulturno življenje na domačih tleh in vsepovsod drugod. Za svoj prispevek logaški kulturi je Jože prejel zlalo Gallusovo značko, visoko mednarodno priznanje Medaljo C ISM za posebne zasluge na področju godbeništva ter občinsko Februarsko priznanje za življenjsko delo na področju kulture. Zncnada je nastala praznina, ki jo tudi čas še dolgo ne bo zapolnil. Ostajajo mnogi nedodelani načrti, nedokončane misli velik, ne do konca popisani list papirja. Kaj, da ne, dragi Jože, pogrešali te bomo. Obljubljamo pa li, da bomo Ivoje delo nadaljevali tebi in vsem drugim v čast. Verjamemo, da nam bo tvoj duh pri tem stal trdno ob sirani. In za vse lo, za Ivoj trud in dragoceni prispevek, dragi Jože, iskrena hvala. Logaški godbeniki Ne nazadnje Logaški koledar Ko smo si leta 1988 ogledovali prvi Logaški koledar, nismo sploh pomislili, da bi nas utegnil koledar, vsakič sicer v drugačni preobleki in drugačni vsebini, spremljati vsa leta doslej - In tako se je zgodilo, da smo dobili logaški stenski koledar tudi za leto 2008: Logatec, zračni posnetki 1957-2007 - Idejo je, kot sicer za vse doslejšnje koledarje, porodil direktor Nakla, d.o.o., Logatec Anton Vladič, kije v pogovoru razkril nekaj zanimivosti, ki so botrovale nastanku letošnjega koledarja Od kod zamisel za letošnji koledar'! Je že iako, tla je / idejami najteže, najraje se porodijo mimogrede, spoloma, ko človek o stvari še najmanj razmišlja, lako me je v nekem hipu zne-nada prešinil tolikokrat slišani očitek: 'Ja, v Logatcu se nič ne dela, v Logatcu sc nič nc dogaja, v Logatcu sc nič ... I'a sem si rekel, kaj ko bi sko/ koledar _ predstavili, kako očiten polsto- Anton Vadil koledarja. Špela lerjančič iz Komunalnega Kuko pa ste se domogli podjetja. Z besedili, ki govore o do tako imenitnih posnetkov'.'Saj krajevnih zapisih, je opremila so imenitni, a ne? So, so. Fotograf Žni-daršič, ki smo mu zaupali fotografski del, je moral / motornim /majem kar večkrat obleleti lo- koledar Renata Gutnik. koordinatorica za kulturne in turistične dejavnosti Občine Logatec. //; načrti za naprej? No, za zdaj sem ve- gaSko obnebje, da je v primernih sel, da smo uspeli s koledarjem okoliščinah lahko pripravil več za leto 200K, ki je i/šel v bli/u kol 300 fotografskih posnetkov, 4000 i/vodih in obiskal vsa naša ki smo jih odkupili /a arhiv. Od gospodinjstva. Računamo tudi tod smo odbrali ludi dvanajstero na logaški koledar za leto 2009. letni poselitveni, gospodarski in podjetje / direktorjem Igorjem fotografij, ki so v koledarju za- Ideja/a vsebinski del je še \ /ra- infrastruklurni razvoj lahko pri- Petkom v trenutku ogrela za ko- nimivo upodobile vse kraje naše ku. Prav gotovo jo bomo ujeli še kažejo zračni posnetki naše ob- ledar in ludi za sorazmerni de- občine. ob pravem času. čine iz leta I957 v primerjavi z. lež pri solinaciianju potrebnega Kdo je avtor komu- Spoštovani Anton, letom 2007. stroška. Posnetke iz leta 1957 milnih sporoči/ in zanimivih vam in vsem vašim sodelavcem Koga VSe Ste Še priteg- nam je dala na voljo logaška zapisov, ki govorijo o občini in čestitke zu letošnji koledar; z.a nili k sodelovanju? Geodetska uprava, posnetke na- posamičnih naseljih? pričakovani naslednji logaški Moram priznali, da šili dni pa nam je priskrbel eerk- legendo s sporočili koledar pa kar največ domisel- sla sc Občina / županom .lane- niški fotograf Matjaž /nidaršič, o zbiranju in odvozu odpadkov nosti. zom Nagodetom in Komunalno ki je opravil tudi oblikovalni del sta pripravili Katja Markič in M. Stefaniii Zaplesali so v novo leto Pod geslom Zaplešimo v novo leto je Društvo invalidov Logatec na Štefanovo v Gospodarsko rekreativnem centru v Za-polju organiziralo prijateljsko srečanje invalidov in upokojencev občine Logatec. /.hrane v /.upolju je obdaroval dedek Mraz, Na srečanju se je zbralo preko slo invalidov in upokojencev, ki so se veselo zavrteli ob poskočnih zvokih Janeza Kogovška. Družabnost v Zapolju sla popestrila nastop pevskega zbora Dl DU Logatec pod vodstvom novega zborovodje Matije Logarja in obisk dedka Mraza, ki je vsakemu udeležencu izročil spominsko darilo. Za smeh in dobro voljo so poskrbeli z zanimivim skečem, kako hoče ženska zapeljati moškega. Ob dobri hrani in pijači ter prijetni glasbi se je srečanje potegnilo daleč proti drugi jutranji uri, Resedilo in Joto: France Brus Slovesno ob zlati poroki v Novem Svetu Zadnji leden v lanskem novembru sta v Novem Svclu praznovala /lalo poroko Zvonka in Ivan l.cskovec Dolinarjcva. V 50 letih nesebične ljubezni, potrpljenja in odrekanja sla si zgra-dila prijeten dom in ga obogatila s tremi otroki, ki SO jima danes še / vnuki in pravnuki neizčrpno veselje. Na pobudo sosedov so slav Ijencema postavili mlaje; na presenečenje mlajarjev, je luknje /a mlaje izkopal že pred njihovim prihodom ženin Jane/ kar sam. So pa sosedje sredi ledna poskrbeli /a mlaje in jih ludi postavili. Sosede pa so spletle dolge vence, s katerimi so bogato okrasili mlaje, lako je dogodek ponovno /družil vaščane, ki jih sicer tempo današnjega življenja že močno odlujujc. Že ob postavitvi mlajev se je živahno razpoloženje oh IVajtonarici zavleklo lako rekoč neopazno v pozno četrtkovo noč. V soboto pa so se ponovno zbrali sosedje in sorodniki ter zlatoporočenca pospremili v farno cerkev, kjer je domači župnik Srečko Turk med bogoslužjem potrdil njuno petdesetletno zvestobo, Da bi Se naprej zdrava in vedra premagovala nadaljnja skupna leta,je želja hvaležnih svatov, ki so skupaj veselo praznovali vse do jutranjih ur. Zadovoljni svalje Iz zgodb in dogodb Ko smo v decembrski številki Logaških novic napisali nekaj zgodb in dogodb iz naše preteklosti, nismo pričakovali kaj posebnega odmeva. Pa vendar so v ljudeh še žive zgodbe iz preteklosti. Tako kaže, da so v posebnem spominu ostale tudi zgodbe o zdravilstvu. Ena takšnih v nekoliko spremenjenem besedišču je ostala v spominu tudi Eriki Štempihar. Prav živo se spominja, da so ob zdravljenju ječmena na očeh dejali: »Ječmen žanjem, ječmen žanjem, stara baba, stara baba, - fej, te bodi!« Vabimo torej vse, ki vam je ostala v spominu bodisi kakšna vraža ali urok, da se oglasite in s svojim bogatim spominom pomagate ohranjati dediščino naših dedkov in babic. Albin Čuk Ne nazadnje Pust, pust - krivih ust Društvo prijateljev otrok in mladine, Osnovna šola X talcev in slaščičarna Kljukec so na pustno soboto, 2. februarja vabili v šolsko telovadnico na 20. otroško pustno rajanje. In na popoldanskem rajanju ob glasbi Janje in Primoža je bilo pustno živo. slikovito, tudi izvirnosti ni manjkalo. Zvončki prej ko sneg Namesto da bi sredi letošnje januarske zime prekrila obronke gozdov in travnike spodobna bela snežna odeja, so vse naokoli razcveteli svojo belino telohi in zvončki te prve znanil-ke pomladnega razpoloženja. Pa seje pustna zarajalo. I'oto: V. Meze Najbolj izvirne maske so bile nagrajene. Slaščičarna Kljukec pa je poskrbela, da so se maske posladkale s pravimi pustnimi krofi. g.u. So po zvončki pobelili zimsko krajino. Besedilo in joto: France Brus T Na Štefanovo v Grčarevcu V pravem zimskem vzdušju je na Štefanovo dopoldne v Grčarevcu pod Gutarjevimi "bregemi" polekalo žegnanje konj. Sredi bele pokrajine in rahlega sneženja je bilo prav lepo videti vesele obraze konjerejcev, ki so pri jahali iz .lakovice, Laz, Planine, l.ipelj in Grčarevea, ter praznično okrašene konje, ki so s hrzanjem in zimsko sapo opozarjali nase. Žegnanje so organizirali grčarevski konje-rejci. Pozdravni nagovor je pred množico vaščanov - občudovalcev konj, imel pobudnik žegnanja Mitja Osterman. Poleg blagoslova konj je opomnil tudi na državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Planinski župnik, sicer tudi dekan dekanije Cerknica, Franc Kadune je opravil žegnanje konj ter kruha, ki gaje podelil konjem. V prijetnem kramljanju ob vročih napitkih, otroškem živžavu, občudovanju in fotografiranju raznolikih pasem konj ter kmečkih vozov smo vsi prisotni zaželeli, da bi žegnanje konj na Štefanovo postalo tradicija tudi v domači župniji Planina vsako leto v drugi vasi. {£\ . \ VABIMO V PASJO ŠOLO NA OSNOVNI TEČAJ IN MALO ŠOLO KONJIK Treningi bodo potekali v pokritem vadbišču centra KONJIK (pri Valkartonu v Logatcu). Uvodni sestanek bo v torek, 26. februarja ob 18.00 (brez psov). Prijave na: matjaz.mihevc@kabelnet.net Dodatne informacije na: 041 644 047 Dekan i rane Kadune ob blagoslovu konj in kruha. Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, do.o.. Celje; naklada 3950 izvodov. Časopisje brezplačen. Naslov uredništva: Logatec. Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705. ob sredah od 10, do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si. ISSN 0350 9281 Oglas NISO VEC RAZLOG ZA SLABO VOUO IN ZA SKRB. ALI STE ZADOVOUNI S SVOJIM ZDRAVJEM ? STE POGOSTO UTRUJENI? VAS BOLI GLAVA? IMATE VI50K PRITISK ? Človekovo telo je kot orkester, ki zveni harmonično le. če je dobro uglašen. Obliži so primerni za zdrave ljudi kot preventiva!!! V kolikor imate željo po dodatnih informacijah, smo vam na voljo vsak delovni dan med 9. in 17. uro, na telefon 031 307 148. Veseli bomo, če vam bomo lahko pomagali, da si tudi vi olajšate bolečine in vsako jutro z veseljem vkorakate v nov dan. Hvala, da ste si vzeli čas in prebrali našo reklamo. V prihajajočem letu vam podjetje Tircom želi obilo zdravja! BOLEČINE OBLIŽI ZA BOUŠe POČUTJE! Kaj je to Rastlinska olja in izvlečki zelišč, že kar nekaj let ponovno vstopajo na velika vrata v naše domove. Njihovo vrednost so cenili in z njihovo pomočjo reševali marsikatere težave že v davnini. 2e stari Egipčani in Kitajci so že z več kot pet tisoč letno tradicijo zdravljenja, ki temelji na celostnem pristopu s pomočjo akupunkture in akupresure ozdravljali vse mogoče bolezni. Bila so eleksir življenja, lepote, predvsem pa zdravja. Danes o njihovih sestavinah in učinkovanju vemo mnogo več. V organizem prehajajo na različne načine, skozi masažo v kožo ali z vdihovanjem skozi pljuča. V obeh primerih pridejo v krvni obtok in naprej do celic. Na ta način sodelujejo v procesu zdravljenja, kjer dvigujejo imunski sistem in tako čutno vplivajo na psiho, kar se v podzavesti odraža na občutku harmonije in dobrega razpoloženja. Številna raziskovanja so potrdila, da imajo mnoga zelišča tudi antibakterijske proti glivične in celo anti stresne lastnosti. Podplate upravičeno imenujemo drugo srce človekovega telesa, saj so zbrane skoraj vse akupunkturne točke naših organov. Pri vseh boleznih so najprej prizadeti naši organi izločanja. To so ledvice, mehur, jetra, žolč in koža. Na podplatih se tudi zbirajo in krožijo strupi toksini, ki jih po različnih poteh vnašamo v naše telo (nepravilna prehrana, razna kemična zdravila.stresno življenje, dihanje nečistega zraka itd...) in se zaradi porušenega ravnovesja v telesu ne izločajo preko izločilnih organov, ampak se odlagajo v veznem tkivu. Posledice se kažejo: visok pritisk, težave s srcem, artritis, težave z jetri, ledvicami, revmo, težave z oteklimi nogami, razni glavoboli, nespečnost in še bi lahko naštevali. Prepoznavni znaki zastrupitve, oziroma preobremenjenosti telesa s toksini in strupenimi snovmi so: bela obloga jezika, slab zadah, bele lise na nohtih, temni kolobarji okoli oči, slabo celjenje ran, močan telesni vonj, kronična utrujenost, visok pritisk, sladkorna bolezen, alergije.... Obliži GREN SHEET DETOX vsebujejo v prah zmlete naslednje sestavine: bambusov kis, biokamen turmalin, hrastov kis, goba cauru-rus, evkaliptus, zelena hutunija, japonska nešplja, navadni pelin, hitosan, C vitamin, škrob, grelni pigment, mikrokapsule z grelno sestavino, polisahard. Vse te sestavine imajo sposobnost aktivirati akupunkturne točke na medianih in odpreti pore, tako, da se lahko strupi iz veznega tkiva in nezdrava limfa izločijo. Gre za naravno pot izločanja. Ker je na podplatih največ akupunkturnih točk, obliž nalepimo na lok podplata zvečer preden gremo spat in tako aktiviramo 6o točk. Zjutraj obliž odstranimo. Če je barva obliža siva ali rjava ali celo rahlo mastna in ima neprijeten vonj, je to znak, da se je količina strupov v našem telesu zmanjšala. Obliki za dobro počutje GREN SAP SHEET DETOX aktivirajo telesne celice, krepijo imunski sistem, pospešujejo presnovo, sproščajo mišice, dajejo energijo, zmanjšujejo otekline in telesne bolečine. Kura z obliži GREN SAP SHEET DETOX traja 5 dni na obeh podplatih. Priporočljivo je, da se čiščenje organizma ponovi 3 do 4 krat letno. Pri kliničnih opazovanjih v tujini je bilo zagotovljeno izboljšanje zdravstvenega stanja in boljšega počutja. Poudarjamo, da obliži za boljše počutje ne zdravijo, pač pa vam pomagajo pri omilitvi bolečin in zmanjšujejo uživanje kemičnih medicinskih zdravil, za katere vemo, da imajo negativne posledice na naš organizem. Cena enega zavitka znaša 25 €. d.o.o. UVOZNIK: TIRCOM D.O.O., LJUBLJANA, PARMOVA 35, TEL. 031 307 148 Obliže pošljemo tudi po pošti. Cena poštnine je 1€. NEKAJ MNENJ IN IZKUŠENJ UPORABNIC OBLIŽEV GREN SAP SHEET DETOX Ob koncu zime je udarilo; rak dojke. Z mešanico jeze in obžalovanja me je prijazna zdravnica v Kranju, ko je prebrala izvid preiskave odvzetega tkiva in uredila vse dokumente, pospremila do vrat. »Ne recite gospa, da tega niste opazili !! Kdo le ne bi, stalno utrujena na smrt, boleče noge, izpadanje las... TAKOJ V LJUBLJANO !« Tam so moj tumor s plameni metastaz tako sploščili in razpršili, da noben poseg ni bil mogoč. »Vas kmalu pokličemo.« Na poti domov, sem premišljevala, kaj vse si bo treba urediti: živo tarnanje, pogreb, žara, računi, dolgovi, oporoka, posloviti se od vseh... Po vseh mogočih rešilnih bilkah sem naročila še obliže za boljše počutje, ker nisem imela kaj izgubiti. Polepila sem si ramena in začelo se je. Bolelo, vleklo, cukalo, skoraj premikalo nekaj notri, črni obliži, smrdeči, koža je pokala od lepilnega traku .12 paketov je izginilo mimogrede. Ni še končano čiščenje, je pa kmalu prišlo do preobrata. Dobrega počutja (vsaj to sem si rekla) sem se pojavila na onkologiji. Zgroženi so se mi opravičili, ker so za več kot mesec dni pozabili name, jaz pa na njih. »Hvala!« Naredili so ponovne teste, zelo je bolelo, prvi znak, da raka ni več. Zopet so pozabili name. Poiskala sem znanca zdravnika na Inštitutu. Sedela sva si nasproti za mizo in prav zabavno je bilo. Vedno znova je gledal v moje izvide -prve in nato druge, si čistil očala in ni mogel verjeti svojim očem: »Majda, raka definitivno ni več!« In zopet je šel pogledat, če prav vidi. Smejala sem se. »Naj mu povem? Saj ne bo verjel.« Se nekaj je govoril, res ne vem kaj, ker sem bila v mislih že pred Bogom, on je to naredil, to je njegovo delo, tudi obliži so božji dar, namenjeni tistim, ki jim verjamejo. Ne vem, ali sem se zahvalila in poslovila, preden me je kot raketo odneslo iz tiste grozne hiše. Pa verjemite ali ne, živa sem še! Pozdrav in srečno, vaša Majda Gospa Slavica iz Krškega stara 52 let, je bila popolnoma brez volje in energije. Nobeno delo ji ni šlo od rok. Obiskala je veliko zdravnikov, vsi izvidi so bili b.p. Po dveh terapijah z obliži za boljše počutje, se ji je vrnila volja do dela, počuti se prenovljeno, srečna je, ne more verjeti, da je tako zdrava in odličnega počutja kot nekoč. Starejša g. Ivanka je imela nekaj let boleče in otečene noge. Obiskovala je redno zdravnike, pa nič. Pet večerov si je pridno lepila noge z obliži in po končanem tretmaju ji noge niso več zatekale. Po uporabi obližev za boljše počutje uporablja občasno tudi kremo Pedimol. Leto 2007. Dobila sem najlepše darilo v življenju. Že več let nisem bila sposobna hoditi brez pomoči palice, niti toliko, da bi se sama dvignila s postelje. Sin me je skoraj nosil na WC. Po priporočilu kolegice sem kupila skoraj skeptično - obliže. Po treh kurah je bolečina v piščali izginila. Po stanovanju sem pričela hoditi brez birgel, pa tudi počasi sem sama vstajal iz postelje. Potem še eno priporočilo -kremo Pedimol. Naj bo še to sem si rekla in kupila. Res mi je pomagala, tako da se vsak dan mažem z njo. Res mi je to leto prineslo veliko veselja. Najlepše hvala, vaša Sonja Fotoobjektivnost S KOLOM ZABITO IN SMOLO ZALITO Domače posebnosti Ubogajmo prometni znak in smo v prekršku! Obvezna smer - v ograjo! Upoštevanje prometnih /nakov je seveda najmanj, kar lahko zahtevamo od udeležencev v prometu. Tako so me učili v šoli, tako sem slišal na tečaju prometnih predpisov in tako velja po zakonu. Mislim, da še vedno velja pravilo, daje označba na eesti tudi »prometni znak«, kot recimo, neprekinjena črta, ki pomeni, npr, prepovedano prehitevanje, ali pa puščica na voznem pasu, ki določa smer vožnje. sonet SONET d.0.0., Vrhnika Arhitektura, urbanizem, oblikovanje, svetovanje Robova cesta 6, 1.160 Vrhnika sonct.birorajsiol.net Objavlja prosti delovni mesti: 1. Sodelavec pri projektiranju in izdelavi načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja pogoji: V.stopnja gradbene smeri ali druge tehnične smeri, znanje osnovnih računalniških programov, pripravljenost na strokovno izpopolnjevanje in delo z računalnikom. 2. Sodelavec pri projektiranju - projektant in izdelavi načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja in urbanističnih načrtov pogoji: dipl. inženir, inženir ali študent zadnjih letnikov arhitekturne ali gradbene smeri, znanje osnovnih računalniških programov, pripravljenost na strokovno izpopolnjevanje in delo z računalnikom. Pisne ponudbe pričakujemo do 15.03.2008 na gornjem naslovu. Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim izpitom B kategorije ali z. večletnimi delovnimi izkušnjami. Ko pa želimo zavili s parkirišča ob Mcrcatotjcvcm centru na cesto, ki pelje do Tržaške oz. do drevoreda, tega pravzaprav ne bi smeli storili. Puščica »naravnost« nas usmeri le na parkirni prostor ali pa kam? Podirat ograjo? Tako storimo prekršek, če hočemo priti na glavno cesto, .le v novem zakonu tudi predvidena višja kazen za tistega, ki riše nerazumljive znake na cesti? KRAS