Tečaj III. V četertek 10. prosenca (januarja) 1850. list 3. 14 ako se je nekdo pri vzdihovanju za- klada *) spekel. -0(b __ iiA* f||voje dni je živel babjoverpn kmet, ki je bil po očetu nekaj veliko denarjev podedoval. To zve neki capin iz bližne vasi, ki jih je pa dosti za ušesi imel. Misli in misli, kako bi kmeta opeharil. Ako mu denarje vkradeš, si misli, te vtegnejo v pest dobiti, in ta bi bila žaltova. — Poslednjič mu nekaj posebnega na misel pride. Kakor misli, tako stori. Gre in ogleda skrivaj kmetovo hišo. Zvečer ob desetih pa se vsede na kamen pred vrata kmetove hiše. Začne stokati in ječati, kot naj večji nesrečnik. Kmet misli, kaj je to? in hiti gledat. „Kdo je? kaj Vam je? zakaj Vam je pa tako slabo?" „„Oh!v odgovori capin, Vi mi tako ne morete pomagati. Že čez sto milj pota sim prehodil, — sim daleč od tukaj doma, — popolnoma ptuj, — ne poznam nobenega človeka, — in, Bog ve, koliko sveta bodem moral še prehoditi, preden to najdem, kar mi je najti!"" Kaj bi pa radi? vpraša kmet, in kdo Vas tako preganja?" „„Oh! izdihne potepuh, velik, bel duh me že tako dolgo preganja, in mi ne da pokoja po noči, ne ¦) Z »ki »d namesto „5»c", ki je ptuja beseda. 10 po dnevu. Jaz naj — in moram vzdigniti zaklad, ki je drugemu namenjen. Danes me je čez šest milj daleč gnal, in me na ti kamen posadil. Če hočem iti, me vleče nazaj. Zime bodem zmerznnil. Po tem pa spoznam, da zaklad ne more daleč biti."" Komaj kmet od zaklada zasliši, mu reče nati-homa: „Prijatel! stopite v hišo, se bodete malo so-greli." Ni ga bilo treba dolgo prositi. Stopivši v hišo pade na kolena in ogledovaje se po stanici, pravi: „„Hvala Bogu! to stanico in vse, kar je v njej, sim že pred polovico leta, šestdeset milj od tukaj, v zerkalu ali špeglu vidil, ki mi ga je bil duh pokazal, rekoč: Do tje moraš še iti, poprej ti ne dam mira. — Tako je stala miza, tako peč, tako postelja, ravno tako, kakor tukaj vse stoji. Bodi ga Bog zahvaljen, da sim že tukaj."" Babjoverni kmet posluša in gleda debelo, kot zaboden vpl. Goljuf pa nadalje: „„Tistikrat sim vidil tudi ograjen vert za hišo. Na vert se je moralo skozi hlev iti. Na vertu je bil čebelnak, na sredu verta pa velika hruška. Če ni tukaj vse tako, bodem moral še dalje iti. Moj Bog! kedaj vender pokoj najdem."" Kmet pa to slišati, ga objame veselja, tako, da bi ga bil skoraj zadavil, rekoč: „ Veselite se, ravno tak je moj vert, ste že prav vidili." ,„,Res je, povzame capin, ki je bil že vse poprej ogledal, res je, ni ga zdaj srečnišega od mene. Zaklad je pod hruško, zakaj pod hruško sim vidil v zerkalu jamo, v jami pa lonec poln iivega oglja. Jaz že vem, kaj to pomeni. To je bil zaklad, ki je Vaš. Le malo se naj še pogrejem. Potem ga gremo brez odloga VZdi-gavat. Kmet ni vedil, kaj bi radosti počel. Prinese mu kruha, sira, klobas in vsega, kar je imel pri hiši. „„Dokler jaz jem, pravi goljuf, pripravite Vi lopato, sekiro in kaj takega."" Nato gresta naravnost na vert pod hruško. „„Je že tukaj"" — reče slepar in nekaj mermra. Nato se strese, in kaže na hruško. „„Ali ne vidite, duh že tukaj gori sedi, in kaže pod hruško. Hitro tri križe pred ------------- 11 sabo naredite. Tukaj morava kopati.^" Kmet ne vidi ničesa, pa vender plah prikimljuje. Začneta kopati. Ko že dobro veliko in dolgo jamo naredita, pravi čudodeleč: „,,Prešneta bodi, skoraj bi bil naj poglavitnišo reč pozabil. Jaz imam nekoliko denarja sab*b. Tega moram netegoma naštran položiti. In če je tukaj blizo kaj denarjev, fte bo iz vsega nič. Menim, da Vi vender nimate nič denarjev v hiši?"" — 55Pod streho, odgovori kmet, imam enih dve sto tolarčkov, ki sim jih v kratkem podedoval." „^Na-glo jib doli prinesite, sicer je vse riajno delo zastonj. Kmet prinese mošnjico. „„Le jo sem k moji pod germ deuite. Jaz se bo-dem zdaj v jamo vlegel in naslušal, če se še nič cvenk ne sliši. Se vleže. Cez nekoliko začne proti kmetu: ,,„Aha, zdaj se je nekaj premaknilo, še bolj,—zdaj se vzdiguje zaklad, — kako duh na hruški miga! Vsaki čas se bo zemlja razpdčila. Zdaj je čas, da se Vi v jamo vležete, zakaj Vi morate zaklad vzdig-. niti. Jaz ga ne smem. Jaz se grem zdaj pod germ vleč. Redar se zaklad prikaže, in ga bodete že zagrabili, Vam pridem pomagat. Toda pri miru in tiho ležite, drugači Vam duh vrat vlomi."" Kmet se vleže v jamo. Cez nekoliko zavpije slepar: ,^,Ali še ničesa ne slišite? Meni duh tri perste kaže. Se tri četerti ure morate ležati in ne besedice čerhniti, sicer bo slaba z Vami. Ali ste slišali?"" — Po teh besedah — smuk — skoči sleparski capin čez plot križem svet. Kmet leži zvesto tri dobre četerti ure. Nazadnje pa mu je premraz. Vzdigne se in zove (kliče) to-varša. Ker se pa ne oglasi, gre k germu gledat, kjer so bili denarji. Pa ni človeka, ni denarjev, rii duha, ni sluha. Vse skup je šlo rakom žvižgat. Zdaj še le kmetu solnce posije, ali pfekasno. Kriči, dozava ljudi in teče za sleparjem. Ali kje je že bil! Taka le se jim godi, ki prazne kvante od. zakladov verjamejo. - u -. 12 Kako zmeranjenim pomagati, r;; Qj.fig v Blizo Brežic na Stajarskem sta bila pred nekoliko leti mati in sin na poti zmerznila. Na sneli so ju domu peljali^ v gorko hišo djali, in z gorkimi rečmi oživljati začeli. Mati je še živela, pa so jo z gorkoto vmorili. — Kaj je tedaj storiti, kedar človek zmerzne? nJ Zmerznjen človek se mora rahlo prenesti; lahko mu perst, tudi roko ali nogo vlomiš, ker je vse kerhko, kakor steklo fglaž). Obleko in obutev hitro ž njega poreži, in ga v sneg položi, pa dobro s snegom za čevelj na debelo zakidaj; ustom in nosu pa luknje za dihanje napravi. V snegu mora ležati, dokler se mu udje ne omajejo, in život ne otaja. Namesto raztajanega snega se mu mora drugi prikladati. Glavo in vrat mu s snegom neprenehoma dergni. Kedar snega nimaš, namoči rjuhe ali gunje (koče) v naj merzlejšo, ledeno vodo, in život v nje za^ vij. Zmiraj prilivaj merzle vode, dokler se život ne ogreje, in ne oživi. Zdaj ga v suhe rjuhe ali plahte zavij, v pogreto posteljo položi, in z vinom ali žganjem smukaj in dergni. Hiša pa ne sme zakurjena biti. Ce nimaš ne gunja, ne rjuhe, deni ga v merzlo vodo, ali v velike kodunje ali ničke, in z merzlo vodo ga polivaj. Tudi ga smukaj po životu, dokler se v vodi ne otaja. Potlej mu smeš malo mlačne vode sčasoma prilivati. Pa obraz mu je še zmi- rom treba omivati z merzlo vodo. & * risi loltj Život volnejsi prihaja, vender zmerznjenec ne diha, in se ne oživi. Pihaj v njega, žgetaj mu golt .s peresom v olje pomočenim; dergni mu jezik s soljo. Pokladaj mu rutice, z vriskom ali kisom, to je z jesihom pomočene na žličico. Ako ima čeljusti terdo zaperte, jih je treba z žganjem meti in mazali. Kedar se človek začne oživljati, mu daj piti gorke vode s kakimi kapljicami vriska. Vina ali druge močne pijače se mu pa ne sme dati. Zdaj je treba život v gorke rjuhe zaviti, v posteljo položiti, in ogretih kamnov okoli 13 njega djati. Kar še dalej potrebuje, mu bo zdravnik povedal, kterega poklicati je treba. Tudi zmerznjen ud života moraš dergniti s snegom tako dolgo, dokler sneg zmerzlote na se ne potegne. S tistimi, ki so hudo omerznili, pa še vender žive, je treba enako ravnati in skerbeti, da se počasi ogrevajo. Zmerznjenega prehitro na toplo djati vmori, če ravno še živi. To se našim mladim bravcem gotovo čudno zdi, pa je vender taka. Pojdi z ozeblimi rokami k vroči peči, zanohtnico bodeš dobil, da bodeš cvilil; vtakni roke v skledico ledeno merzle vode, potegnila ti bode ozeblino iž njih, in kmalo ti bodo vroče, ko bi jih deržal v kropu. ,U91I9T/-B.I II: Kako so stari Slovani govorili? .ijsod /i " Jelitej mladi bravci! da bi vi radi vedili, kako da so naši stari očetje — stari Slovani — govorili? Pa čemu vas sprasam? Kaj je človeku pač ljubšega, kot slišati kaj od svojih dragih prededov? slišati, kako so v starih časih tisti govorili, se nosili, kakšne šege imeli i. t. d., iz kterih kervi smo se mi narodili? Verno tedaj poslušajte. Spovedna molitev staroslovanska. Jaz se zaglagolu zlodeju i vsem jego delom; i vsem jego lepocam. Tože veruju v bog všemoguči, i v jega sin, i v sveti duh. Da ta tri imena edin bog gospod sveti, iže stvori nebo i zemljti. Tože isku jega milosti; i svete marie, i svetega mihaela, i svetega petra, i vseh božih sel, i v .seli božih mučenik i vseh božih zakonnik, i vseh svetih devic, i vseh božih mo-6ij, da mi racite na pomoči biti k' bogu mojih grehov, da bim čisti! ispoved stvoril, i odpustek ot boga priel. Bogu vsemogočemu ispovede vse moje grehe, i svetej marii; vseh ne- Poslovenjena. Jaz se odpovem hudiču in vsim njega delom, iri vsim njega lepotam. Tudi verujem v Boga vsegamogočnega, in v njegovega Sina, in v svetega Duha. Da so ta tri imena edin Bog, Gospod sveti, ki je stvaril nebo in zemljo. Tudi išem njega milosti, in svete Marije, in svetega Mihela, in svetega Petra, in vsih božjih aposteljnov, in vsih božjih mučencev *), in vsih božjih zvestih služabnikov, in vsih svetih devic, in vsih božjih moči, da mi hočete na pomoč biti pri Bogu zavolj mojih grehov, da čisto spoved storim in odpušenje od Boga prej- *) M u o e n c e t ali m a r t c r n i k o v. 14 pravdnih del i nepravdnega po-mišljenja, eže jesim vede stvo-ril, ili nevede; nudmi ili ljub-mi, spe ili bde, v' spitnih rotah, v' ležnih rečih, v' tatbinah, v' sničistve, v' lakoinstve, v' liho-jedenii, v' lihopilii, v' uzmastve, i v' vsem lihodeauii. Eže jesim stvoril protivil bogu ot togo dne, poneže keršcen bih, daže do denešnjego dne. Togo vsego is-povedin budii bogu, i svelej. marii, i svetemu lavrencu, gospodi, i vsem svetim, i tebe, božij rabe. * tli v o ?oji ittc roj Kaju se moih grehov i rad se hoču kajati, jelikože smisla imam, eče me, bože, poštediši. \y,A i Daj mi, bože gospodi, tvo- j ju mlilost, da bim nesramen *") i l nestiden pred tvohna očima stojal, igdaže prideš sudit živim i mertvim, komuždo po svem dele. Tebe, bože milostivi, portiču vsa moja slovesa i moja dela, i moje pomišljenie, i moje sred-ce, i moje telo., i moj život i moju dušu. Kriste, božij sinu, iže jesi račil na si svet priti, grešnike izbaviti, ot zlodejne oblasti, uhrani me ot vsega zla. i spasi me v' vsem blaze. Amen, amen. Učeni spričujejo, da je ta molitev čez 850, naj manj pa 793 let stara. Z dvema drugima z glagolitico pisanima slovanskima spisoma skoraj enake starosti v enem zvezku jo je dobil v roke naš učeni rojak Kopitar. Pri-stavljene so bile besede: Te bukvice je sv. Hieronim s svojo roko pisal. — Slavni Kopitar je vse tri spise mem. Bogu vsegamogočnemu se spovem vsih svojih grehov, in sveti Marii, vsih krivičnih del in hudih misel, ktere sim storil vedoč sili nevedoč, prisiljen ali radovoljno, Spe ali čuje, v nepotrebnih prisegah, v rečeh zlaganih, v tatvinah, v radovednosti, v lakomnosti, v nezmernem jedenju, v nezmernem pitju, v nepremagauju in v vsaki pregnanosti. Ktere sini storil proti Bogu od tega dne, kar sim bil keršen, noter do današnjega dne. Vsega tega se spovem Bogu , in sveti Marii, in svetemu Lavrencu, o Gospod, in vsim svetim, in Vam, namestnek božji. Kesam še svojih grehov, in rad se jih bodem pokoril, kolikor se jih domislim, da mi, o Bog, prižanešeš. ' Daj mi, o gospod Bog, svojo milost, da brez sramote in rudečice stojim pred tvojimi očmi, kedar prideš sodit žive in mertve, slehernega po svojih delih. Tebi milostivi Bog, izročim vsa svoja dela in svoja.mi-sli, in svoje serce, in svoje telo, in svoj život, in ;svojo dušo. Kriste, Sin božji, ki si se ponižal na ti svet priti, grešnike sprostiti od hudičeve oblasti, varuj me vsega hudega, in ohrani me v vsem dobrem. Amen, amen. *) Nesramen, tukaj - b(ti sram'0'le.' 15 s cirilico prepisal in leta 1836 na Dunaju vsim Slovanom v večni spomin na svetlo dal v bukvah, ki se jim pravi po latinsko „Glagolita Clozianus, to je: Glagol i -tec Kločev. Tako jih je zato kerstil, ker je bil imenovani stari spominek našega jezika po glagblitiško spisan, in ker ga je naj nazadnje plemenitnik ali žlahtnik po imenu Kloc iz Tri en ta na Tirolskem imel. Na posled pristavim, da sim to molitev v novem pravopisu ravno tako prepisal, kakor je v Kopitarjevem ,,Glagolitcu" z latinskimi in cirilskimi čerkami spisala. Naš slavni Kopitar je bil te misli, da so tako posebno stari Slovenci govorili. j. Navratil. Kako rusovski vozači konje gonijo« Zdaj z ostrimi, zdaj s priliznjenimi besedami priganja rusovski vozač svoje konje, postavim: j,Tako je prav, stari moj Pramček! da mladini lep izgled daješ. To ti je v čast, stari, pridni moj Pramček!" — >;No, Sirec! poglej, kako jo stari Pram maha. Ali ne leti kot ptica? No, ali je ne bodeš tudi ti malo bolj naglo vrezal ? V čast si moraš šteti, da si ž njim naprežen." — „Vranec! ti lena merha, ali te ni sram? Dva dni si postaval in oves zastonj žerlj zdaj pa boš lezel kot polž? Ce se ne bodeš premaknil bo kmalo druga pela!" — ,.Tako je pjrav, gb-lobček moj! tako je prav serčki moji. To so konjički, bo- Ido rekli ljudje, pa ste tudi zares, da malo takih." Zlate resnice* Ne iše pravice nikdar z lažmi in zvijačami j zakaj poverh tega, da se lažnivcu nikoli ne verjame, se tudi vsim ljudem prigrudi. Ako te sreča na stopnjo, časti povzdigne, ne pozabi, kaj si bil po pred, in ne zaničuj zato drugih; sicer bodo tudi drugi tebe zaničevali. Ne govori nikoli od reči, kterih ne razumeš; bolje je molčati, kakor kaj neumnega povedati. 16 • A?, OM«V ni.i:;iii$.ratfeočasriiea. ftlij 'M bi - ----- ::::'.. Pastirček, ki je pervič na pašo gnal, vpraša: Kako bodem pa vedel, kedaj bo krava sita? Mu reko nalaš: Le za koleno jo potiplji, če bode koleno terdo, sita je. ,.7 Oez eno uro, potem ko se je že pasti naveličal, gre in potiplje. „Aha, je že sita> je že terdo"— in goni lačno kravo domu. ______ ;i8h<| l>')feoq «H Povabilo na narožbo. ____ .'•»¦"idO.. ni:)/ -i

i ¦ * | . ; [ Slovensko-ilirski slo vrnile. ibhi Bandero, zastava (jbarjak). Barva (forbvi), boja, žar. Basali, tovariti, puško basali, pušku puniti, nabijati. Basen, basna. Bati se, bojati se. Beba, bebec, bena, blesan. Bebast, benast, glup. Bedak, bedak. Bedast, bedast. Bedro, bedro. Beg, beg Beaun, begunac. 1*4 bel. j Belina, belina. Belili, beliti; belenje, belenje. Beljak, belanak, belance. Berač, berač, prosjak. Natiskarica in založnica Rozalija Egcr. - Vrednik J. Navratil. V Ljubljani.