številka
21, teinilc V >
C
21,10.199
0:6šhti 25U uii
'Ve^ w ^

-/5
/
* r
iilggfe'/
? ’ 1


•-^T'
IC-SlE



5^1

ZA VAS ZE
i
POSLOVNI IMENIKI
SL0VENIJA-TE1
RUMENE STRANI


Dobrodošli tudi no internetu 24 ur in 365 dni
http://rumenestrani.intmar.si ^
DRUŽINSKI ENOPROSTOREC PREMACY sedaj tudi z DITD motorjem
Znižanje cen vozil na zalogi:
modeli 323 do 221.000 SIT, modeli DEMIO do 101.000 SIT
|	še ugodnejši krediti
OSREDNJA knjižica CEUtfrT Zf: J O
POLICIJSKE PDSIAJE ZAGOBJE:61-002 IRBOVUE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 RADEČE:81-002 EITIJA: 061/883-142
ONIETNEINEORIUACIJE: 64-420 1/0(1:0603/61-63-48 0603/63-31-07
fSTVENIDOMOHKDEŽORNE SLUŽBE): 20 RADEČE:88-207
V NASLEDNJI ŠTEVILKI
mmvLjmo
TESTm.DE
VDEmCi
UVODNIK
Prelepa je jesen, ta še posebej, obdarila nas j^z grozdjem, da toliko sladkorja še ni imel, pa kjerkoli v vinorodnih deželah po Sloveniji vprašamo, Torej, kvaliteta gotovo bo - najsmelejši napovedujejo letnik tisočletja! Da bodo z njim skletarili kot se šika ne dvomim, le skrbi me, ker ta resor spada v kmetijsko ministrstvo.
Da ne bi bilo kot z mesom, nikoli ne veš kje ga pobiksajo, kaže, da jim stroke manjka - na ministrstvu, namreč! Dobro je če si sekretar, pa prebrati ne znaš kar ti pošljejo iz Bruslja, ker ne zastopiš, to pa ni več tako dobro. Ja, pa je. Zamočil je, stolček s plačko pa še kar ima, se ravno prav piše in ravno ta prave pozna.
»Bo pa meso za nas dobro, še cenejše bo, ker ga bo preveč.
To je očitno vladin doprinos k mednarodne vdnevu boja proti revščini.
)b volitvah so nam vsi, prednji, zadnji, levi, lesni, črni, krvavzeleni, skratka politiki, obetali iržavo, če ne že blagostanja, pa vsaj socialno ! pravično...
Danes je to država draginje.
MojmirMa&k
Nekaj iz vsebine
{?> KAIRA
FKrpOKSVCDIDVi <S>KIMCA ŽIVIL V ZASAVJU <H>|»TERVJUZI«A00ZUPA« <[7>PRIIEII PAVLI ZMAGOVALEC AKCIJE “UREAOBffZIIAI!
<§>ŠAHIST SILVO RUPNIK NA POTEZI

Naslovnica:
SLAMI NEKOČ IN DANES
Naslovnico oblikoval
jim mi
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek,
Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, II. polletje 3.150,00 sit. III tromesečje 1.575,00 sit, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
^ ^ J. J. U	II
are
okrogla miza
KARIERA V ZASAVJU?!
Šklab, Klub zasavskih študentov, je v petek, 8. oktobra v zagorskem Delavskem domu organiziral Kariero, Šklabov sejem zaposlitvenih možnosti, kjer so se dijakom in študentom predstavila nekatera zasavska podjetja in obratno. V sklopu sejma pa je potekala tudi okrogla miza, poimenovana »Je kariera v Zasavju realnost ali utopija«.
Okrogla miza, ki je namenjena razpravljanju, debati, kresanju
Kako so se hrastniški vrtečani zabavali ob tednu otroka? Poleg vseh dejavnosti, ki so jih organizirale posamezne vrteške enote Vrtca Hrastnik, ko so ustvarjali, se družili in zabavali, so se v torek in v sredo, 5. in 6. oktobra, malošolci Vrtca
različnih mnenj, je na žalost izzvenela kot branje referatov. Udeleženci: zagorski in hrastniški župan ter trboveljski podžupan, predstavnica zavoda za zaposlovanje, predstavnika Gospodarske zbornice Zasavje in Regionalnega centra za razvoj ter le dva predstavnika podjetij med sabo sploh niso komunicirali. Pa saj tudi niso mogli: ni bilo časa. V eni uri, kolikor je trajala okrogla miza, je pač nemogoče doreči karkoli konkretnega. Voditeljicaje sogovornikom prevečkrat prestrigla besedo. Kljub
Hrastnik z vzgojiteljicami udeležili izleta v Kekčevo deželo.
Praznovanje tedna otroka je v hrastniškem vrtcu potekalo v stilu: Imamo se radi, saj je sožitje generacij zelo pomembno za prijetno vzdušje. In otroci so to začutili, zato so v teh druženjih
temu je bil podan dovolj zgovoren prikaz dejanskega stanja.
Izobražencev z višjo ali visokošolsko izobrazbo brezposelnost ne pesti v taki meri kot nižje izobraženih. Na zavodu za zaposlovanje je bilo namreč konec avgusta v Zasavju prijavljenih le 106 diplomantov. Problem, ki se ga zavedajo vsi, a se z njim še nihče načrtno ne ukvarja, nekateri nimajo sredstev, drugi ne programov, je razkorak med potrebami in dejanskim stanjem. Trg povpraševanja in ponudbe po izobraževanju očitno še ne deluje. Primanjkuje predvsem strojnikov, ekonomistov, učiteljev in zdravstvenih delavcev. Problem je ponazorila Sonja Klopčič, direktorica podjetja Oria Computers in predsednica Združenja podjetnikov Zasavja, ki je povedala, da se na njihov oglas za programeije in vodje projektov v Zasavcu ni javil nihče, po objavi oglasa v časniku Delu pa so dobili veliko ponudb, a nobene iz Zasavja.
Nekateri Zasavčani si službo raje
uživali. Kekca malošolarji poznajo iz zgodbic, ki jih je pisatelj Josip Vandot spisal o Kekcu ter so jim jih pripovedovale in brale vzgojiteljice v vrtcu, resda pa ga poznajo tudi iz istoimenskega filma. Ker znajo prepevati tudi Kekčeve pesmice, so prav popestrili izlet v Kekčevo deželo, kije najvznemirljivejši, ko se v daljavi prične svetlikati jezero Jasna, v goratem svetu Kranjske Gore pa je zaznati, da je tu nekje Kekčeva dežela. In po zavitih poteh, skrivnostnih kotanjah, so se približali Kekčevi hiši in kar zavriskali, ko jim je od daleč zaukal Kekec. Darja in Jani Hrovat iz Agencije Julijana v Kranjski Gori sta si že leta 1991 umislila gledališke prizore Kekca. In tako je nastala kmečka hiša ob reki Pišnica, nad katero se lesketata skalovji Špika in Škrlatice, otroci pa pravljico prav enkratno podoživijo. Slovenski film Kekec so menda posneli
poiščejo izven domačega kraja, saj so plače za isto delovno mesto tudi do 30 odstotkov višje, večja pa je tudi možnost napredovanja. Občine lahko z oprostitvijo davkov in prispevkov in z izboljšano infrastrukturo pripomorejo k motivaciji in privabljanju podjetij. Občinski možje pa so se pohvalili s številom štipendij, kijih podeljujejo občine, čeprav , kot je dejal župan Zagorja, Matjaž Švagan, nimajo strategije, katere profile naj štipendirajo.
Tudi podjetja, ki razpisujejo štipendije, tega ne počno najbolj učinkovito, saj se pri tem tudi vse konča, namesto, da bi podjetja svoje štipendiste usposabljala že med samim študijem. Študentje sami pa morajo pokazati večjo samoiniciativnost pri iskanju zaposlitve, možnosti naj bi bile tudi tam, kjer jih na prvi pogled ni videti.
In kot je dejala Sonja Klopčič: »V dobi globalizacije in informatike ni več pomembno, kje človek sedi na delovnem mestu - v Zasavju ali v kakšni svetovni metropoli.«
TekshUrša Kmetec Foto: Igor Zibelnik
ravno v Kranjski Gori. Ampak Kekčeva dežela pomeni tudi to, da jo vsakič posebej soustvarjajo otroci s svojo navzočnostjo, zato je zmeraj zelo zanimivo in enkratno. In potem, ko se ob kislem mleku zadebatirajo, ali je okusno in ali imajo rajši jogurt, jih preseneti Bedanec, ki se ga po navadi zelo ustrašijo in zbežijo. Toda Kekec jim je pripovedoval vse mogoče štorije, kako je ugnal Bedanca in da sta s teto Pehto prava prijatelja, ki se jim kdaj pridružijo še Mojca, Brincelj, Tinka, Rožle. Od maja do oktobra vsako leto so sicer na razpolago amaterski igralci, ki soustvarjajo Kekčevo deželo, otroci pa se polni vtisov vračajo z izleta, na katerem so v okviru tedna otroka podoživljali tudi ljubezen do narave ter do pravljic, kijih imajo najrajši; nenazadnje še po sladkem vonju kislega mleka.
Tekst in foto: RR.
Hej, to sta pa teta Pehta in Kekec!
Oštja, je fletno v Kekčevi deželi
EX TEMPORE NA ZGORNJIH VODICAH
(GABROVKA)
pa čuti potrebo po tečajih, kajti pravi, da so še čisto surovi. Jože Meglič, akademski slikar iz Šmartno, ki je bil tudi
;Vv-
; . mmm.
V okolici Vodic
Litijski ZKO je 9.oktobra povabil trinajst slikarjev, amaterjev iz litijske občine, na enodnevno druženje v okolico slikovitih Vodic.
Slikarje je sprejela na začasno domovanje Berta Juvan na svojo, kot pravi, zapuščeno kmetijo. Od tod so se slikarji razkropili na vse strani, si poiskali vsak svoj motiv in ustvarjali, tako da je nastalo dvaindvajset del. Motivov ni manjkalo, saj je poleg prislovično lepe okolice in pogledov, ki sežejo do Julijcev na severozahodu, Karavank in Kamniških alp, do Kuma na severovzhodu in Snežnika na jugozahodnem obzorju, najti tudi starinske predmete iz življenja nekdanjega kmeta, kašče, pode, kozolce... Pozno popoldan so se zbrali in v več kot sto let starem skednju postavili razstavo.
Tonetu Svršini, likovniku z Dol pri Litiji, je prijetno, ker se srečajo likovniki z različnimi pogledi na naravo in na doživljaje okrog sebe in želi, da tako srečanje postane redno, ter da bi vključili tudi mlade ljudi, ki znajo ceniti naravo. Tako bi se tudi splošen pogled na
likovno umetnost med ljudmi spremenil.
Zamimiv udeleženec je bil Marjan Sonc, saj do današnjega Ex tempora še ni slikal, vendar pravi, da ga vleče, le premalo časa da ima. Vsekakor pa se je likovnosti zapisal, le še časa potrebuje... Marija Bregar likovnica iz Litije dobro pozna okolico Vodic, tako je točno vedela, kje bo ustvarjala, si pa želi še takšnega druženja.
Berti Juvan je bil dan čudovit, presrečna je bila, da se je pri njej zbralo toliko dobro čutečih in mislečih ljudi. Rada bi srečanje ponovila, poleg tega
Marija Bregar je upodobila Javorje
udeleženec Ex Tempora, je obljubil, da jim bo, kolikor mu bo čas dopuščal, pomagal, jih usmerjal in pokazal različne tehnike slikanja.
Sicer pa so ustvarjalce, poleg Jožeta Gorenca, Jože Ocepek in Rosane Maček, ki so bili "spiri-tus rector" Ex tempora, prišli obiskati, ali pa bili kar celo popoldne s slikarji, tudi Nace Štefrl, Boris Žužek in litijski župan Miro Kaplja.
Županu je ideja všeč, je enkratna, kot pravi, saj tako ljudje spoznavajo skrite kotičke, te čudovite kraje litijske občine, jo upodobijo in nesejo naprej.
Tekst in foto MM
Podobnih motivov je na Vodicah veliko...
Kmečka hiša je Berti Juvan nudila slikarski izziv.
Razstava del na starem podu, ki je oživel s slikarji, obiskovalci in kratkim literarnim večerom
21. VINOTOKA 1999
f. T7, J 7 f-it CiT G
JO\
PRIJATELJSTVA
TEK
PRIJATELJ/TVA
Slovenia
Hrvaška
Radovan Skubic, ekstremni gorski ultramaratonec, se je v četrtek, 11. novembra odpravil na petdnevno, 497 kilometrov dolgo pot proti Omišu, ki jo je poimenoval Tek prijateljstva. Po postankih v Karlovcu, Plitvicah, Šibeniku in Splitu, je 16. novembra zjutraj pritekel v nekdaj z Zagorjem pobrateno mesto, kjer so mu pripravili sprejem.
Skubic je v letošnjem letu opravil kar štiri projekte, poleg Teka prijateljstva še Tek za Zasavje, 1100 kilometrov za Zasavje in Ultra maraton, za katere je, kot je dejal, dobil mnogo pozitivnih odzivov, le v Zagorju, pravi, nima več pomoči, iz občine ni prejel niti čestitk. Vse projekte organizira sam, skupaj z družino. Denar za zadnji projekt pa je zagorski ultramaratonec, ki vsak dan preteče 34 kilometrov, zbral tako, da seje odrekel nakupu novega avtomobila.
Po operaciji v novembru, odstranili mu bodo cisto, že pripravlja nov podvig, imenovan Projekt 2000. Z Geossa na Vačah ali pa z vrha dimnika trboveljske termoelektrarne namerava začeti pot, ki jo bo končal na vrhu francoskega Mont Blanca. S tem bo zaključil svoje tekaške projekte in se ponovno usmeril v gorske.
UK.
SONČNE PEGE
ogledali od razreda do razreda.
V četrtek smo si v zagorskem kulturnem hramu lahko ogledali prvo gledališko abonmajsko predstavo, tragikomedijo Evalda Flisarja Sončne pege. Mestno gledališče ljubljansko, z izvrstno igralsko zasedbo, kot so Ljerka Belak, Evgen Car, Jožef Ropoša, Judita Zidar seje pred skoraj do zadnjega kotička zapolnjeno dvorano- tako je vedno na otvoritvenih predstavah- potrudilo in ljubiteljem gledališča v glave in srca položilo izjemno aktualno in vznemirljivo snov. S pomočjo družine, ki bi bila lahko tudi slovenski narod in Božička, ki bi bil lahko slovenska vest in ki vrta, vrta, je Evald Flisar spregovoril o nadvse travmatičnih dogodkih med in povojni zgodovini, ko so se na slovenskih tleh dogajale stvari, mimo lahko zapišemo zločini, ki so močno potlačeni v zavest naših dedkov in babic (krivih ali nekrivih), pa posledično tudi v naših, ki pa na te dogodkih, ki razdvaja naš narod, gledamo verjetno tudi zaradi tega, ker jim nismo bili priče, bolj neobremenjeno, nepristransko ali z neko kritično distanco, če hočete. Vsekakor snov, ki bo še dolgo živela v nas, ki bo še dolgo razdvajala, ki paji je tudi zaradi tega ali predvsem zaradi tega, potrebno pogledati v oči in si končno naliti čistega vina: belega, rdečega ali črnega, kakršen je pač takrat bil. Važnaje le zgodovinska resnica, ki paje le ena. Torej soočiti se z resnico naše skupne polpretekle zgodovine, kakršnakoli je že bila, si podati roke in začeti v slogi živeti tokrat nov košček skupne zgodovine z eno edino resnico, vsak s svojimi spomini. Kot pa smo lahko opazili iz primera družine, bi bilo dobro, da storimo vse, da bodo le ti kar se da lepi in prijazni in Božiček bo v naša stanovanja v bodoče prinašal le darila.
Mogoče ob koncu še beseda o igralski zasedbi. Nekako smo se že navadili, da Evgen Car, Ljerka Belak ali Jernej Ropoša, predvsem dobro in veliko nastopajo v komedijah (npr.Partljičevih) in smo mogoče povsem podzavestno pričakovali več smeha, a tega v igri s tako temo, pač ni na pretek.
Igor Gošte
DAN ODPRTIH VRAT OŠ TRBOVLJE _______________________________
IL.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ O DELU MLADINSKEGA GLEDALIŠČA
V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah so 11.oktobra pripravili in odprli razstavo fotografij o delu Mladinskega gledališča Svoboda iz Trbovelj. To gledališče v letošnji gledališki sezoni praznuje svoj 35.letni jubilej, zato imajo tudi kaj pokazati. Razstavljeno gradivo bo na ogled do konca oktobra v času, ko je knjižnica odprta.
IL
KORALDE IZ PLASTIKE IN TESTENIN
Zanimanje za jesenske ustvarjalnice v Knjižnici Zagorje narašča. Kajti v četrtek, 21. oktobra ob 17. uri seje zbralo prek trideset mladih likovnih nadebudnežev, da so izdelovali domiselne ogrlice, krasili jesenske sadeže in sestavljali sovice.
Mladi nadebudneži so nekateri delali v sodelovanju s svojimi starši, drugi pa so izdelkom pridali povsem svojstveno noto. In ni izpadlo slabo. Kot je povedala knjižničarka Romana Bizjak, so se glede materiala malce potrudili in likovnim zanesenjakom pripravili obilo raznovrstnih materialov. Kljub temu, da so delali počasi, a vztrajno, so potrpežljivo izkazovali zanimanje in David je dejal, da je najprej sestavil sovico, potlej pa se bo razgledal, kako ustvarjalen bo pri preostalih dveh mizah. Hej, kakšen kljun ima tale sova, so se skorajda drenjali, saj so postali že pravi prijatelji, odkar se srečujejo na tovrstnih likovnih ustvarjalnicah. Naslednja dejavnost, ki bo potekala v Knjižnici Zagorje pa bo ura pravljic v četrtek, 28. oktobra ob 17. uri za mlade do desetih let starosti, ki naj nikar ne zamudijo prijetnega druženja.
Tekst in loto: BR.
V petek, 8.oktobra, je Osnovna šola Trbovlje pripravila tradicionalni Dan odprtih vrat. Tokrat so si starši in drugi občani lahko ogledali dejavnost učencev od L do 8.razreda	v 13-ih
delavnicah; tehnični, lončarski, likovni, kuharski... Učenci so ustvarjali v razredih, obiskovalci pa so si te dejavnosti lahko
Po tednu otroka še likovna ustvarjalnica.

SVEA Z NOVIMI PRIZNANJI
Na mednarodnem zagrebškem velesejmu Ambienta 99 je tudi letos ocenjevalna komisija podeljevala priznanja najboljšim razstavl-jalcem vseh zvrsti pohištva. Podeljena so bila tri priznanja.
Svea Lesna industrija d.d. Zagorje je prejela prestižno priznanje in sicer zlato medaljo Mobil Optimum in zlato plaketo za kuhinjo Laura, avtorja Staneta Ocepka. Prejela pa je še pohvalo za uspešen nastop na sejemski prireditvi. Poleg Svea-e sta nagradi prejeli še dve slovenski podjetji in sicer Lipa iz Ajdovščine in Stilles iz Sevnice.
NOVA MESNICA V TRBOVLJAH
Na prostorih tržnice v Trbovljah so v petek, 15.oktobra, odprli novo prodajalno Jurij. V
TEČAJI DELNIC NA URADNEM TRGU PADAJO, PIDOVSKI
ILIRIKA
V prvi polovici oktobra se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev zgodilo kar nekaj zanimivih poslov,kot so začetek trgovanja s pokojninskimi boni, pidovskimi delnicami Plod, Setev in Trgatev, ponoven dvig tečaja delnic Mercatorja, zadržano trgovanje z delnicami Luke Koper ter drugi zanimivi posli. Večina prometa je bila ustvarjena na prostem trgu, slovenski borzni indeks se je v tem obdobju v povrečju gibal v negativni smeri in je v petek znašal 1.884 točk. Indeks pooblaščenih investicijskih družb pa je bil v trendu rasti, se počasi približuje meji 1.600 točk ter je v petek dosegel rekordnih 1.617 točk.
Kot smo že uvodoma omenili, je bilo na uradnem trgu zaznati padanje tečajev delnic večjih podjetij, z izjemo trgovske družbe Mercator, za katerega delnice je značilno, da njihov tečaj raste, ko drugim pada oziroma stagnira. V prvem tednu se je njihov tečaj
njej vam nudijo vse vrste mesnih izdelkov, kakor tudi druge proizvode. Odprto imajo ob ponedeljkih od 7. do 13.ure, od torka do petka od 7. do 17.ure in v soboto od 7. do 13.ure.
Tekst in foto EM.
MLADINSKA KNJIGA RAZSTAVILA ARTIKLE
Zagorska Mladinska knjiga je, že po tradiciji, tudi letos v gostišču Marela v Kisovcu predstavila svoje izdelke, katere si je ogledalo precej obiskovalcev.
(pm)
NOVI VOZILI V KOMUNALI TRBOVLJE
JP Komunala Trbovlje se že pripravlja na snežne razmere. Zavoljo tega so naročili dve vozili, ki jih bodo s pridom rabili za zimsko službo. Eno bo služilo kot posipalnik za
dvignil nad 14.000, se tam ustalil do sredine drugega tedna, ko se je nekoliko spustil in se konec tedna oblikoval pri 13.910 tolarjih. Po objavi skupne izjave Merkurja in Kovinotehne o združitvi, ki naj bi potekala na enakopravnih odnosih, je bilo zanimivo trgovanje z delnicami celjske Kovinotehne, katere tečaji rednih delnic so se v tem obdobju znižali za več kot 10 odstotkov glede na obdobje poprej in se gibljejo okoli 720 tolarjev za delnico. Upravi obeh družb bosta do 20.oktobra sklenili pogodbo, v kateri bosta določili način in pogoje in nato skupaj izkoristili sinergične učinke združene družbe. Padec tečajev sta zaznali tudi obe farmacevtski družbi. Tako Lek, katere enotni tečaj je pristal pri nižjih 36.797 tolarjih in Krka pri nižjih 27.424 tolarjih. Glede združitve Intereurope in Luke Koper še ni nič dorečenega. Po objavi menjalnega
razmerja med delnicami obeh družb, so postali investitorji nekoliko previdni, kar je povzročilo negativno gibanje tečajev na borzi. Enotni tečaj prve je ob koncu tedna znašal 2.507 tolarjev, tečaj Luke Koper pa 3.150 tolarjev. Veliko prometa je bilo tudi z obveznicami Republike Slovenije devete in desete izdaje in delnicami Petrola, katerega enotni tečaj je nižji glede na dva tedna poprej in je v petek znašal 26.410 tolarjev za delnico.
posipanje cestišč, drugo vozilo pa bo traktor, ki bo služil tako za zimske razmere, kakor tudi za bodočo kompostarno na Neži, kar je povezano z ločenim zbiranjem odpadkov.
(IL)
OKTOBRSKE OBRTNIŠKE NOVICE
Novice za hrastniške obrtnike, ki jih izdaja sekretarka Jolanda Gobec, v uvodu navajajo jesenske obveznosti obrtne zbornice. Začeli bodo z razgovorom o problematiki DDV, o evidentiranju delovne dobe pri samostojnih podjetnikih in podobnimi odprtimi vprašanji. Predstavlja spremembe v zakonu o prevozih v cestnem prometu, spremenjen pravilnik o obratovalnem času gostinskih objektov,... Vabi na razne tečaje in zbiranje gradiva v zvezi s 15.obletnico obrtne zbornice. Opozarja tudi na tekmovanje za najlepše urejen obrat, lokal..., ki se bo v okviru gesla Moja dežela...začelo naslednje leto.
(Fanči Moljk)
STOLETNI KRUH IZ TRBOVELJSKE PEKARNE
Pekarna Žito v Trbovljah je pričela s peko novih vrst kruha. Poleg Martinovega in Krpanovega kruha peče tudi tako imenovani "stoletni kruh" z daljšo dobo obstojnosti, svežosti. Pečejo ga iz petih vrst žita in štirih vrst izbranih semen s kombinacijo vitaminov in mineralov.	(T.L.)
V prvih dneh oktobra je na prostem trgu največ zanimanja pritegnilo trgovanje s pokojninskimi boni. Njihov tečaj se je v tem obdobju gibal med 40 in 45 tolarji, kar nekako ustreza napovedim finančnih strokovnjakov. Veliko prometa in poslov je bilo sklenjenih z delnicami Nacionalne finančne družbe I, katerih enotni tečaj se giblje okoli 90 tolarjev. Sledijo jim delnice Triglav steber I pri visokih 96 tolarjih za delnico, Infond Zlat pri 58 tolarjih, Pomurska družba pri 93, Zlata mo-neta pri 78 in Zvon I pri 78 tolarjih za delnico. Višje tečaje v tem obdobju so dosegle še delnice Maksima I pri 62 tolarjih, Mercata I pri 52, Trgatev pri 39, Setev pri 50 in Plod prav tako pri 50 tolarjih. Med podjetji pa omenimo Jadran Sežana pri 1.980, Butan plin pri okroglih 4.000 in Lisca iz Sevnice pri 1.476 tolarjih.
Kot kaže, je pri trgovanju z delnicami na uradnem trgu prisotna določena mera pesimizma, saj je bila pozornost investitorjev usmerjena na prosti trg, kjer je bila ustvarjena tudi večina prometa, predvsem z delnicami pooblaščenih investicijskih družb. Tuji investitorji očitno še ne kažejo večjega zanimanja za slovenski kapitalski trg, kar bo verjetno vplivalo tudi na trgovanje (stagnacija) v prihodnjem obdobju.
Ulrika BPH - Blaž Seražin
^
J. NJ Jr - 11 J .
PESTRO NA ZASEDANJU OBČINSKEGA SVETA V ZAGORJU
Dne 30.septembra so imeli zagorski svetniki svojo 6.sejo, na kateri so obravnavali kar precej pobud, hkrati pa se je pojavilo nekaj zanimivih vprašanj.
Emil Štern (ZLSD) je vprašal, kakšne so strokovne podlage, ki naj bi bile izhodišče za izdelavo zazidalnega načrta ob Pekarni v zagorju in na katerih razvojnih načrtih (glede na kupno moč) temelji načrtovana gradnja novega blagovnega centra. Za odgovor je prosil do 11.oktobra in ga tudi dobil v pismeni obliki. Greta Pregrad (LDS) je v imenu KS Čemšenik vprašala, kako nameravajo urejevati lokalne ceste in plazove v KS Čemšenik na relacijah, kjer poteka avtobusni promet. Vesna Cvetic (LDS) je podala pobudo, da se uredi porušeni most, ki služi za prečkanje vode krajanom Šklendrovca. Romana Butolen (LDS) je predlagala Občinskemu svetu, da pošlje pobudo Ministrstvu za promet in zveze in Telekomu, da bi se Zagorje oziroma Zasavje ob reorganizaciji telefonskih omrežnih skupin priključili ljubljanski omrežni skupini, ne pa celjski, kot naj bi planiral Telekom. Njena je tudi pobuda, da naj bi v Mlinšah, kjer ločeno zbirajo odpadke, le-te odvažali vsak teden, ne pa vsakih 14 dni. Andrej Dolšina (SKD) je vprašal, kaj je z gradnjo pošte na Izlakah, zakaj zamuja. Zanimalo ga je tudi, kdaj bodo uredili semaforizirano križišče pri tržnici. Župan Matjaž Švagan mu je odgovoril, daje prišlo do zamude pri gradnji pošte zaradi tega, ker niso bili nekateri objekti, ki že stojijo v bližini, vrisani v gradbene podlage, zato je bilo treba prilagoditi projekte. Semaforizirano križišče naj bi Cestno podjetje Ljubljana uredilo to jesen, sporazum z Ministrstvom za promet in zveze je že podpisan. Slavko Jelševar (SLS) je ponovno izpostavil problem obvoznice v KS Franc Farčnik. Vprašal je tudi, zakaj takšna zamuda pri odpiranju bazena Selo. Župan je odgovoril na drugo vprašanje. Zaradi zahtev inšpekcijskih služb, potrebnih
dodatnih del in zakasnitve s strani izvajalcev je bil bazen odprt precej kasneje, kot so načrtovali. Ima pa sedaj ta objekt vsa potrebna dovoljenja za obratovanje.
V	poročilu o izvajanju tekočih aktivnosti je župan Švagan povedal nekaj več o gradnji pošte na Izlakah. Tudi za pošto v Zagorju že tečejo pogovori o gradnji. Obenem pa so stekla tudi dogovarjanja med občino. Pošto Slovenije in znano verigo McDonaldi, da bi skupaj s pošto zgradili še restavracijo McDrive. Župan je opozoril še na ureditev spominskega parka, razpis občinskih štipendij, spregovoril o sanaciji plazov in omenil možnost izgradnje novega podjetja (industrijska cona Toplice ali KS F.Farčnik).
V	nadaljevanju so svetniki razpravljali o proračunu. Župan je kot predlagatelj rebalansa proračuna najprej predstavil tiste postavke, ki bistveno odstopajo od proračunskih postavk (promocija, DPM, občinske prireditve). Nekatere svetnike (Emil Štern, Dragica Jazbec, Slavko Jelševar) je motila po njihovem mnenju preveč potrošniška naravnanost proračuna. Župan je pojasnil, da promocija ob prehodu v novo tisočletje le nekaj stane. Občina organizira številne prireditve, ob občinskem prazniku jih je bilo kar 42. S svojo udeležbo pomaga različnim prirediteljem gasilskim, športnim, kulturnim in drugim društvom. Ob prihajajočem letu 2000 bodo izdane številne publikacije (almanah, turistična karta, zgoščenka), v parku bodo postavili skulpturo akademskega kiparja Matjaža Počivalška itn. Po razpravi so svetniki sprejeli predlog rebalansa proračuna z eno spremembo - namesto 1,6 mio SIT, ki so ga namenjali za ureditev sprejemne pisarne v občinski stavbi, bodo ta denar namenili za plačilo odvetniških storitev odvetniške pisarne Zakonjšek, ki je zastopal krajane v KS F.Farčnik v tožbah za odškodnino zaradi posledic rudarjenja. Od zanimivejših točk omenimo le še to, da so svetniki sprejeli predlog, da Svei ne oprostijo plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. (Vir: Bilten)
ZPZ SE NE STRINJA S PREDLOGOM O RTV NAROČNINI
Združenje potrošnikov Zasavja je na vlado Republike Slovenije oziroma na predsednika vlade Janeza Drnovška naslovilo pismo s pripombami na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV. Za ZPZ je moteči predvsem 2.člen oziroma zadnji odstavek, ki pravi, da ima RTV in radijski sprejemnik vsak uporabnik	električne
energije.razen če poda izjavo, da nima svojega in da v svojem prostoru ne uporablja tujega radijskega ali TV sprejemnika.
Redko imamo čast zapisati, da je kakšen zasavski kulturnik deležen tolikšne pozornosti, kot jo je zadnje čase Trboveljčan Jože Ovnik s svojim literarnim prvencem „Perkmandeljc„ v katerem skozi pravljično fabulo opisuje in orisuje nastanek in razvoj rudarstva v Trbovljah, vzporedno pa v zgodbo vpleta tudi pripoved o perkmandeljcu, tem hudomušnem, a prav nič zlobnem jamskem škratu, ki je bil njega dni v naših dolih še kako povezan z rudarji in njihovim načinom življenja v jami in izven nje.
Vesel sprejem na OŠ Revirski borci v Trbovljah...
Odkar seje knjiga pojavila tudi na Internetu, (http://members. xoom. com / trbovlje / perkmandeljc /)je zanimanje zanjo med otroci in mladino samo še večje. To potrjuje tudi dejstvo, in zato se ni čuditi, da je bil omenjeni avtor ob Tednu
To določilo naj bi bilo po trditvah Združenja potrošnikov Zasavja nesprejemljivo, ker naj bi bilo sporno predvsem to, da nekateri občani takšne izjave ne znajo oziroma ne zmorejo podati. Po ugotovitvah ZPZ pa teh v revirjih ni malo. Zato je nesmiselno, da se breme dokazovanja prenaša na potrošnika, zato v ZPZ-ju apelirajo na vlado, da to določilo 2.člen prozorno prouči in poišče drugo možnost, oziroma drug kriterij, s katerim bi RTV Slovenija kot močnejša stranka v postopku, dokazovala uporabo radijskega in TV sprejemnika na ustrezen tehnični način.
RM.
otroka povabljen, na željo otrok in njihovih pedagogov, s svojim rudarskim škratom na OŠ Revirski borci Trbovljah ter OŠ Boris Kidrič v Ljubljani. Ovnikje, ob atraktivnem podajanju litararne snovi, le-to popestril tudi z že kar miniaturno rudarsko zbirko starih rudarskih svetilk, čelad, orodjem, prava atrakcija pa je bil premog, ki so ga otroci, večina prvič, videli in doživeli vsvojih rokah. Ob koncu teh prijetnih druženj paje Jože Ovnik, tipično zanj, poskrbel tudi za prijetno presenečenje. Vsem otrokom, tako v Trbovljah kot v Ljubljani, je pustil
v spomin svoje turistične dopisnice z motivi, večinoma rudarskih naselij in arhitekturnih posebnosti mesta, ki so pred kratkim izšle v založbi tiskarne TIKA iz Trbovelj. Ne bo odveč zapisati tudi, da so ljubljanski otroci, še v istem tednu obiskali perkmandeljčevo deželo v Muzeju rudarstva na slovenskem v Velenju.
"Perkmandeljc,, med otroci v ,,Tednu otroka,,.
.u n. tl čvn 3 "•? r.
CESTO LITIJA - ZAGORJE POPRAVUAJO

m
J r ^ 'J
rw
Domiselni pripomoček za kopanje temeljev in betoniranje nosilcev mreže (foto MM)
Najprej so delavci Cestnega podjetja Litija obnovili lovilce kamenja nad škarpami pred tuneli. Po besedah Zvoneta Šavorja, vodje litijske izpostave, bodo napenjanje mrež končali v tednu dni. Med tem nas je presenetila semaforska zapora
NA OGLED JE NAČRT ZA UREDITEV PROMETA
V avli upravne zgradbe Občine Trbovlje je že nekaj časa razstavljen načrt za prometno in splošno ureditev Trga revolucije. Razgrnjeni načrt kaže razne variante načrta, med drugim tudi za zgraditev rondoja pri Rudisu in Banki Zasavje. Načrt sedaj preverjajo še na pristojnem ministrsvu v Ljubljani. V okviru ureditvenih del bo treba marsikaj porušiti in marsikaj zgraditi. Po projektu je predvidena zgraditev podhoda pri Banki Zasavje. Načrt je razstavljen z namenom, da si ga občani, družbe in vsi ostali zainteresirani ogledajo in dajo nanj eventuelne pripombe in predloge. Prej ali slej bo treba na ta ali oni način rešiti ozko prometno grlo v Trbovljah.
U.
PUBLIKACIJA ZA STARŠE IN ŠOLARJE
Na obeh hrastniških šolah je tudi v letošnjem oktobru izšla publikacija za starše in šolarje. Seznanja jih z organizacijo šole, prehrano, zdravstvenim varstvom, s tečaji in krožki, ki jih imajo, dopolnilnim in dodatnim poukom in podobnim. Učenec lahko uporabi lično urejene
nad "Cesarsko kamrico" , to je na prevoju ceste iz Zagorja proti tunelom. Tu pa gre za dolgotrajnejšo zaporo, saj se je pod delom cestišča naredila večja luknja. Oporo in sanacijo izvajajo delavci SGP Zasavje iz Trbovelj.
MM
prazne strani za svojo redovalnico, za naslove prebranih knjig, za opravičila in sporočila staršem.
Fanči Moljk
VIKENDAŠI SE UMIKAJO
Na območju bivšega znanega starega	rudniškega
stanovanjskega naselja Dobrna v Trbovljah so v preteklih letih nekateri domačini postavili preprosta bivališča, nekakšne vikende in v njihovi okolici obdelovali vrtičke z zelenjavo, posadili pa so tudi precej sadnega drevja, okrasnega grmičja, cvetja... Zaradi napredujočih rudarskih del pa se je zemeljska površina začela pogrezati in udornine so sproti zasipavali z jalovino iz separacije. Pristojne službe Rudnika Trbovlje-Hrastnik so te "vikendaše" pravočasno seznanile o napredovanju podzemeljskih del z namenom, da pravočasno odstranijo, kar se odstraniti da, sicer se bodo ta bivališča ugreznila in bodo zasuta. Kakšne odškodnine za to ne morejo pričakovati, ker so bili že prej seznanjeni s tem, da v primeru rušitve ne morejo računati na kakšno odškodino. Ta priložnostna "bivališča" so namreč zgradili na lastno odgovornost. Razumljivo pa je,
da so vsi prizadeti slabe volje, kajti v urejanje teh tim. "vikendov" so vložili precej dela pa tudi materiala in stroškov nasploh. In tu so preživeli mnogo ur svojega prostega časa ob delu in razvedrilu.
U.
NOVA PARKIRIŠČA V SREDIŠČU ZAGORJA
Pred časom so v Levstikovi ulici nasproti delavskega doma v Zagorju porušili dva stanovanjska objekta, saj bodo tam uredili nova parkirišča, ki bodo dobrodošla tako za stanovalce tega dela mesta in predvsem za razne prireditve v delavskem domu. Nova parkirišča bodo precej razbremenila parkirišča na Kidričevi 2 in 4. V prvi fazi bodo uredili 32 parkirnih mest v dveh nivojih. Ko bodo uredili še tretji nivo, bo novih parkirišč na Levstikovi ulici 40. Brez asfaltne prevleke in le z delno komunalno opremljenostjo je vrednost naložbe v prvo fazo 6 milijonov tolarjev.
Še eno urejeno parkirišče v centru Zagorja bodo v kratkem uredili. Lotisi se bodo namreč urejanja parkirišč pri Zdravstvenem domu (Med Zdravstvenim domom in Srednjo šolo Zagorje). Tam bodo letos v makadamski izvedbi (vendar z robniki, odvodnjavanjem...) uredili 30 parkirnih mest. V skladu s sprejetim zazidalnim načrtom ob Cesti zmage pa bodo do pričetka gradnje prizidka k Srednji šoli Zagorje v makadamski izvedbi izkoristili za dodatna parkirišča tudi zemljišče pri šoli.
(Vir: Bilten)
PROJEKT ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
JP Komunala Trbovlje že nekaj časa pripravlja izvedbo projekta za ločeno zbiranje odpadkov. Sprva so predvideli, da bi projekt zaživel že septembra letos, vendar je zadeva preložena na oktober, ko bop IBT-PIN d.o.o. dokončal z asfaltiranjem ploščadi na Neži, ki je namenjena kompostiranju dela odpadkov. Hkrati bodo v Kovinarskem naselju namestili kontejnerje za ločeno odlaganje odpadkov.
Kasneje bodo ločeno zbiranje odpadkov razširili še na druga naselja.
U.
DRUGI ROKOMETNI LIST
Drugi Rokometni list, ki so ga dobili ljubitelji tega športa brezplačno, vsebuje predstavitev novega trenerja Vita Selčana, rezultate raznih turnirjev in tekem, predstavlja pa tudi navijaško skupino, ki je ponovno oživela. Prvič pa so se pojavile navijaške plesalke, ki bodo popestrile tekme v novi športni dvorani na Dolu. V Rokometnem listu izvemo še za višino članarine in igro Zadetek. Med gledalci bodo na vsaki tekmi izžrebali srečneža, ki bo dobil TV sprejemnik. V soboto, 9.oktobra je bil prvi sponzor podjetje KAJ z Dola, srečniizžrebanec pa je postal Ante Pust, velik ljubitelj rokometa.
Fanči Moljk
VODOVARSTVENA
OBMOČJA
Na podlagi razpisa so za izdelavo strokovnih podlag za pridobitev	seznama
vodovarstvenih območij v občini Zagorje zaupali podjetju Geoko. Strokovne podlage so sedaj izdelane. Torej so vsi pomembni vodni viri, ki jih uporabljajo v občini za javni vodovod in vaška zajetja raziskani. Na podlagi geoloških raziskav so opredelili različne stopnje varovanja teh območij. Obdelali so 24 vodnih virov. Strokovne podlage pomenijo osnovo za sprejem občinskega odloka o varovalnih pasovih za te vodne vire. Z njim bodo določili pogoje in način zaščite vodovarstvenih območij.
(VinBilten)
POSTAJALIŠČA ZA TAKSISTE DOLOČENA
Pred dnevi je stopil v veljavo odlok občine Trbovlje o postajališčih, ki so na glavni cesti in trgih rezervirana za taksiste z osebnimi avtomobili. Ta postajališča so posebej označena s talnimi oznakami. Že sedaj pa taksisti in koristniki njihovih storitev ugotavljajo, da je teh rezerviranih postajališč za taksiste premalo.
IL.
I r
d
j j j f;
Zasavčeva košarica
NAJBOLJ UGODNO "SE PRIDE SKOZI" V HRASTNIKU
Od naše zadnje košarice je minilo nekaj več kot tri mesece in zatorej smo zopet odšli po zasavskih trgovinah, da smo se prepričali, kje seje življenje pocenilo, kje podražilo in kakšno je povprečje cen. Kar nas je pa najbolj zanimalo, je predvsem dejstvo, če so se cene po uvedbi DDV-ja bistveno spremenile. In kakšne so ugotovitve?
Že sam pogled na grafično podobo cen pove, da seje življenje najbolj drastično v šestih mesecih podražilo v Litiji (kar za 10.439,80 SIT), ravno nasprotno pa je v Hrastniku, kije bil uvedbi naše košarice najdražji, sedaj pa zelo izstopa od ostalih cen. Tako so cene v Hrastniku v precejšnji meri povzročile, da se povprečje cen po uvedbi DDV-ja ni znižalo, oziroma seje, v nasprotju z mnogimi napovedmi, celo zmanjšalo. Sicer pa bomo odslej v Zasavčevo košarico redno uvedli tudi Radeče.
LITIJA
45.327,20 SIT
44.285,10 SIT
34.887,40 SIT
4/99	6/99	10/99
TRBOVLJE
43.984,20 SIT
41.735,80 SIT ------------
39.987,26 SIT
ZAGORJE
43.516,90 SIT 42.998,00 SIT
42.548,00 SIT		
		
		
4/99	6/99	10/99
HRASTNIK
45.323,00 SIT
--------------■ 44.927,90 SIT
36.466,00 SIT
4/99	6/99
10/99	4/99	6/99	10/99
RADEČE
43.730,80 SIT
POVPREČNO
43.616,43 SIT
42.481,24 SIT
40.695,41 SIT
10/99
10/99
* Sicer pa smo v našo košarico zajeli naslednje artikle in količine, ki so navedene v oklepajih:
olje (3 1), sladkor (3 kg), sol (1 kg), kis (1 1), moka tip 500 (3 kg), testenine (2 kg), riž (1 kg), kava (1 kg), marmelada (700 g), pivo (10 1), mineralna voda (12 1), rdeče vino (3 1), sirup (2 1), maslo (0,5 kg), margarina (0,5 kg), mleko (30 1), koruzna moka (1 kg), posebna salama (2 kg), pasja radost (3 kg), polbel kruh (30 kg), sir (1 kg), govedina - stegno (4 kg), perutnina - kosi (3 kg), svinina - kotleti (2 kg), krompir (15 kg), solata (15 kg), korenje (2 kg), fižol (1 kg), jajca (30 kom), jabolka (5 kg), pomaranče (5 kg), banane (5 kg), kislo zelje (3 kg).
"MI NE DAMO SE...!"
Kjer je želja, je volja in kjer je volja, je tudi pot. Zagotovo je bila v težkih trenutkih, ki so jih preživljali ljudje v vseh časih, pesem tista, ki je dvigala duha in prav gotovo je bila tudi izraz veselja, sreče in zadovoljstva v lepih trenutkih. S pesmijo in skozi pesem že od nekdaj pa do danes izražamo svoje občutke in razpoloženje...
Torej ni bil slučaj, da so se mnogi ljubitelji petja v Trbovljah že takoj po vojni želeli organizirati, zapeti v zboru. Ideja je zaživela in v osnovni šoli Vode se je 8.decembra 1949 zbralo trinajst pevcev. Že res, da jih je bilo precej iz pevskega zbora "Trboveljski slavček", ki je bil že "bivši", vendar zdaj se je ustanavljal nov MEŠANI PEVSKI ZBOR SLAVČEK IZ TRBOVELJ.
Organizacija je stekla, članstvo je naraščalo in pričela se je pisati zgodovina, dolga petdeset let in še...
Ko so praznovali deseto obletnico, so se že lahko pohvalili z mnogimi uspehi, predvsem pa je bilo vsem v ponos, da je bilo mnogo pesmi z rudarsko vsebino napisanih in posvečenih zboru ali pa so nastale na pobudo zbora, saj je bila njihova želja, s pesmijo dostojno počastiti težak in časten rudarski stan.
V želji, da bi Trboveljčanom ponudili poleg koncertov še kaj drugega, so naštudirali opereto "Pri belem konjičku" v letu 1955. Ohrabreni z uspehom so se verjetno, eni prvih amaterskih ansamblov v Sloveniji, lotili celovečerne opere. Ob otvoritvi novega Delavskega doma v Trbovljah 30.novembra 1956 so "na oder postavili" Foersterjevega Gorenjskega slavčka. Redni letni koncerti so menjali svojo vsebinsko obliko od stilno pripravljenih koncertov,
Jože Škrinjar, dirigent zbora od ustanovitve do leta 1991
mešanega sporeda do koncertov s sodelovanjem simfoničnega orkestra. Pot jih je iz domačega kraja vodila na gostovanja izven Trbovelj in iz države. Za sodelovanje na revijah in tekmovanjih so dobili več odličnih priznanj in tako jih je pevovodja Jože Škrinjar skozi prvih deset let popeljal v drugo desetletko. Vrstili so se koncerti, vrstili so se uspehi in menjali so se člani zbora, odhajali, prihajali in ostajali in tako je zbor praznoval srebrni jubilej v letu 1975 in še vedno mu je zanesljivo dirigiral Jože Škrinjar.
Po prvem celovečernem koncertu 14.oktobra 1950 je Franc Lavrini zaposal v lokalnem časopisu "Zasavski vestnik":
"Na trboveljski mešani zbor, na te odlične pevce so zasavski revirji lahko brez vsakega hvalisanja upravičeno ponosni. Zboru želimo vsi, prav svi veliko uspehov. Krepko in pogumno naprej!"
In tako je tudi bilo! Ob praznovanju tridesetletnice delovanja je bilo takole zapisano: "V vseh tridesetih letih je zbor načrtno izvajal svoje kratko in dolgoročne programe, pridobival na programski širini in dosegal iz leta v leto zadovoljivejšo kvalite-
Ida Virt, dirigentka
to, kar je dokazala med drugim tudi uspešna uvrstitev med najboljše slovenske zbore na bienalnih tekmovanjih "Naša pesem" v Mariboru."
Vsekakor	pa	je
najpomembnejša prisotnost zbora v domačem kulturnem prostoru. Poleg vsakoletnega koncerta je zbor sodeloval na raznih priložnostih in slavjih in od šeststo naštudiranih pesmi so jih za te nastope	pripravili
stopetdeset.
S takim repertoarjem, z izkušnjami, ki jih prinesejo leta, je zbor z zanesljivim in močnim glasom "zapel" v četrto desetletje še	vedno (z	manjšimi
prekinitvami) pod vodstvom svojega prvega dirigenta Jožeta Skrinarja. Takrat je "Vaš prijatelj in občudovalec" Ladko Korošec v pismu Slavčkom med drugim zapisal: "V teh 40 letih trdega dela za našo slovensko glasbeno kulturo ste odpeli 730 nastopov. To se vidi, koliko ste dali našim ljudem, tistim, ki še ljubijo in spoštujejo našo umetno in narodno pesem. Kot član odbora pevskih taborov v Šentvidu, pa tudi kot vaš dobri in zvesti prijatelj, vam ob slavnostnem in jubilejnem koncertu iskreno, toplo in od srca čestitam in vam
v naprej želim še veliko takih uspehov, zvestobe do naše glasbe in zdravja!"
Vendar, v življenju je že tako, da se dogajajo vzponi in se dogajajo tudi zdrsi. In če je to življenje dolgo že 45 (zelo uspešnih) LET; POTEM:::
Ob praznovanju 45. jubileja je zborovodja Ida Virt, ki je to postala leta 1991, ki je dolgoletni dirigent Jože Skrinar zbolel, zapisala: "Hudo mi je, da smo po toliko letih in to uspešnih, saj so bile Trbovlje lahko ponosne na naš zbor, zopet na začetku. Ali bo naša dolina počasi pozabila, da smo Slovenci narod, ki poje, ali se nam bo še kdo pridružil...? Vsem pevcem današnjega koncerta hvala za vztrajnost in, saj veste: "Mi ne damo se...!"
To je bilo v novembru 1995 in verjeti jim je treba. Slavčkom iz Trbovelj, kajti, če ne bi bilo res tako, potem tudi letošnjega petdesetega jubileja ne bi bilo. Mogoče je bilo številčno stanje, ki se je v tridesetih letih gibalo med 45 in 100, res manj problematično takrat, vendar pa kvaliteta petja ni odvisna le od kvantitete, pač pa ji daje vrednost izkušenost in količina sebe, ki jo pevec vloži v svoj nastop.
Bliža se ta dan, ko bodo Slavčki ob praznovanju svojega SO.rojst-nega dne lahko na slavnostnem koncertu ljubiteljem lepe zborovske pesmi pokazali in dokazali, da se resnično ne dajo. Po povrečno osemnajst do devetnajst nastopov na leto v svoji dolgoletni karieri, po toliko odličjih in priznanjih, ki so jih v času delovanja zasluženo prejeli, po vseh zmagah in dobrih uvrstitvah na različnih tekmovanjih si tega končno tudi ne morejo privoščiti. Ne morejo in zagotovo tudi nočejo, vsaj naslednjih petdeset let še ne.
Marta Hrušovar
P. Tr^PuP
PR(er)A(čunlji)YA
STVAR
Oktober je mesec, ko so si mnogi že oddahnili, saj so doslej denarnice izpraznili za šolske potrebščine, ozimnico, morda še pogled v omaro in ugotovitev, da boste letošnjo zimo še zmogli v lanski obutvi, bo prijetno presenetila glede najnujnejših izdatkov. Stroški so zadeva, ko si še najskromnejši težko razloži, odkod tolikšno zapravljanje. Ampak ko tako zelo drži pregovor, da je treba v trgovino stopiti kar tako, kadar se povsem sprostilno razgleduješ po izložbah. Kajti kadar kaj iščeš, četudi je to nekaj določnega, se bo zdelo, kot da je na seznamu mode že dolgo kaj povsem drugega.
In navsezadnje preračunljivost ni merljiva le v financah, kjer se hitro izkaže, kdaj je preveč in ko je premalo. To so tudi spremembe, ki terjajo, da stvari niso zmeraj le to, kar dajejo, ampak da včasih spodbujajo k razdajanju. Seveda je čar vsega, da sta dajanje in sprejemanje v ravnovesju, saj slednje menda jamči, da so kontakti prijetnejši.
Predvsem pa je preračunljivost zelo neprijetna, kadar so v družbi zgolj s sošolci, za katere so sigurni, da jim bodo še pravi čas pred kontrolno razložili snov in prihranili dragoceni čas za učenje. No, pa saj je itak uganka, kako nekaterim uspeva, da se dobro znajdejo v medčloveških stikih in na mah osvojijo sočloveka. Menda gresta potrpljenje in preračunljivost dobro vštric, kajti le kako bi se potlej prilagodili stvarem, za katere ne veste, če sploh in kaj dobrega obetajo. In če se boste v naslednjih dneh potegovali za naklonjenost koga, je morda malce preračunljivosti tudi v tem, ali povabiti na kavo ali na pizzo. Brez heca, čeravno se ne izcimi nič perspektivnega, privoščite si vsaj zalogaj dobre volje.
Tekst in foto: Petro Radovič
Simon Savšek, učenec iz
Trbovelj:
"Najbolj preračunljivi smo ljudje pri nakupih.
Zdi se mi, da
preračunljivost dobro vpliva na medsebojne
odnose,
saj spodbuja obojestransko sodelovanje.
Pa tudi bolj zanesljivi so ljudje, če dosti dajo na preračunljivost."
Irena Kreže, specialna pedagoginja iz Zagorja: "Menim, da ne iščem v vseh stvareh le svojo korist, saj včasih komu ustreženi tudi na lastno škodo. V trgovini pa preračunam, da ne kupujem najdražjih izdelkov. Večina se mi zdi bolj preračunljiva pri nakupih in ne v medsebojnih odnosih. Odvisno pa je seveda od človeka in od njegovega materialnega stanja. Morda so preračunljivi ljudje bolj zagledani vase in takšna preračunljivost mi ni všeč."
Denis Demo, dijak iz Zagorja:
"Včasih sem tudi preračunljiv in se v neko stvar ne spustim, če se mi zdi, da od tega ne bom imel
koristi.Preračunljiv si tudi takrat, kadar si v koga nesiguren ali se
bojiš neuspeha. Boljše je, da je kontakt obojestransko koristen ali da sploh ne temelji na koristoljubju."
Tibor Dolinšek, dijak iz Zagorja:
"Preračunljivost je odvisna od človeka, saj so nekateri bolj izkoriščevalski od drugih. In takim, ki so preračunljivi, bodo stvari zmeraj uspele, saj zmeraj računajo na to, da sodelujejo le z
ljudmi, od katerih imajo korist."
Matej Mandelj, dijak s Save pri Litiji:
"Preračunljivi se mi zdijo ljudje, ki dosti dajo na to, da imajo v zadevah kakšno lastno korist.
Mnogi pa so preračunljivi, ker se bojijo prihodnosti. Boljše je prepustiti času čas, saj ne moreš nikoli vedeti, kako bi v določeni situaciji reagiral. Če se pa potrudiš in narediš stvari kar
najboljše, si vselej lahko zadovoljen."
Blaž Likovič, učenec iz Kresnic: "Glede financ sem preračunljiv, sicer pa niti ne. Morda sem preračunljiv, kadar se zaljubim in nisem siguren, da bo zveza dolgo trajala, ampak še takrat bi se verjetno vseeno spustil v zvezo, češ, kar bo, pač bo. Glede kolegov, prijateljev pa sploh nisem preračunljiv."
Anica Požeg, upokojenka iz Laz:
"Ni mi všeč, če ljudje v vsaki stvari in
poznanstvu iščejo le lastno korist.
Če se potrudiš, si tudi lahko veliko obetaš, kar je še najbolje.
Preračunljivost se sicer splača, toda ne zdi se mi priljubljena lastnost pri ljudeh."
^TrlTLa,13 nrt^a
21. VINOTOKA 1999
Boštjan Grošelj:
PRERAČUNANE
Kolikokrat v zadnjem tednu ste računali? Računamo, koliko denarja bomo zaslužili, računamo, kako z najnižjimi možnimi stroški zadovoljiti svoje potrebe. Primerjamo cene na tržnici, v trgovinah, med odločanjem za dopust ali nakup stanovanja, beremo male oglase, gledamo tečajne liste, brskamo po katalogih. Cilj je jasen: dati čim manj, a čim več dobiti. Stvar deluje in z vajo lahko postanemo mojstri. Do tu vse lepo in prav. Zatakne se, če enako taktiko prenesemo na medčloveške odnose. Znajdi se, pravimo, toda nekje je meja. Ali res smemo do svojih koristi preko trupel?
Ne bom odgovoril, ker ne želim, da se sestavek spremeni v moralizirajočo pridigo. Nikomur ne želim 'težit', ker v sebi vsak med nami najbolje ve, kaj je dobro in kaj slabo. Vsak ima namreč svobodno voljo. Sleherni trenutek vsak sam odloča, po kateri poti bo krenil, čeprav se nam včasih zdi, kot bi nas požiral vrtinec hitrega življenjskega tempa. Kljub vsemu smo torej omejeni, vendar nas ne omejuje zgolj okolje. Morda je odgovornost še hujša omejitev, a le, dokler se ne zavemo njenega pomena. Svoboda namreč predpostavlja odgovornost. Načeloma nam je vse dovoljeno, toda odgovarjamo za posledice. Če nekoga prevaramo, ogoljufamo, prizadenemo, bomo osebno odgovarjali.
Komu bomo odgovarjali, kdo nas bo prijel za ovratnik, če znamo poiskati luknje v zakonih, se verjetno kdo sprašuje. Kdor tako razmišlja, še ni spoznal, da se nam vrača točno tisto, kar dajemo, kar izžarevamo v svet. Kar sejemo, to bomo želi, pravi stara modrost. Če delamo z iskrenimi nameni, bomo slej ko prej tudi sami deležni iskrenosti. Če pa sejemo strup, nas bo strup zadušil. Zakon setve in žetve ne pozna izjem, čeprav se nam marsikdaj dozdeva, da 'barabe najbolje pridejo skozi'. Kdo lahko upravičeno reče kaj takega? Nihče, ker ne moremo vedeti, kaj se dogaja s človekom, ko je sam s seboj. Za videzom blišča, moči in ugleda se precejkrat skrivajo človeške razvaline. Kaj pomaga bogastvo, kaj pomaga priljubljenost? Nič, če smo v sebi prazni.
Povežimo pravkar zapisano z računanjem. Kratkovidnim računanjem, kjer je rezultat na kratek rok lahko sijajen, a dolgoročno prinaša izgubo. To se tako ali drugače zgodi, če iz preračunljivih nagibov teptamo človeško dostojanstvo. Med tovrstne pogruntavščine spada zahteva nekaterih podjetij, naj ženske podpišejo izjavo, da se v določenem obdobju ne bodo odločile za materinstvo. Kako omejeno razmišljanje delodajalcev, ki postavljajo takšen pogoj! Ženska ki nanj pristane, je zaznamovana z njim. Nezavedno čuti njegovo težo, zato je na delovnem mestu gotovo manj učinkovita, kot bi bila, če bi pravico do materinstva obdržala zase. Katera ptica lepše poje, tista na prostosti ali tista v kletki? Menim, da je odgovor na dlani.
Brez dvoma bi živeli v prijaznejšem svetu, ko bi se v vsakdanjem življenju bolj zavedali, da s preračunljivim okoriščanjem na škodo drugega škodimo tudi sebi. Račun, ki ne upošteva dostojanstva sočloveka, ima klavrn končni rezultat, ne glede na to, kako navdušujoči so vmesni izidi. Osebna sreča in zadovoljstvo sta merilo uspeha, sicer se lahko znajdemo na zlati postelji s spoznanjem, da smo nesrečni. Ko se oklenemo preračunljivosti, smo torej na poti v zmoto. Če mislimo, da je to pot k uspehu, lažemo sami sebi. Kaj ta laž pomeni, naj presodi vsak sam.
INMEMORIAM:
FRANC POGLAJEN - KRANJC (1916-1999)
Iztekla se je življenska pot narodnega heroja, generalpolkovnika in častnega občana občine Litija Franca Poglajna-Kranjca.
V	14-članski družini je bil rojen 25.avgusta 1916 v Litiji, kjer je tudi preživel mladost.
Pred 2.svetovno vojno je bil aktivni podoficir tedanje jugoslovanske vojske. Ob njenem razpadu je po dvomesečnem ujetništvu v Kruševcu in Nišu pobegnil domov in se takoj povezal z vodstvom narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji OF v Litiji. V domačem kraju je začel z organizacijo Narodne zaščite po vodih, ki je že do konca leta 1941 delovala v šestih krajih v Litiji, Šmartnem, Črnem potoku in Vintarjevcu, v Kostrevniški dolini, v Jablaniški dolini in na Bregu. V okviru narodne zaščite je teklo tudi sodelovanje z II.štajerskim bataljonom, ki se je 24.decembra 1941 na Tisju spopadel z Nemci.
V	letu 1941 in v začetku leta 1942 je opravljal predvsem politične naloge kot aktivist OF. Od maja 1942 je delovhl v Il.grupi odredov, najprej kot puškomitraljezec, komandir voda in operativni oficir v bataljonu, julija pa je postal komandant I.bataljona in uspešno vodil pohod preko Gorenjske in Koroške na Štajersko. Zaradi veščega vodstva so nekateri bataljon imenovali kar "Kranjčev bataljon".
Septembra 1942 je štab II.grupe odredov Kranjca kot izkušenega vojaškega poveljnika poslal v Zasavje, kjer je organiziral Zasavski bataljon in postal njegov komandant. Junija 1943 je postal komandant Kamniško-Zasavskega odreda. Avgusta, ko je bila organizirana Šlandrova brigada, je bil njen načelnik štaba. Kasneje se je Kranjčeva vojaška pot nadaljevala, bil je načelnik štaba KV.divizije. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za komandanta IV.operativne zone, avgusta 1944 pa komandant VIL korpusa NOV Jugoslavije.
Po osvoboditvi je nadaljeval vojaško kariero, študiral na višji vojni akademiji v Sovjetski zvezi. Bil je tudi izvoljen za ljudskega poslanca. Ves čas je sodeloval v družbenopolitičnem življenju litijske občine, vodil Okrožni odbor aktivistov OF, sodeloval pri zapisovanju in dokumentaciji dogodkov iz 2.svetovne vojne v pisani obliki. Prizadeval si je za razvoj občine in za izgradnjo zasavske ceste.
Lilijani so se s svojim narodnim herojem in častnim občanom generalpolkovnikom Francem Poglajnom - Kranjcem zadnjič srečali septembra letos na proslavi ob 150.letnici železnice in 55.letnici zavezniškega napada na Pogonik. Kranjc je bil ob napadu na Pogonik načelnik štaba VILkorpusa in koordinator operacije napada na Pogonik, železniški most in postojanke v Kresnicah.
S smrtjo Franca Poglajna - Kranjca je med borci in udeleženci NOV nastala nova vrzel, izgubili smo prijatelja, tiho je odšel zadnji litijski narodni heroj.
Jožo Ocepek
Franc Poglajen-Kranjc na zadnjem posnetku v Litiji 18.9.
na otvoritvi razstave ob obletnici napada na Pogonik. Levi na fotografiji je Franci Lesjak, slikar vlakov.
(foto M.Š.)
Dr. Nada Zupan
Medčloveške silnice v sožitju uspešnosti
Delala je v ljubljanskem IMP-ju, malo časa tudi v svetovalni službi Emone, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pa je pred leti pričela kot asistentka pri prof. dr. Bogdanu Lipičniku, zdaj pa predava Organizacijo podjetja in Poslovno komuniciranje. Letos je doktorirala z nalogo: Ravnanje s človeškimi viri v slovenskih podjetjih. Mnenja je, da je za vsak uspeh potrebno maice tekmovalnosti, večidel pa še sodelovanje in pozornost tudi do drugih. Iskrenost in toleranca jo pri ljudeh navdušita, najbolj pa jo zanimajo medčloveški odnosi, ki so pripravljeni stremeti k boljšemu in prijetnejšemu. Zagorjanka po rodu, rojena leta 1962, pa pristen človeški stik najde tudi v zagorski dolini.
Ste na trboveljski gimnaziji dobili veselje za študij ekonomije?
Tega veselja za študij ekonomije pravzaprav nikoli ni bilo preveč, saj sem dejansko sprva hotela študirati sociologijo. Delo z ljudmi, ta medčloveški stik me je zmeraj veliko bolj zanimal. Vendar sem ravno v času, ko sem se odločala za študij, srečala tri diplomirane sociologinje, od katerih sta bili dve brezposelni, ena pa varuška v vrtcu, kar ni bilo pretirano navdušujoče, saj varuška v vrtcu bi pa lahko bila že tudi po končani gimnaziji in mi ne bi bilo treba še študirati. Toda še vedno sem iskala kaj spodbudnega v smeri družboslovja in odločila sem se za ekonomijo. Ampak tudi v ekonomiji me je bolj zanimal človeški vidik. Z malce sreče sem, po zaslugi prof. Janeza Prašnikarja, nadaljevala magistrski študij prav na tem področju. Pri svojem delu v Ameriki je na Univerzli Cornell spoznal študij, ki je ponujal kombinacijo poslovno-organizacijskih in socio-psiholoških področij. Spomnil se je, da je to nekaj, kar bi me zanimalo in seveda me je stvar zelo pritegnila. In k sreči so bili tudi v podjetju IMP Ljubljana, kjer sem takrat delala, naklonjeni temu, da mi financirajo prvi semester tovrstnega študija v Ameriki, kasneje pa sem za študij zaslužila z delom na Univerzi. In sedaj moje delo obsega organizacijsko-človeški vidik učinkovitosti in uspešnosti podjetij.
Ali ima ekonomija veliko opravka s pristopi do ljudi?
Če gledam nekatere ekonomiste, potem jih gotovo najbolj zanima dobiček. Toda širše gledano, je pa dejstvo, da dobiček ustvarjajo ljudje in razliko bi opazil, če bi dal stotim ljudem, vsakemu po milijon tolarjev - eden bi jih zapravil, kdo drug ne bi nič naredil iz njih, kakšen pa bi iz milijona naredil sto milijonov. Torej je razlika, kaj so ljudje sposobni narediti iz denarja in kako z njim ravnajo. In o tem veliko pove človeški vidik v ekonomiji, ki je v zdajšnjih časih pomemben tudi za uspeh
podjetij, saj sta znanje in ustvarjalnost tista, ki bosta firme povlekla naprej. Vse ostalo namreč podjetja lahko dobijo kjerkoli, ljudi pa morajo k znanju in ustvarjalnosti podjetja sama spodbujati. Četudi recimo podjetje "kupi" človeka z znanjem, ni rečeno, da bo pri tem podjetju za zmeraj ostal. Kajti pojutrišnjem mu lahko kdo ponudi več in bo zamenjal posel.
Kaj pravzaprav študentje pričakujejo od Ekonomske fakultete?
Študentje, ki se vpisujejo na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, imajo zelo različna pričakovanja. Nek študent je recimo pri meni delal diplomo ravno na to temo. Rezultati so bili, da imajo študenti zelo velika pričakovanja, kako bodo deležni zelo dobrih služb, da bodo postali vodje v svojih poklicih, pričakujejo tudi precej visoke plače. Nekako velja prepričanje, da se z ekonomsko-družboslovnih fakultet zelo lahko pride do donosnih služb in da so dobra odskočna deska za kariero. Če se ozrem na svojo generacijo in jo primerjam z zdajšnjimi študenti, je velika razlika. Kajti zdaj so študentje precej bolj zagnani, bolj se vključujejo v razne projekte na faksu, širom iščejo priložnosti za pridobivanje znanja. Verjetno gre za posledico vsega, tudi konkurence je čedalje več, zaradi štipendij pa si prizadevajo tudi za dobre ocene.
Nasploh se veliko govori o kakovosti, je ta pomembna za uspeh podjetja in kateri so načini za izboljševanje kakovosti?
Kakovost je sigurno eden od načinov, kako si lahko konkurenčen. Mislim, da slovenska podjetja nimajo veliko izbire konkurirati s ceno oziroma zgolj s tem, da bodo zniževala stroške, saj so v primerjavi z drugimi državami, tudi stroški dela precej visoki. Zato je treba zagotavljati ustrezno kakovost izdelkov. Nekatera podjetja, ki so vstopila v raznorazne programe, so pridobila ISO standarde in so na področju kakovosti kar precej naredila ter vzpostavila nek red v podjetjih. To je pokazala tudi raziskava, ki jo izvajamo na Ekonomski fakulteti, saj so podjetja res bolj urejena, bolj resno pa pristopajo k delu tudi na kadrovskem področju.
Kaj v ekonomiji najbolj pritegne?
Različne stvari. Nekaterim so zanimive številke in kombinirati številke, drugim je zanimiva širina znanja, ki ga dobiš in omogoča, da se bolje znajdeš v podjetju ali v čisti ekonomiji. Čeprav je čiste ekonomije manj, kot samo ime pove, saj imamo naziv Ekonomska fakulteta Ljubljana, ampak združujemo dve področji: ekonomijo in poslovne vede. In zanimanje za poslovne vede je tisto, ki močno narašča in v podjetniški praksi bolj pride prav. Verjetno pa je dejstvo, ali te ekonomija pritegne ali ne, bolj odvisno od same usmeritve človeka, bodisi da je bolj
usmerjen v družbene ali tehnične vede. Drugače pa ekonomija pri nas pridobiva na veljavi, saj se podjetja zavedajo, da bodo v prihodnosti rabili mlade, izobražene na teh področjih, ki bodo lahko prispevali k uspehu podjetja.
So medsebojni odnosi v kolektivu res najtrši oreh v delovanju podjetja?
Medsebojni odnosi? V raziskavah, ki smo jih v okviru Ekonomske fakultete delali, se je izkazalo, da se nasploh ljudje v podjetjih dobro razumejo, da se tudi z vodji dobro razumejo. Če jih vprašaš po tem, kako se skupaj imajo in ali radi skupaj delajo, je to nasplošno vedno dobro ocenjeno. Vendar je zmeraj tudi skupina ljudi, ki meni drugače, ampak večjih problemov pravzaprav ni zaznati. Drugo pa je, koliko medsebojni odnosi dejansko prispevajo k uspešnosti podjetij. Tu gre za način dela vodij, na katerega vpliva tudi postopek kadrovanja. Dogaja se, da na vodstvene položaje podjetja imenujejo dobre strokovnjake, a jim pri tem pogosto ne ponudijo dodatnega usposabljanja s področja vodenja. Kajti strokovnjak, naj je še tako dober, ni nujno, daje tudi dober vodja. Pogosto se pri nas dogaja, da potem, ko ljudje napredujejo, še vedno bolj opravljajo svoje prejšnje naloge in se precej manj ukvarjajo z ljudmi in kvaliteto medčloveških odnosov. Drugo pa je, da je strokovni kader pri nas v slabem položaju glede plač in težko napreduješ pri plači, razen če napreduješ na vodilno delovno mesto. To ponavadi spodbudi, da dobre strokovnjake usmerjajo na vodenja, pa ni vsak za to. Kajti nekdo se bolj spozna na svoje delo, nekdo se zna bolj ukvarjati z ljudmi, nekdo pa je dober vodja.
n.71. n^TTVPI
21. VINOTOKA 1999
4
Smiselno je, da se človek ukvarja s delom, ki mu najbolj leži.
Kako pomembna je gospodarnost oziroma ekonomika v življenju in kdaj najrajši tvegate?
Ekonomika je v življenju zelo pomembna, to morda še najbolje ve gospodinja, ker lahko zapravi samo toliko, kolikor ima. Širše gledano, si lahko še kje kaj sposodiš in najdeš kredite, čeprav je treba vse to še vedno vrniti. Pri nas se tega premalo zavedamo, ker nimamo Inštituta osebnega bankrota, kot ga na primer poznajo v Ameriki. Če je kdo preveč zadolžen, mora pač objaviti, da je bankrotiral. Tu gre predvsem, ko gre za slavne ljudi, ki so zelo razkošno živeli in zapravili vse bogastvo. A se to, da živijo preko svojh zmožnosti, dogaja tudi čisto običajnim ljudem. Res je sicer, da če nič ne tvegaš, nič ne dobiš. Malce tvegano sem se recimo odločila za nakup stanovanja pod Šmarno goro, ker sem ga kupila pri manjši firmi in je bila varnost naložbe ves čas vprašljiva. Da bi bila pa izjemno naklonjena tveganju, pa moram reči, da nisem.
Kakšen odnos imate do izzivov, ki niso zgolj finančne narave?
Odnos do izzivov je zelo različen. Spoznavati nove stvari je zame vedno velik izziv, tako tudi spoznavanje novih ljudi, novih krajev, spoznavanje novih knjig, to mi je v veselje. Če bi se pa lotila takšnih izzivov, kot je skok z bangie-jumpingom, bi bila malce bolj prestrašena.
Katera naloga vas je doslej najbolj oplemenitila?
Mislim, da je bila najbolj koristna stvar, ki sem jo doslej počela, študij v Ameriki. To je bila izjemno dobra osebna izkušnja. Bila je situacija, ko ponovno postaneš študent, ampak dejansko sem bila veliko bolj študentka, kot sem kdajkoli bila, ko sem še študirala v Ljubljani. Treba je bilo namreč študirati in se naprezati bistveno več. Tudi finančnih omejitev je bilo bistveno več in na vsako stvar, ki si jo kupil, si pogledal, če ni predraga. Ta sprememba v načinu življenja je bila koristna, tudi vsa nova spoznanja, ki sem jih po eni strani dobila s področja, ki meje zelo zanimalo in mi je bilo zelo všeč, po drugi strani pa spoznavanje ameriškega načina življenja oziroma predvsem spoznavanje različnih ljudi, saj je bila univerza zelo mednarodno usmerjena. Še vedno ohranjam stike s sošolci iz Indije, Izraela, Haitija, in spoznavanje različnih kultur in ljudi ti da širino, ki je še kako pomembna in katero v Sloveniji včasih še kako pogrešamo.
Kaj pa pedagoško delo, so študenti zahtevni?
Pedagoško delo me zelo veseli in rada delam s študenti. Mnenja sem, da je pomembno, da imaš tudi pedagoško veselje, saj ni nujno, da vsak, ki predava, to veselje ima. Študentje pa postajajo čedalje bolj zahtevni in včasih že več vedo, kot veš sam, razgledani so, uporabljajo Internet, berejo knjige, potujejo naokrog, vedo pač zelo veliko stvari. Ko sem študirala v Ameriki, sem bila presenečena, da je profesor, kadar smo ga kaj
vprašali, pa če ni vedel, pač rekel, da tega pa ne ve in bo povedal prihodnjič, kar je tudi storil. Za razliko od ameriškega načina predavanja, pa je pri nas zanimivo, da vsi vse vemo. Je pa res, da so danes študentje bolj zahtevni in se tudi pri nas predavateljsko blefiranje ne obnese več. Zato seje treba resno pripraviti na predavanje.
Kako dovzetni ste za sodobne trende in ali vplivajo na ekonomske smernice?
Za sodobne trende sem kar dovzetna, rada se s čim novim srečujem. Prav na področju učenja smo imeli zanimiv projekt - to je bil virtualni predmet, ki ga je izvajala Univerza Cornell. Program je bil zastavljen tako, da je vključeval štiri univerze, med katerimi je bila tudi ljubljanska ekonomska fakulteta, vključili pa smo naš podiplomski program rednega MBA študija. Sodelujoče univerze so bile torej: iz Venezuele, Kitajske, Slovenije in ameriška Univerza Cornell, se pravi štiri univerze na štirih lokacijah. Delo je potekalo prek satelitskih povezav, to so bila predavanja in sodelovanja prek Interneta in prek sodobnih komunikacijskih poti, da so študentje izdelovali projekte v teamih, kjer so sodelovali Kitajci, Venezuelci, Slovenci in Američani. To je bilo za nas nekaj čisto novega, povsem novi pristopi, kar bo v prihodnosti verjetno nekaj standardnega. In to je ena od zanimivih stvari, ki se je pokazala poučna za vse nas, saj smo videli, kako različno funkcioniramo in še, da smo se Slovenci lahko enako kakovostno vključili v projekt.
Kaj pa reklamiranje izdelkov; ali vas kdaj vznejevolji kakšna neokusna reklama?
Reklamiranje sicer ni moje področje, s katerim bi se profesionalno ukvarjala, ampak kot opazovalka raznih reklam, ki jih srečuješ na vsakem koraku, se resda včasih kakšne zdijo prav simpatične, kakšne pa prav neprimerne.
Bi rekli, da drži, češ, nasmejan in prijazen prodajalec bo kupce prej privabil k nakupu?
Povsem drži, rekla bi tudi, da bo nasmejan in prijazen profesor študente bolj navdušil. Nasmejani ljudje, ki imajo neko pozitivno energijo v sebi, imajo tudi več uspeha v življenju.
V	čem je čar predmetov: Organizacija podjetja in Poslovno komuniciranje, katera poučujete?
Čar obeh predmetov, saj sta si po naravi malce podobna, je, da sta priložnost, da se povezujeta teorija in praksa. Torej, da predmete prikažeš na način, ki je študentu bližji in bolj zanimiv. To pomeni več primerov iz življenja, ki jih lahko vključiš v predavanje. Pomembno je, da se ta kombinacija teorije in prakse pri študiju pojavi že zelo zgodaj.
Se radi mudite v Zagorju?
V	Zagorju sem zelo rada. Ponavadi se skušam vsaj na štirinajst dni muditi v Zagorju. In to so dnevi, posvečeni staršem, sorodni-lipm, prijateljem. Nerada zamudim tudi kulturne prireditve, ki jih je v Zagorju veliko in so zelo na kakovostni ravni in se jih vedno splača pogledati.
Kaj vam pomenijo hobiji?
Hobiji so zelo pomembni, ker vedno razširjajo človeka in dodajajo nekaj novega. Včasih so bili moji hobiji precej drugačni od teh zdaj, recimo balet, pevski zbor ter nekaj let tudi politično udejstvovanje. Potem se hobiji sčasoma spreminjajo, bolj so umirjeni, še vedno pa je branje knjig eden največjih hobijev, za kar pa pogosto zmanjka časa tudi zaradi osebne lenobe, ker se je pač udobneje zlekniti pred televizor in gledati kakšno TV-oddajo. Drugače pa se tudi kakšen šport najde za hobi, obiskovanje koncertov in raznih kulturnih prireditev pa vedno polepša konec dneva. Čeprav imam kar nekaj teh kulturnih abonmajev pa se včasih kar nekako težko spravim na predstavo. Ko pa že prideš nazaj domov, si pa zelo zadovoljen. Abonmaji imajo svojo prednost, da te vsaj prisilijo, da kam greš in se imaš lepo.
Radi potujete?
Tudi potovanja so bila nekaj časa hobi, a so sedaj bolj v ozadju. Že kot študentka sem prepotovala Evropo, v Ameriki pa med študijem ni bilo ne časa ne denarja za kakšne drugačne oglede, razen knjižnic in predavalnic, zato sem pred leti ponovno odšla na potovanje v Ameriko pač spoznati deželo z drugega zornega kota. Obiskala sem tudi prijatelje v Indiji, kar je bilo zelo zanimivo potovanje, predvsem zato, ker sem lahko spoznala Indijo skozi njihove oči, se pravi skozi oči domačinov in ne skozi oči turističnih vodičev. In to je zelo pomembna zadeva, videti Indijo drugače, kot če bi šla z agencijo. Vendar je povsod lepo, najlepše pa je doma. V Sloveniji se zdaleč najboljše počutim. Dostikrat mislimo, da je zelo neurejena, da imamo zelo veliko problemov, ampak če hodiš po svetu, vidiš, da imajo vsaj toliko težav tudi drugje.
Katera je vaša priljubljena jed?
Jem pravzaprav zelo rada in bi priljubljeno jed zelo težko izbrala. V zadnjem času si rada privoščim raznorazne ribe ali kakšne bolj eksotične kuhinje.
Ali prosti čas dostikrat namenite tudi prijateljem?
Trudim se, čeprav pomanjkanje prostega časa včasih predstavlja kar resno oviro. Menim pa, da so prijatelji zelo pomembni in skušam vzdrževati z njimi čimveč stikov. Naprimer s prijatelji iz naše zagorske družbe, s sošolkami iz trboveljske gimnazije ter s prijatelji iz študentskih let se še vedno srečujemo, tudi stike s sodelavci iz bivših služb še vzdržujem, tako da je teh srečanj kar precej.
Kaj pa načrti, bi šli k vedeževalki?
Z načrti nisem obremenjena, pa tudi k vedeževalki ne grem, da bi se pozanimala kako in kaj za prihodnost. Le redko si preberem horoskop, zelo pa spoštujem ljudi, ki so se pripravljeni soočati z izzivi in s težavami, ki jih ima vsakdo, in da kar največ storijo za tisto, kar mislijo, da jim res veliko pomeni v življenju. Kajti če k svoji sreči vsaj -malce prispevaš, si toliko bolj zadovoljen.
Tekst in foto: Petro Radovič
J
T
KŠEFTI
1. naslov za zlate zadeve
Rudarka cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12hin 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 /1 675
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO
ABE SHOP
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSMradi3olaa\netoFornimwat|kleV'ZOr'ikamer-' 9la.st)eni s*o|P'. vse vrste kaset in baterijskih vložkov zaVsemkap^ratov3^'''
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL.
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614
ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA
P IM EU IVI ATI C TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tek: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija 	Obiščite nas in se prepričajte!
ElektroTom
Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec Tel.:	0601/71 -321
GSM: 041/ 507 - 321

SERVIS VSEH VRST:
-	ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA
-	MALIH GOSPODINJSKIH APARTOV
KAR SE POKVARI, ELEKTROTOM POPRAVI!
ZASTAVLJALNICA LITIJA
Toni Murn
Trg svobode 2 1270 Litija tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665
posojila na podlagi eld, avtomobil, motor,
Gotovinska
zastavitve: čeki, avtomobil, motor, tehnični predmeti, zlato, poplačila starih posojil in urejanje novih.
Realizacija kredita takoj!
Delovni čas od 9h do 16h,
64-S50
64-iee
Trgovsko podjetje
otrošnja
hob sama/taq<)Arina/...
VELIKA IZBIRA JESEDSKO-ZIMSKE KONFEKCIJE V
BLAGOVNICI ŽIVA IN MODNEM SALONU
*******************
Nudimo vam nove modele za jesen in zimo, priznanih blagovnihznamk, kot so:
MURA, ELLA VIVALDI, DANIELLA, FURST, PIK, TRIGLAV, LABOD, KROJ ŠKOFJA LOKA, PAVLI, GALANT,...
Vsak dan smo za vas od 8,00 do 9,00 ure in sobote od 8,00 do!2,00 ure.
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4, 1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: intcgral.zagoije@siol.net Internet: http://www.intcgral-zagorje.si
h
SLOVENIJA; FRANCIJA, AVSTRIJA,
ITALIJA, ŠVICA NASSFELD: 9.-12.121999
mmoMLA(m-mmm)
4.-7.11.1999 odhod iz Zagorja
________CENA SAMO: 29J0 SIT_
POPOTOVANJE OP) LITME EO ČATEŽA
ORGANIZIRAN PREVOZ: 13.11.1999
NAKUPOVALNI IZLET
PLIBERK: 22.10.1999 LENTI: vsako soboto
SILVESTROVANJE
ZELO UGODNO!!!!!!!
PARIZ: 28.12. do 02.01.2000 CENA SAMO: 58. 590 SIT BUDIMPEŠTA: 24.900 SIT PRAGA: 28.900 SIT

Pavla Voje - devetdesetletna ljudska pesnica: "KO JE ČAS, IZ IDEJE NASTANE PESEM"
Ljudska pesnica "Teta Pavla", kot jo kličejo domačini (od otrok do najstarejših) iz njene rodne vasi Tepe in bližnjega Polšnika v litijski občini, je v letošnjem letu dopolnila 90 let in še vedno opravlja kmečka poljska dela. V hlevu pa ima tri lačne glave (prašiče), kiji vzamejo največ časa. V svojih pesmih, v kolikor ima čas za pisanje, opeva Tepe in bližnjo okolico, dela na domači kmetiji, čas prebit v litijski gostilni, nemškem taborišču in na vrtnariji v Ljubljani. V drugi zbirki pesmi pa je nekaj pesmi posvetila domovini Sloveniji.
"Teta Pavla" se je rodila pred 90-imi leti v kmečki družini. Izmed osmih otrok je prijokala na svet peta po vrsti in skupaj z njimi odraščala. Zanjo je skrbel oče zaradi prezgodnje materine smrti.
"Veste, prepirov nismo poznali, veliko smo peli, pa tudi če sva bila samo dva skupaj. Včasih so prišli naše petje poslušati tudi sosedje," je z veseljem pripovedovala vedno nasmejana kmetica, ki je na naše srečanje prišla z njive, čeprav smo bili z njo dogovorjeni, da nas počaka doma.
Kot odraščujoče dekle je uživala ob branju pesmi v takratnem dekliškem listu "Vigred" in pri tem večkrat razmišljala, kako bi se tudi sama vpisala v družino pesnikov.
"Teta Pavla" ima še danes odličen spomin. V živo se spominja, kako s težavo seje ločila od svoje rodne zemlje, zelenega Žamboha in Polšnika, kamor je vsako nedeljo in praznik šla in še danes hodi k maši:
"Pozdravljena, polšniška cerkev, svetinja, ti poznim rodovom boš glasen pomnik.
Na vero, pogum, nas očakov spominja, vsak kamen je z znojem očetov oblit.", je zapela v eni svojih pesmi, posvečenih Polšniku.
Že v rani mladosti je morala na delo v Litijo, v gostilno Borišek. V času druge svetovne vojne pa je bila skupaj z družino izseljena v taborišče Gerlasheim, kjer sojo poslali na delo na bližnjo kmetijo ter nadaljevala: "Ves teden sem morala pridno delati na kmetiji, da mi je
ATRAKTIVNI NOMADI SO PRENOČILI
NA DOLU
Ko so se v torek, 5.10. popoldne vozili Zasavčani proti Ljubljani, so srečevali nevsakdanjo skupino ljudi, ki je potovala s konji proti Hrastniku. Sporočila domačim po mobitelu so povzročila, da jih je na Dolu ob cesti pričakala cela množica radovednežev. Kasneje smo izvedeli, da so simpatični popotniki gledališka skupina Hipponete, ki ima deset konj, šest mul, tri žrebeta, štiri pse, koz, pet kokoši, petelina in trinajst ljudi. Ta mednarodna karavana umetnikov iz Francije, Finske, Italije in Belgije potuje po Evropi že 8 let. "Ker je bil promet oviran, smo jih sprejeli na meji naše občine in skrbeli, da je potekal dokaj normalno," je povedal dežurni policist iz Hrastnika.
Ko so prišli na Marno, so se ustavili ob motelu in vprašali, če lahko prenočijo na travniku ob robu gozda. "Bomo vprašali lastnika," so rekli sosedje in poklicali Tomca -
starega očeta hrastniških četverčkov. "Ti, tukaj so neki cigani..." "Ne, ne, nismo cigani...," so rekli v angleščini in razložili svoj izvor. Med seboj so se pogovarjali francosko. Seveda so dovoljenje dobili in kmalu se je nabrala okrog njih množica ljudi. Imeli so kaj videti. Ena dva, tri, so postavili električnega pastirja za svoje konje, še hitreje so iz gozda nanosili dračje in zakurili ogenj, medtem pa je eden izmd moških že trebil solato. Osemletna deklica, ki je prej jezdila konja, je igrala na harmoniko nežno melodijo. 24-letni član skupine je imel rojstni dan in deklice iz Turja so mu zapele voščilo... Ljudje so se izkazali odprtih src. Prinašali so jim cele kartone jabolk, olja, sladkarij, moke, kave,... bližnji kmetje pa seno za konje.
Drugi dan jih je pot vodila v Laško, potem pa so krenili proti Ptuju, kjer so načrtovali svoj nastop. Preden so prišli v zasavje, so imeli več
gospodinja konec tedna dala denar za hlebec kruha, katerega sem v nedeljo odnesla bratu v taborišče, da je imel za preživetje preko tedna."
Zanimivo je, da je "Teta Pavla" svoje prve pesmi napisala šele, ko se je po prihodu iz taborišča, leta 1956, zaposlila na ljubljanski vrtnariji (medtem ko je njen brat v taborišču, za razliko od nje, veliko pisal in si s tem krajšal dolge dneve in si lajšal bolečine hude bolezni). Vrtnarsko delo in delo med cvetlicami so bila njena najbolj plodna pesniška leta. V tem času je nastala njena prva pesem "Kot sen se zdi mi", v spomin na njen rodni kraj, kamor se je v mislih velokokrat vračala.
"V žepu predpasnika sem v tem času in tudi še sedaj nosim svinčnik in list papirja in vsako idejo, ki privre na dan sproti zapišem. Pozneje, ko imam čas, iz ideje nastane pesem."
Kot sen se zdi mi lastno doživetje, avgust je bil, nedelja, jutro in poletje, iz Amerike prišla je druga sestra,
Sloveniji in rodni grudi zvesta.
Njena prva pesniška zbirka "Moj Žamboh zeleni" je izšla pred sedmimi leti (leta 1992). V letošnjem letu, ob njeni 90.letnici pa je Kulturno društvo Polšnik izdalo drugo zbirko "Da lepša bo Slovenija". Ob prebiranju njenih verzov, v prvi ali drugi zbirki, začuti bralec ljubezen in skromnos ter toplino in zadovoljstvo.
Danes "Teta Pavla" živi v svojem rodnem
■	kraju Tepah, pod zelenim Žambohom, kamor
■	se je vrnila ob upokojitvi, dela na kmetiji B opravila, ki jih kljub svojim letom še lahko
■	opravlja. Vsako nedeljo in praznik pa gre peš B v uro oddaljeni Polšnik k Lurški Materi Božji.
■	Od časa do časa pa napiše kakšno pesmico, " ki pa žal ostane skrita v njeni beležnici.
■	"Teta Pavla", ob vašem visokem a življenskem jubileju, ki ga praznujete v
■	letošnjem letu ob svinčniku in papirju, na " svoji rodni zemlji vam želimo vsi v uredništvu
■	Zasavca še veliko zdravih in ustvarjalnih let, " ter da čimprej zagleda luč sveta tretja zbirka,
■	ki se zbira v vaši do sedaj skriti beležki.
■	Tekst in foto: Marjan Šušteršič
predstav v Ljubljani. Iz SLovenije so prestopili mejo proti Madžarski. Povsod zapustijo v ljudeh nekaj svojih sanj, domišljije in hrepenenja...
Fanči Moljk
21. VINOTOKA 1999
Zaključek akcije Urlaub '99
Sebastjan z nagrado in zmagovito sliko
ZDRAVILNE
RASTLINE
ČISTEČ
Raste v svetlih gozdovih, gozdnih poteh, prosojnih in suhih travnikih. Ima štirirobno steblo in škrlatno rdeče cvete. Zraste do višine 75 cm. Cvete od junija do avgusta. V zdravilstvu je uporaben cel oziroma nekaj centimetrov nad tlemi, ker je spodnji del olesenel. Že v starem veku je veljal čisteč za eno najbolj znanih zdravilnih rastlin. Predvsem za zdravljenje epilepsije. Ker ima velike zdravilnih lastnosti, mu upravičeno rečejo kar zdravilni čisteč. Predvsem pa dobro deluje, če ga pripravimo kot poparek ali kuhanega z vinom. Dr.med.HeinrickNeuthalerje v knjigi Zdravilna zelišča zapisal, da je čisteč uporaben pri zdravljenju astme, bronhitisa in driske. V čistecu so namreč čreslovine in betaini. Čisteč dobro mehča sluzi in dobro prečisti dihalne poti, obenem pa deluje še proti nadležni zgagi. Zavoljo čreslovin je dober zoper drisko. V srednjem veku so z njim zdravili padavico, zdravljenje epilepsije pa so sedaj nadomestila učinkovita kemična zdravila. Pa zapišimo še, kaj je o čistecu napisal pokojni pater Simon Ašič. Poleg tega, da topi sluzi v pljučih,
ZMAGAL JE "NAMAKAJOČI SE"
SEBASTJAN
Pretekli teden smo v našem časopisu z zasedanjem komisije, ki je določila zmagovalca akcije Urlaub '99, končali z akcijo, v kateri ste nam morali poslati fotografijo z utrinki z vašega dopusta. Pogoj je bil, da so morali filmi biti posneti s filmi Konica in tega ste se vsi strogo držali. Na naš naslov je prispelo pet slik. Osemčlanska komisija pa je izbrala.
Zmagal je Sebastjan Mahkovic, ki svoj najljubši časopis Zasavc prebira tudi med kopanjem v kadi in je zasluženo prejel prvo nagrado, fotoaparat konica.
M Na drugo mesto se je uvrstila Anamarija Ceferin, ki je to mesto zasedla s pomočjo obeh
•	sinov in je prejela 10 filmov konica., medtem
•	ko sta si tolažilni nagradi za sodelovanje
•	priborila Miloš Drnovšek in Janez Radič.
.	Tekst in foto: Peter Motnikor
pomaga tudi pri katarju želodca, zlatenici, boleznih mehurja in ledvic in seveda pri vodenici. Čajni poparek dajejo shujšanim otrokom, da si opomorejo. Zavretek na vinu zdravi rane, kopeli in obkladki pa so dobri predvsem za rane, ki se nerade celijo. Ženske, ki imajo krčne žile, bi morale to zel večkrat uživati, prav tako ženske pri mesečnih motnjah. S poparkom lahko zdravimo še vneto grlo, bolne dlesni in izpiramo usta ter lajšamo kronični revmatizem.
'‘j
J . M . J J .	11 (T J . G
Joža Ocepek:
SONCE, RDEČA JABOLKA IN TI
Nikar ne mislite,
da sem se zdaj odpovedala svojemu bogu.
Ne, nisem,
še vedno me spremlja visoko na nebu,
nedosegljiv in nedotakljiv.
Ta moj bog, sonce, mi daje življenje.
Rdeča jabolka niso moj bog.
Rdeča jabolka so sok mojega življenja.
Skupaj s teboj.
Bog sonce, sok rdečih jabolk in ti.
Urša Grošelj:
POLETJE
Poletje se bo vrnilo.
O,	saj se je komaj poslovilo.
Globoko v srcu čutim Razočaranje in bolečino.
Enako trpi moja duša.
Še te bom ljubila.
A le zakaj, zakaj?
Morda te nikoli pozabila.
Triindvajseti avgust je tisti dan, ki Enkrat za naju je že zaznamovan.
KATERE
RASTLINE
'nam
POMAGAJO
PRI:
IŠIAS-pomagajo pomirjevalna in protikrčna zelišča in tista, ki blažijo bolečine: arnika, bezeg, brin, fižol, gorčica, grenkuljica, hren, kamilice, kopriva, krvavi mlečnik, mak, resa, praprot, timijan in mat.dušica, sporiš, šentjanževka in zelje.
IZPAH IN IZVIN: pomagajo vsa zelišča, ki blažijo bolečine: arnika, bršljanasta grenkuljica, gabez, gorčica, ječmen, kamilice, korenje, lovor, majaron, rožmarin, šentjanževka, repa, vinska rutica, vrtnica, zelje, žajbelj. Sam, ki sem imel že kar nekaj izpahov in izvinov, prisegam na nekajdnevne (po tri-štiri ure) obkladke iz domačegajabolčnega kisa. Zelo pomaga.
Foto Igor Goste: Obkladek iz zelja zelo blaži bolečine (izpahe, izvine, boleča prša, išias pa tudi opekline)
Pripravil Igor Gošte
PODJZThJiKO / ZASAVJA JŠJA J^T£^hJ£TiJ
Spoštovani.
V PODJETJU TREF O.O.O. SMO SE ODLOC1U IZDELATI SPLETNE STRANI NA
Internetu, ki naj ai vsebovale imenik vseh podjeinikov v Zasavju (IPZ). Za ta korak smo se odločili, ker postaja Internet eden
GLAVNIH DEJAVNIKOV PRI ISKANJU ZAHTEVANIH STORITEV ALI DEJAVNOSTI, KOT TUDI NAJCENEJŠA MOŽNOST OGLAŠEVANJA. KER Pa JE V SVETOVNEM OMREŽJU ZELO VELIKO-INFORMACIJ IN DA Ul VAŠA BODOČA POTENCIALNA
STRANKA LAŽJE NAŠLA ISKANO STORITEV / DEJAVNOST V ZASAVJU. VAS VABIMO. DA SE TUDI Vi VKLJUČITE V IMENIK IN PREDSTAVITE VAŠO
dejavnost širom po Sloveniji in hkrati tudi celemu svetu.
L7
rri
r
Na razpolago Vam je več opcij in sicer se lahko samo vpišete v
IRZ in / ali pa naročite izdelavo Vas ih spletnih strani,, da se še podrobneje predstavite prek Interneta. Pogoje in cenik
SODELOVANJA BOSTE NAŠLI NA INTERNETU: HTTP!/ /’//'//’/V.TREF.Si/IPZ ALI PA NAS POKLIČITE IN SKUPAJ BOMO REŠILI VAŠA VPRAŠANJA GLEDE PRISTOPA. OZIROMA OGLAŠEVANJA NA IPZ.
Cenik IPZ storitev:
1.1 V H,-J 'V I..IEK.K KOU JETNIKOV ZASAVJA!	Z.9S0 SITVLt I O
iz D l-.-* v a lu «■* h j**« a./A	Val Jo Cavja v
2.) V IPZ. Ji_ii I2DELAVA	PKilOS TA Vi r V£/-4£	14.990 SlT/utro
• V N 0.0 V iPZ V «vL v OL ict'i V »..C. Tiči
3 J iZDili-AVA KaiVlPl^jCSfJP/if3D3TAVtf'ViL v‘A3£ DHJAVf JDS H ti.-\ rž S/Y/~ f»Q pOGOVOKU

.	vf... Z ..............;	'	:.....................
: ' M";': v..........K	■,	JU, L	v.o /■/ <V«Vvv..-,
SAXOJEVI DNEVI ODPRTIH VRAT
Prijazno vas vabimo, da 22., 23. in 24. oktobra obiščete naš avtosalon. Prišel je novi Saxo in radi bi vas seznanili z vsemi novostmi ter malimi skrivnostmi tega okretnega in spretnega avtomobila.
Novega Saxoja pa boste lahko spoznali tudi na testni vožnji.
Za vse vas smo pripravili tudi nagradno igro. Vrata našega salona bodo odprta
v petek od 9h do 19h, v soboto od 9h do 18h in v nedeljo od lOh do 13h. Vabljeni!

AVTOSERVIS
ŠPAJZER
Partizanska 51,1420 Trbovlje, tel.: 0601/30-170, 30-172 fax: 0601/30-171

TRBOVLJE	TRBOVLJE
za naj športnika/športnico meseca oktobra |
za naj športnika/športnico	meseca oktobra	|
I
GLASUJEM ZA______________________ I
OBRAZLOŽITEV________________________________________   I
________________________________________________________	I
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico	I
-----------------------------------gxs:-----------"

Generacija Golf
praznuje 25. obletnico
sledi
enkratna ponudba
Manj kot polovico plačate takoj, nato 2 leti plačujete 12.000 tolarjev na mesec, po dveh letih pa se boste sami odločili ali boste za vozilo plačali še preostanek, ali pa se boste odločili za novega.
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450
21. VINOTOKA 1999
ZCj TRTV O T7 Ji
ulsbslgo 7
MARJAMA MLINARIČ-Pl KRU
Zna se nasmejati od srca in za smeh zmeraj najde razlog. Tudi glasen je njen smeh in radi ga slišijo, saj je nalezljiv. Sicer pa dosledno spoštuje delovne obveznosti, zato službo dostikrat zaključi šele pozno popoldne. Ne ustraši se teže dneva in kljub vsemu uspe izpod njene kuhalnice vsakodnevno zadišati kosilo iz loncev. Preostala domača dela pa prepušča vikendom, ko se lahko tudi bolj posveti družini in ukvarjanju z rožami, s katerimi ima veselje. Pravi pa, da ni tipična pravnica, ampak ima kot vodja splošno-kadrovskega sektorja v SVEI Lesni industriji d.d. Zagorje, ki je lani praznovala petdesetletnico delovanja, opraviti tudi s kadrovanjem, skratka z delom, ki ni striktno pravniškega značaja.
Povedala je, da ima sedemnajst let delovne dobe, od tega je že trinajsto leto zaposlena v zagorski SVEI. Dnevno se, posredno ali neposredno, srečuje s stvarmi, ki so najožje povezane z ohranjanjem bodisi delovnih pogojev ali služb. Komunikacije z ljudmi je vajena, tudi rada se pogovarja, vendar v pogovorih najbolj spoštuje, da ljudje vidijo še druge možnosti in niso preveč nestrpni pri doseganju ciljev. Zelo spodbudajo tudi naklonjenost ljudi do izobraževanja, ki v nadaljevanju pripomore tudi k večji učinkovitosti podjetja. Dejala je še, da teamsko delo pripomore k uspehu. Kajti če ni medsebojnega spodbujanja in skupnega dobrega vzdušja pri delu, potem tudi uspeha pri delu ni. Pravi, da povsem drži, da je treba biti za doseganje uspehov s srcem in dušo predan delu in firmi.
Mnenja je, da je korektnost zmeraj najbolj cenjena, pa naj gre za medsebojne odnose do sodelavcev ali kakšne druge. In zato si tudi v komunikacijah prizadeva za strpen pogovor. In kontakt do ljudi, tiste stične točke, ki napeljejo k pogovoru, pri ljudeh tudi zlahka najde, saj ji uspešna komunikacija zelo veliko pomeni. In pogovarjanje je spoznavala tudi skozi gledališko dejavnost, ki jo med hobiji zelo osrečuje. V gledališki sekciji Kulturnega društva Elektroelement-Svoboda Izlake je doslej igrala v večih dramskih igrah in prav v vsaki vlogi se je dobro izkazala. Le včasih so ji po kakšni igri dejali, češ, tale vloga je bila pa bistveno preresna zate. Kot je dejala, se je zelo dobro počutila v vlogi Načelnikove žene iz dramske igre Krapi. Poleg gledališča ima rada tudi glasbo, sploh skladbam Straussa rada prisluhne. Kot je rekla, je poslušanje glasbe odvisno od razpoloženja in kakršne volje je, takšno glasbo si izbere. Od jedi pa ima najrajši štruklje.
Zatrjuje, da obleka naredi človeka in ni napačno, da je človek čimbolj urejen. Čeprav se zanima tudi za modo, se od nekdaj najrajši elegantno oblači. O mladih pa pravi, da ima vsaka mladost svoje muhe in skuša jih razumeti, biti do njih tolerantna. Sin Grega je sicer že srednješolec, a mnenja je, da se z zaupanjem največ doseže. "Brez kompromisov pa v nobeni stvari ne gre," je dodala, saj so nemara lahko tudi dobra vzpodbuda.
Petra Radovič
ANTON MARIJA CLARET, ŠKOF IN REDOVNI USTANOVITELJ (24. OKTOBER)
Anton Marija Claret Y Clara je bil največja osebnost Cerkve v Španiji v preteklem stoletju. Rodil se je 23. (ali 24.) decembra 1807 v mestu Sallentu v barcelonski pokrajini. Bilje peti izmed enajstih otrok staršev, ki so se preživljali s tkalsko obrtjo. Tako kot bratje in sestre je tudi sam v mladosti pomagal v družinskem podjetju. S sedemnajstimi leti ga je oče poslal v šolo, da bi se izpopolnil v tkalskem poklicu. Anton seje izkazal za spretnega in sposobnega učenca in delavca, zato so mu ponujali, da bi prevzem mesto tehničnega direktorja. Odklonil je ponudbo in se odločil za študij bogoslovja. Škof v Vihu v Kataloniji gaje sprejel v semenišče. Že po dveh letih študija, gaje škof leta 1835 posvetil v duhovnika. V tem času je imel tudi posebno prikazanje. Prikazala se mu je Marija.
Najprej je opravljal duhovniško službo v domačem kraju, nato pa je odpotoval v Rim, kjer seje ponudil Kongregaciji za širjenje vere (t.i. Propagandi Fide). Zaradi zdravstvenih težav seje vrnil domov. Ker mu niso dodelili župnije (duhovnikov v Španiji takrat ni primanjkovalo), seje lotil misijonskega dela. Potoval je od kraja do kraja, pridigal, po več ur na dan spovedoval, ter zopet nadaljeval delo v drugem kraju. Ljudje so sčasoma prihajali v množicah poslušat tega duhovnika. Dogajali so se tudi izredni dogodki, ozdravljenja, presenetljiva spreobrnenja, ipd. Doživljal pa je tudi nasprotovanja. Marsikje so ga klevetali, razglašali za vohuna nasprotne strani (prva polovica prejšnjega stoletja je bila namreč polna političnih vrenj po vsej Evropi).
Claret paje bil tudi izredno plodovit pisatelj. Ustanovil je versko književno družbo, kije med ljudstvo razširila na milijone knjig. V svojih spisih je ohranil svoje pridige, beležil paje tudi dogajanje svojega časa, ustanavljanje raznih bratovščin in družb. Po sedmih letih takšnega misijonskega dela je versko preporodil Katalonijo. Zaradi nasprotovanja anarhistov je bil tudi v življenjski nevarnosti. Škof gaje poslal na Kanarske otoke, da bi tudi tam opravil duhovno delo, ki gaje pričel doma. Ves čas paje imel v mislil ustanovitev posebne »družbe apostolov«, ki bi povsod po svetu opravljala podobno poslanstvo, kot gaje pričel sam. Po vrnitvi s Kanarskih otokov je skupaj s petimi duhovniki ustanovil duhovniško semenišče za misijonsko družbo »Sinov brezmadežnega srca Marijinega«.
Že kmalu paje prišlo njegovo imenovanje za nadškofa v Santiagu na Kubi. Čeprav seje branil, so mu vsi svetovali naj sprejme odgovorno službo v škofiji, ki že štirinajst let ni imela škofa. 16. februarja 1851 je prišel v svoje škofovsko mesto. Takoj seje lotil duhovne obnove škofije. Potoval je po vsej deželi, pridigal, spovedoval, spreobračal. V dveh letih njegove škofovske službe seje cerkveno poročilo okoli 12.000 parov, ki so bili prej le civilno poročeni, birmal je preko 100.000 oseb. Uspehi so bili podobni kot prej v Kataloniji. Za izjemno delo se mu je zahvalila tudi španska vlada. Sevedaje tudi tukaj doživljal nasprotja. Bilje trn v peti mnogih, ki so živeli neporočeno, raznih skupin, ki jihje motila verska prenova družbe, in podobno. Nekateri so šli celo tako daleč, da so ga poskušali umoriti. V februarju 1856 gajenekimož v besu z britvijo po obrazu in vratu tako porezal, daje bila nujno potrebna operacija. Pripravljali so se, da bi jo opravili naslednjega dne. Toda škof Claret je čudežno ozdravel.
V marcu 1857 je prejel prošnjo španske kraljice Izabele, da bi bil njen osebni duhovni voditelj in spovednik. Papež Pij IX. je s prošnjo soglašal, obenem pa prosil Clareta, da do imenovanja novega škofa vodi škofijo na Kubi iz Madrida. Claret paje pristal pod pogojem, da se mu ne bo potrebno vmešavati v politične zadeve, da bo lahko sam razpolagal s svojim prostim časom ter da mu ne bo potrebno stanovati na dvoru.
Claret je kraljici Izabeli odkrito spregovoril o vseh njenih slabostih. Kraljica je v nekaterih pomembnih osebnih zadevah, kljub notranji krizi sprejela Claretove nasvete in jih upoštevala. Tudi na dvoru so se stvari spremenile. Obenem paje Claret svetoval pri izbiri škofov tako, da so bili imenovani le ljudje, ki so se odlikovali kot duhovniki v svoji službi.
Tudi sedaj je veliko potoval. Tokrat v spremstvu s kraljem in kraljico. Potovanja je izkoristil za srečevanja z ljudmi, katerim je zopet pridigal, jih spovedoval in vzpodbujal. Sodeloval je pri ustanovitvi dveh ženskih redovnih skupnosti, ustanovil društvo krščanskih umetnikov in pisateljev...
Zaradi izbruha revolucije in odkritega nasprotovanja mnogih revolucionarjev in anarhistov, ki so mu stregli po življenju, seje leta 1868 umaknil v Francijo. Na smrt bolan se je zatekel v cistercijanski samostan Fontfroide, kjer je 24. oktobra 1870 sklenil svojo bogato življenjsko pot.
Papež Pij XII. gaje leta 1950 razglasil za svetnika.
Branko Nimac
c4-vtG~lllt
Novo Mesto
d.o.o. prodajana:
P.E. Zagorje - KREDIT -T+1%
Cesta 9.avgusta 104 1410 Zagorje Tel.:0601/64-687 POLOŽNICE
041/896-125 -LEAS1NG -brezpologa
ODPRTO: PON-PET 8.30 -16.30 SOBOTA: 8.30 - 12.00	- STARO ZA NOVO
DAEVVOO
MOTOR
__________PRODAJA HRASTNIK:	Cesta 1. maja 76,1430 Hrastnik, Tel-:0601/44-360_______
DAEV/OO pri Vas doma
Vas zanima nakup novega avtomobila Daevvoo? Nič lažjega. Pokličite nas na telefon 0601 64-687 oziroma 041 896~
1 25 in dogovorili se bomo za obisk našega predstavnika z željenim modelom avtomobila pri Vas doma. Omogočili vam bomo temeljit ogled avtomobila in testno vožnjo. V primeru, da ste v dilemi kateri model avtomobila vam je najbolj pisan na kožo, pa se oglasite v naši prodajni salon v Zagorju, kjer so vedno razstavljeni vsi modeli avtomobilov DAEVVOO.
POOBLAŠČENI SERVISER:
C. 20 julija 26 1410 ZAGORJE TEL.:0601/66-246
E2ifte»0
MOTOR
avtoservis
RAZPOTNIK
Matjaž RAZPOTNIK s.p.
SPLOŠNA AVTOMEHANIKA SERVIS
avtoelektrike
avtoelektronike
21. VINOTOKA 1999
Efi.rST O.TT.JT
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DEL - MI VAS NAGRADIMO
Še nekaj dni imate čas, da odgovori te na naše že dvaindvajseto literarno uganko, za katero pa smo pripravili bolj skope podatke. Poleg dveh kitic pesmi PEKI, ki smo jih objavili zadnjič, vam tokrat objavljamo njegovo pesem LEDA. O avtorju te in prejšnje pesmi, uredniku Nove revije in publicistu le to, daje veliko ustvarjal tudi za otroke, napisal pa je poleg pesniških zbirk , kot so Pedenjped, Nebotičniki, sedite, Skrivnosti, tudi tri prozna dela s pravljičnimi osebami: Majhnica, Majhnica in Katrca Škrateljca, Mahajana in druge pravljice o Majhnice. Pričakujemo vaše odgovore. Nagrada že čaka.
LEDA
Je rekla, a v muslinu prelivanje čez mehke gibe, iztanjeno v spominu, se vrača, hitre vibe
v navzočnost, z globočino osenčeno, in mirne gube spuščene čez tkanino v teženju brez izgube
razpenjenem na robu v pršeče čipke, izvezen tenak smehljaj, v labodu
zaprti let, a otožen z brezšumno voljo vzpona, v dan vsekan blesk nagona.
Uganko sestavil Igor Goste
S paleto po sledeh slovenske naravne in kulturne dediščine
Ko govorimo o promociji Slovenije v Evropi in ostalem delu sveta, večkrat pozabljamo, da za tujca najbolj vabljive vrednote naše dežele, kot so njene naravne znamenitosti in kulturni
spomeniki, sami slabo poznamo. Kaj šele, da bi jih znali predstaviti tujemu obiskovalcu. Tako Gorenjci slabo poznajo Dolenjsko, Dolenjci Štajersko, Notranjci Belo krajino in tako naprej.
Cene dr. Avguštin (drugi z leve) v družbi zčlani RELIK-a; Drago Vukovič, Jože Ovnik, Desanka Kreča in Karlo Kozole.
... je v petek, 8.10.1999 po izjemno doživeto podanem kulturnem programu, ki gaje navzočim pripravila Jerca Mrzel, zapisal v uvodnem pozdravnem nagovoru likovni kritik in umetnostni zgodovinar, Cene dr. Avguštin na otvoritvi likovne razstave na gradu Snežnik, gradu, kije že sam po sebi s svojimi muzejskimi in zgodovinskimi ostalinami ter svojim okoljem, dragocena slovenska naravna in kulturna dediščina. Z omenjeno likovno razstavo,(ki nosi delovni naziv Zlata paleta ‘99) na kateri je svojih 69 del postavilo na ogled 9 likovnih društev iz cele Slovenije (med njimi tudi
članice RELIK-a iz Trbovelj, Desanka Kreča in Ivanka Uršič) seje Zveza likovnih društev Slovenije priključila praznovanju letošnjega evropskega meseca kulturne dediščine. In dodal: ljubiteljsko slikarstvo, ki je v mreži najmodernejših likovnih strujanj edino obdržalo delček na realizmu ali vsaj na motivni razpoznavnosti temelječega pogleda na svet, lahko marsikdaj pripomore k boljšemu poznavanju našega naravnega in kulturnega bogastva tako pri domačinih kot pri tujcih. Za obojne namreč vemo, da radi obiskujejo prav razstave z omenjeno tematiko, saj jim dobra slika morda pove več, kot kopica prospektov ... Nagrade za najboljša likovna dela je iz rok Viktorije Meh letos prejelo 12 slikarjev.
Jože Ovnik
SNEŽINKE
Zasnežena pot se v enakomernih ključih vzdiguje visoko nad dolino. Dolina v meglo zavita z menoj, zdaj tukaj gori v popolni negibnosti ter samoti s padajočimi snežinkami meditira. Meditira v tistih neslišnih mantrah tihega padanja snežink, v tisti ločnici med življenjem in smrtjo, ki je zdaj, kakor vedno, izbrisana in niti ne vem, ali je ta zasnežena pot tista ločnica.
Redki macesni zdaj goli, nemi melanholični stražarji, so zdaj kakor svetilniki na morju v morju zasnežene gorske pokrajine, ki jo na debelo prekriva sneg. Vsepovsod sneg snežna belina, ki jo še bolj poudarja nizka oblačnost s tihim padanjem snega. Macesni mi kažejo pot in mi še dajejo upanje, da je
nekje življenje!?
Nerazumljivost, nagon strast, obsedenost in zasvojenost... vse to se meša v meni, kakor tisti beg v popolno tišino srečanje s samimi seboj in z vsemi tistimi sencami, ki me vedno spremljajo na teh samotnihm gorskih poteh. Posebno v globokem snegu, ki mehko, globoko duši moje korake utrujene korake nekega življenja, kateri vdno bo vprašanje, katero je kakor sama pot nevidna pot na vrh gore v snegu, ne vem pa več, kateri notranji čut me avtomatično vodi vrh gore v tem globokem snegu, brez neke vidljivosti!
Že zdavnaj sem pod vrhnjo kupolo gore zapustil neko domnevno pot in se kar povprek po "bližnjicah" usmeril naravnost navzgor proti vrhu gore. Sneg je močneje in močneje naletaval, tudi veter seje okrepil. In vedel sem, da bo veter tukaj zbrisal vse moje sto-
pinje gaz, in da sestop nikakor ne bo prijeten ter lahek, a meni je bilo vseeno! Počasen, utrujen korak, ki se je globoko vrezal v mehak, svež sneg, je z mojim dihanjem, korakom, nemislimi, neizmerno tišino, mirom, ko je vse zastalo in zamrlo s padajočimi snežinkami vse je meni in okoli mene meditiralo v neko večnost in preko nje v neskončnost.
Macesni, redki, goli in nemi stražarji so ostali globoko pod menoj. Kakor vse tisto s hrupom z neko igro izživljanja, večno lažnega upanja, na nekaj novega kakor zdaj, ko se praznuje v dolini neko novo leto. A tukaj gori, na vrhu zasnežene, zimske gore pa je vse zamrlo in ničesar od vsega tega ni! Samo veter, padajoče snežinke, s katerimi neslišno meditiram; brezčas, negibnost, v katerem odzvanja večnost ter neskončnost vsega! In stopil ter postal sem del vsega tega, kakor vedno! V tisti večni, a neslišni meditaciji padajočih snežink...
EHN/CNO <2§> E R V/ SNI
I? EN TER
LITIJA Ponoviška 11b Tel: 061/883-044 Fax: 061/883-040
HONDA
A-6 DDM2ALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal ____________tel.: 061/719-450, lax: 061/716-183
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999
TOURING	MPC	
GL 1500 SE Gold Winq	3.151.500	NOVO
ST 1100 Pan European	2.251.680	
ŠPORT- tourina		
CBR 1100 XX Super Blackbird	2.064.720	
VTR 800 F1	1.909.044	
CB 750 F2 Seven-Fiftv	1.364.688	
CB 600 F Hornet	1.277.760	NOVO
ŠPORT		
CBR 900 RR Fire Blade	1.867.920	
VTR 1000 F Fire Storm	1.769.640	
CBR 600 F	1.622.040	
NSR 125 R	820.320	
CHOOPER		
GL 1500 C Valkyne	2.377.920	NOVO
VF 1100 C3 Shadovv	1.813.536	NOVO
VT 750 C Magna	1.572.840	
VT 750 C2 Shadovv	1.415.520	
VT 750 C Shadovv	1.376.040	
VT 600 C Shadovv	1.179.480	
VT 125 C Shadovv	875.400	NOVO
ENDURO		
XL 1000 V Varadero	1.848.240	NOVO
XRV 750 V Africa Twin	1.603.440	
XL 600 V Translap	1.202.280	
NX 650 Dominator	1.001.760	
NX 250 Dominator	945.360	NOVO
XLR 125 R	785.880	NOVO
SCOOTER		
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	444.000	
	439.200	
CROSS		
CR 125 R*	990.000	
CR 8R* (mala kolesa, model 98)	620.000	
Cene so v SIT; v MFC je vračunan19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999		
21. VINOTOKA 1999
j. djj n j
j.
\ i
P.7.F.
Knjižni kviz jih je popeljal po Gorenjski
V Čebelarskem muzeju Radovljica.
Ob dnevu zlatih knjig, 17. septembra, se je letos iztekel že drugi slovenski knjižni kviz, ki je mlade prijatelje podrobneje seznanil o pesniku Francetu Prešernu, katerega 150-letnica smrti je letos, in o Gorenjski. S knjižnim kvizom so zvedeli še marsikaj od gorenjskih vrhov, planšarstvu, ljudski umetnosti in tudi o čebelarjenju.
Reševanje slovenskega knjižnega kviza je potekalo od februarja do septembra v vseh slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah. Zatem so knjižnice, od katerih so v knjižnem kvizu sodelovale tudi zagorska, trboveljska in litijska knjižnica, izžrebale po petnajst nagrajencev, ki so se udeležili nagradnega izleta na Gorenjsko in po enega izžrebanca, ki se je udeležil zaključne prireditve v Ljubljani. Iz Zagorja se je slednje udeležila Ajda Mlakar, iz Trbovelj Anja Doležalek in iz Litije Tjaša Judež. Knjižni kviz je razdeljen na razredno in predmetno stopnjo, da lahko sodelujejo učenci od 1. do 8. razreda osnovne šole. In v torek, 12. oktobra se je zgodil tudi nagradni izlet, ki je izžrebane nagrajence popeljal na izlet na Gorenjsko. In imeli so srečo pri žrebu, saj je recimo trboveljska knjižnica prejela 577 rešitev knjižnega kviza, preostale knjižnice pa ne dosti manj, zato so ponekod podelili še štiri knjižne nagrade. Kot so povedali udeleženci
knjižnega kviza, so sodelovali bolj iz radovednosti in zanimanja, še toliko bolj veseli pa so bili, da so bili izžrebani za nagradni izlet.
Izlet, ki naj bi predstavil košček Gorenjske, je vseboval ogled Čebelarskega muzeja v Radovljici, kjer je mlade tekmovalce sprejela kustosinja-pedagoginja Katja Praprotnik in povedala, da muzej obstaja že štirideset let, daje na Slovenskem posebej cenjen primerek čebele-kranjska sivka, da imajo čebele zelo natančno urejen način bivanja, da čebele pridelujejo med, ki je vsesplošno koristen, da je čebelarjenje navdihnilo tudi slikarje za poslikavo panjskih končnic, ki jih je v muzeju kar obilo. Poleg razstave o zgodovini čebelarjenja, je bil na ogled tudi krajši film o čebelah. Naslednji postanek je bil v Knjižnici A.T.Linharta v Radovljici, kjer so si ogledali videoposnetek o Radovljici ter bili navdušeni nad številnimi dejavnostmi, ki delujejo v okviru knjižnice: literarna srečanja, potopisna predavanja, ure pravljic, ki potekajo v Pravljični sobi, čitalnica je namenjena prebiranju revij in knjig, organizirajo razne likovne delavnice, v manjši dvorani pa pripravljajo tudi lutkovne predstave, predstavljajo se pevski zbori, folklorne in gledališke skupine, recitali in podobno.
Prvi del izleta je nekaj več kot štirideset udeležencev nagrad-
nega izleta seznanil z aktivnostjo čebelarskega muzeja in dejavnostjo knjižnice, v nadaljnjih ogledih pa so imeli možnost jahanja konjev v Klubu Jahalni center Podvin, ki ga imata Grega Mihelčič in Irena Bajda. Imeli so možnost izvedeti veliko o tekmovalnem športu konjev, najbolj pa jih je navdušilo jahanje. Kot sta povedala voditelja tega trening centra, je za konja najvažnejše ujemanje z lastnikom in očitno je bilo, da je mirnost in potrpežljivost konjev navdušila tudi udeležence nagradnega izleta. Prav nič utrujeni, so si v Vrtnariji Reš s Podvin na Gorenjskem ogledali še noje, ki so povečini najbolj zanimivi zaradi izvrstnega perja. Pred številnimi ogledovalci noji niti niso bili pretirani radovedni, k sreči se jih je nekaj paslo zelo blizu, da si jih je bilo mogoče
ogledati, o tem, da noje ni dovoljeno hraniti z roke pa so že prej opozorili, saj bi sicer marsikoga boleli prsti. Udeleženci izleta so bili navdušeni in zato še bolj pohvalno govorili o knjižnem kvizu, o katerem je Romana Bizjak iz Knjižnice Zagorje dejala, da je potekal zelo sproščeno in je bil zanimiv tudi za otroke. Vida Vozelj iz Knjižnice Trbovlje pa je pripomnila, da je najbolj imenitno, ker kviz rešujejo po skupinah, zato je čedalje več interesa. Erna Jurič iz Knjižnice Litija pa je omenila, da s knjižnim kvizom osnovnošolci pridobijo tudi bralne navade pa tudi druženje ob kvizu je prijetno. Kajpak bodo odslej še toliko rajši rekli, da je od nekdaj lepa Gorenjska slovela.
Tekst in foto: Petra Radovič
Ogrlica ob tednu otroka.
JESENSKI ŽIV-ŽAV
V četrtek, 7. oktobra popoldne je bilo za zagorske malčke in osnovnošolce zelo pestro. Ob tednu otroka sta se angažirala Vrtec Zagorje in Knjižnica Zagorje ter vlila nekaj ustvarjalnosti v njihov dan.
Ob 16.30 uri so z dejavnostjo pričele vzgojiteljice Vrtca Zagorje ter pred avlo KC Delavskega doma Zagorje ustvarjale iz vseh mogočih materialov, k čemur so pritegnile tudi malčke, ki so si v spremstvu staršev z zanimanjem ogledovali vabljive "štante". Ampak vzgojiteljice so na prikupen način po mizah razstavile lepljenke, jesenske sadeže, plastenke, skratka, vse,
kar je jeseni možno nabrati v naravi in oblikovale vetrnice, škrate, metulje iz jesenskega listja, šolske torbice iz poslikanih listov in še mnogo drugih domiselnih reči, da se je ob mizah trlo malčkov, ki so z neverjetnim veseljem hiteli izdelovati jesenske ogrlice in kar je takega, da so jim zasijali obrazi od sreče, ker so nekaj izdelali sami. Ob 17. uri se je živ-žav za pol ure pomudil pri lutkovni predstavi Slikarka muca Kara in polnočni škrat, ko so dobili tudi risbice, ki so jih lahko pobarvali. Tanja Starc, ravnateljica Vrtca Zagorje pa je povedala: "Želeli smo, da bi otroci soustvarjali teden otroka in v veselje jim je, če naredijo nekaj uporabnega. Predvsem ustvarjajo
iz naravnih materialov in rišejo, slikajo vse, kar imajo radi."
V Knjižnici Zagorje pa se je ob 17. uri zbralo več kot dvajset otrok, ki so slikali na bombaž. Druženje je bilo zasnovano tako, da so najprej prerisali slike na bombaž ter jih pozneje še poljubno opremili. Izdelali so tudi okvir iz kartona ter slike razstavili. Kot je povedala Irena Medvešek so osnovnošolci risali z vodenimi barvicami, večinoma so izbrali risanje živali in glede na zahtevnost, je likovna ustvarjalnica trajala skoraj dve uri. Ob tednu otroka, katerega
tematika je bila: Imava se rada. so torej otroci lahko izražali svoja čustva ne le do staršev in prijateljev, marveč tudi do živali in raznih interesnih dejavnosti.
Tekst in foto: RR.
o
o
MSigihaD
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029, 884 209, 880-390
GSM: 041 681-584
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno
uporabo in javno prikazovanje, z	4	+ š
možnostjo sponzoriranja	poslaattfi 1)1,0 1^1	1
trženje in produkcija za gospodarsko	^
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
041 765-113
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
n j
11
OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
		J/J
EU4KS^RADE		
AUDIO & VIDEO TRGOVINA		
Marko Drnovšek s.p. Prešernova 37, ZAGORJE		GOZD LJUBLJANA
Tel.: 0601/61 575		
•AVTOAKUSTIKA - KENWOOD, PHILIPS,		LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO
		
SONY, ALPINE,		PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO
AKCIJA KENVVOOD AVTORADIO KRC 277		las na kamionskih cestah in na panju
		
SAMO 19.500 SIT		Zagotavljamo plačilo lesa v roku 14-30 dni
• GSM TELEFONIJA - ERICSSON SAGEM, NOKIA, PANASONIC, MOTOROLA,...		Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v krajšem roku. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena.
		Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d.
ŽE OD 15.000 SIT DAUE		Tržaška cesta 2, tel. 12 53130, telefax 210 729
		Kontaktna oseba: vodja odkupa Miro Škrjanc
POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA DEBITEL		Novi trg 34, Kamnik, GSM:041632 261
•		Lokalna odkupovalca:
VELIKA PONUDBA ZGOŠČENK		POTISK Alojz, Mamolj 24, Polšnik tel. 879 085, mobitel 0609 653 438
ŽE OD NEVERJETNIH		Primc Franc, Jablaniške laze 2b, Šmartno pri Litiji
500 SIT DAUE		telefon 879 000, mobitel 0609 630 831
• OSTALA PONUDBA: TV VIDEO, GL. STOLPI, KASETE, ZVOČNIKI		OPRAVIČILO V Zasavcu št. 20 smo pri reklami
DELOVNI ČAS: 9-12, 16-19; SOBOTA 9-12		EUROTRADE v naslovu pomotoma zapisali
		MARKO DRMOVŠEK d.n.
		praviloma se glasi
		MARKO DRNOVŠEK s.p., za napako se oglaševalcu ter bralcem opravičujemo.
Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,? mhz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET		
ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/		

Vedeževalka Nataša odkriva
Spoštovane bralke in bralci Zasavca!
Zavedam se, da nekateri že zelo dolgo čakate na svoj odgovor. Potrudili se bomo, da bo čakanje čim krajše. Za vaše razumevanje se vam najlepše zahvaljujem in vam želim veliko zdravja, sreče in ljubezni,
.____________vedeževalka Natoša
ŠIFRA: SONCE
1.	Zdravje
Kaj, ko bi tudi na svoje lastno zdravje malo bolj pazili? Bi bilo to preveč? Če se odločite, stopite do zdravnika. Pazite na ginekološke težave. Občutljive pa imate tudi organe trebušne votline in oči. Vendar vas kljub temu ne bodo doletele nobene težje zdravstvene težave. Možna je tudi nosečnost.
2.	Ljubezen
Kaj pa se vam dogaja na ljubezenskem področju? Ne poskakujte od sreče. Imeli ste se tudi že bolje, kot je sedaj. Vendar zopet bodo prišli ti časi, ko bo zopet tako, kot je bilo. Rekla bi, da ste predvsem izgubila zaupanje v svoje najbližje, kar ni dobro. Vendar bodo pokazali veliko dobre volje, tako da lahko pričakujete, da se bo izgubljeno zaupanje v večji meri povrnilo nazaj. Pri celi stvari pa moram odkrito priznati, da ste dovolili drugim, da uredijo vaše življenje po njihovi meri. To se vam ne
sme nikoli več primeriti. S ponosno dvignjeno glavo stopite naprej, s tem boste najbolj presenetili tiste, ki so vam vso stvar zakuhali. Ampak vi boste zmogli, kot že ničkolikokrat doslej. Želim vam, da vas spremlja sreča!
S.Zaposlitev
Težave na službenem področju se, po pravici povedano, delno prenašajo tudi na ljubezensko plat vašega življenja. Vaša pot zaposlitve oz. bolje rečeno kariere še ni na zadnji postaji, torej to ni vaš zadnji delodajalec. Vidne so zelo dobre priložnosti in ne dovolite, da vam splavajo po vodi, kot že nekajkrat doslej.
ŠIFRA: VROČE POLET
l.Ljubezen
Ste še mlada. Kar nekajkrat do sedaj ste se že zaljubila. A žal tudi nesrečno. Vaš moški še pride. Niste ga še srečala. Največkrat pa se vam zgodi, da se najbolj zaljubite ravno poleti, ko je sonce najvišje, torej v času ko praznujete rojstni dan. Vaš sanjski moški bo vstopil v vaše življenje v naslednjem poletju, zaljubila se boste, kot še nikoli. V trenutku boste vedela, da je ta tisti pravi in prav nihče drug na tem preljubem svetu. Malo pa bo potrebno še počakati. Vendar boste do takrat doživela še toliko prijetnih trenutkov, da vam bo čas minil, kot bi le trenil s prstom.
ŠIFRA: PRIHODNOST
1.Služba
V kartah je razvidno, da je za vami obdobje večjih sprememb na službenem področju. Zelo veliko razmišljate, kakor, da tehtate svojo odločitev. Vse'je nekako še zavito v meglo. Jasen razplet in posledice pa niso vidne. Na vprašanje službe se vam v sedanjosti odpira karta božjega očesa, kar pomeni neko stalnist, trdnost in tudi trajnost. Moram vam pa reči, da boste velikokrat že čisto obupala nad nastalo situacijo in bi najraje kar zbežala proč. V zadnjem trenutku pa se boste premislila. Za kakršnokoli veliko, korenito spremembo počakajte do naslednjega leta.
2.Zdravje-vaše in ostalih družinskih članov
Vi ste predvsem zaradi zdravja zelo v skrbeh. Vendar vas lahko potolažim, da ni nič tako strašno hudega kot izgleda. Več ali manj se bodo težave reševale sproti. Drži pa, da boste do konca letošnjega leta bolj slabega zdravja. Polotil se va bo kakšen prehlad. Morda tudi gripa. Svetujem bolj zdravo in lahko prehrano, možne so težave z notranjimi trebušnimi organi. Pazite nase in radi se imejte!
ŠIFRA: CANDV
l.Ljubezen
Kljub temu, da ste še zelo mlada vam moram reči, da svojega partnerja že poznate. Celo več, že sedaj ga zelo cenite
in spoštujete. Vendar pričakujte na ljubezenskem področju še kar precej težav. Vaše ljubezensko življenje bo do konca tega leta zelo intenzivno. Veliko se bo dogajalo. Privedlo vas bo do tega, da boste zelo zmedena. Na koncu ne boste niti vedela kaj je najbolje storiti. V začetku naslednjega leta pa se bo stanje umirilo. Vi boste zbrala misli v glavi in se pravilno odločila. Zaživela boste dosti mirneje in bolj ustaljeno.
2.Sreča
Sreča vam stoji nemalokrat ob strani, pa tega ne znate izkoristiti v polni meri. Vas pa je in vas bo še obvarovala, da ne boste zašli v večje težave v življenju in boste hodili po ustaljeni poti, ki vam jo je usoda namenila.
3.	Šola
Bolj je to že študij. Ne bo enostavno pripeljati to barko do cilja, pa vendar jo boste. Vedno na tej poti ne boste v to prepričana, toda verjemite mi, da to zmorete. V življenju so poleg zmag tudi porazi, prenesite jih pokončno in naj vam bodo le dodatna vzpodbuda, da se boste še bolj potrudili. Pomembno je le to, da vam bo uspelo diplomirati, to pa je tudi tisto, kar si želite.
4.	Denar
Vidim občasno delo. Denarja boste imela le za sproti. Vendar to ne bo bistveno vplivalo na vaš potek in način življenja nasploh. Verjemite vase in vse probleme boste lažje rešili!
| VEDEŽEVALKA 1 NATAŠA
Karte, nihalo, razlaga sanj
090/46-89
.	—J)
2/	DATUM :___
ŠIFRA:___________________
Datum rojstva:___________
Rad-a bi izvedel a:______
d nslmrTin
Intervju: Drago Florindo, direktor Multime
ATRAKTIVNO IN IZVIRNO V 21
CD-ROM se je v svetu uveljavil kot učinkovit in atraktiven medij, saj so informacije, ki jih poseduje, hitro dostopne, multimedijsko obdelane in obenem tudi trajnejše. Ne čudi torej, da so se največje svetovne založbe že pred leti odločile za izdaje večjih podatkovnih baz - enciklopedije, na primer - na tem priročnem novodobnem mediju. Glede na število tovrstnih izdaj lahko rečemo, da Slovenija sledi novostim, ampak to še ni vse - sledi jim tudi Zasavje. Točneje Zagorje. Še bolj natančno - sledijo jim v podjetju Multima, koder so že zgodaj poleti izdali svoj prvi multimedijski prvenec »Rudarjenje v Zagorju«. Ob prehodu v novo tisočletje pa Multima pripravlja novo obliko predstavitve na CD-ROM-u, imenovano »Zagorje 2000«.
»Zagorje 2000« na CD-ROM-u se takole na prvi pogled zdi precej obširno in optimistično zastavljen projekt, o katerem smo lahko nekaj prebrali tudi v medijih? Ampak, takole laično, za kaj pravzaprav pri vsej stvari gre?
Gre za v resnici obširen in celovit pregled utripa Zagorske doline na CD-ROMu. Medij, ki omogoča multimedialnost - tako kot tele vizij a -a je obenem interaktiven, je danes ena od najbolj primernih oblik posredovanja strokovnih in informativnih tematikjavnostim. Tega se zavedajo v svetu in-zadnje čase-tudi v Sloveniji. Sploh študentje, gospodarstveniki, novinarji, ki zaradi narave svojega dela potrebujejo hitro dostopne informacije, se zavedajo učinkovitosti in primernosti uporabe CD-ROMov.
Omenili ste multimedialnost, večpredstavnost...
Da. Časopis, denimo, ni multimedijski medij, ker uporabnik razpolaga samo s tekstom in fotografijami. Multimedijska predstavitev pač pomeni, da je tematika obdelana še grafično, zvočno in slikovno (video), kar uporabniku in izvajalcu predstavlja obilo novih možnosti pri pristopu k tematiki. Če gre recimo za zgodovinsko tematiko, uporabniku ni treba prebrati celega poglavja v knjigi, ki govori naprimer o J. V. Valvasorju, temveč lahko že v kazalu izbere ključni pojem (njegovo ime), kar ga pripelje do strnjenih odgovorov. Tovrsten pristop uporabniku prihrani čas, obenem pa mu odgovor ponudi tekstualno, zvočno ali slikovno.
Seveda mora prej svoj CD-ROM vstaviti v računalnik in vsebino pregledovati s pomočjo klikanja na aktivna polja... Njegova vloga pri tem je interaktivna.
Tako je - odnos uporabnika s CD-ROMom je intimen, kot odnos bralca s knjigo, a obenem nadgrajen z interaktivnostjo. Interaktivnost ne pomeni nič drugega kot to, da ima uporabnik na voljo več poti odkrivanja iste tematike. Vsaka pot mu odpira spet nova vrata, kijih bo odprl ali pa tudi ne. Odvisno od časa in interesa uporabnika.
Ob tem moram dodati še to, da gre za CD-ROM, ki deluje direktno in ne zahteva prostora na disku.
Rekli ste, da bo vaš drugi (po »Rudarjenju v Zagorju«) CD-ROM zajemal predstavitev delovanja v Zagorski dolini. Je mogoče integrirati tako različna področja na način, da uporabnika ne zmede prevelika količina informacij?
V resnici je informacij ogromno, ampak predstavitve smo se lotili sistematično. Več mesecev smo »gradili« tako scenarij kot podobo
(interface) predstavitve. Tako smo zastavili osem osnovnih poglavij: splošni del s predstavitvijo mesta in občine, zgodovino, zanimivosti, tukajšnjo kulturo in umetnost, turizem z informacijami, pomembnimi za obiskovalca Zagorske doline, zagorsko gospodarstvo, šport, medtem ko smo delovanje težje opredeljivih dejavnosti združili v poglavje druženje. S pomočjo Občine Zagorje, ki nam je pomagala s podatki in arhivom, smo o projektu obvestili vsa delujoča društva in jih pozvali, naj nam sami posredujejo podatke. V večini so se odzvali in nam tako priskrbeli bogat arhiv današnjega in preteklega delovanja posameznih dejavnosti v Zagorju. Pri brskanju za podatki smo sodelovali tudi z Regionalnim centrom za razvoj, pomaga nam gospod Nande Razboršek, zgodovino 19. in 20. stoletja pa je napisal zgodovinar, Brane Omahne.
Predstavitev se sliši res kompleksna, a verjetno še niste povedali vsega...
Čeprav je tekst osnova in bi ga bilo - če bi ga združili-zazelo zajetno knjigo, je na CD-ROMu postranskega pomena. Uporabniki naj bi v prvi vrsti prihranili čas, zato jih ne smemo obremeniti s prebiranjem. Če bi to storili, bi razvrednotili tako multimedijske kot interaktivne prednosti medija.
Ampak kako je vendar mogoče toliko informacij povedati kratko in jedrnato?
Gre za to, da marsikatero pisano ali brano besedo lahko nadomestita slika ali video. Podrobnejši teksti so sicer na voljo sladokuscem tam, kjer so potrebni. V celoti pa medij nudi informacije hitro in nedvoumno. Za uredniški del projekta skrbi Tatjana Polanc, ki seje kalila že tudi v drugih medijih.Naš pristopje prilagodljiv. Zgodovina naprimer je obdelana bolj tekstovno, zanimivosti in turizem bolj vizualno.
Omenili ste malodane že vsa poglavja, kaj pa poglavje gospodarstva?
To poglavje, vključeno v celotno prezentacijo Zagorja, predstavlja novost v Sloveniji in je zato zelo primemo, da ne rečem, celo perspektivno za gospodarstvenike, medtem ko Multimi, kot idejnemu nosilcu in izvajalcu projekta, predstavlja tudi nove možnosti v prihodnje.
V kakšnem pomenu besede?
Prezentacija družbe v neki sredini, ki je integrirana v predstavitev celotnega okolja, v katerem deluje, pomeni možnost predstavitve širšim javnostim. Tem ponudi ne samo svoj oglas ali predstavitev, temveč obenem še cel spekter informacij, ki zanimajo ali pritegnejo bodisi poslovne partnerje, stranke, študente, novinarje in druge uporabnike.
Mar to pomeni, da bodo na CD-ROMu predstavljeni vsi podjetniki in gospodarske družbe iz Zagorja?
. STOLETJE
Objavljen bo seznam delujočih gospodarskih družb in podjetnikov, tako da se bo uporabnik bodisi Slovenec bodisi tujec lahko seznanil, katere firme delujejo v Zagorski dolini. Zdelo se nam je pošteno, da objavimo celoten seznam. Seveda pa bodo tisti, ki bodo zainteresirani, v svoj naslov lahko vključili predstavitev. Imena firm s svojo lastno predstavitvijo bodo pač aktivna in uporabnik, si bo s pritiskom na ime lahko prebral, kaj družba proizvaja oziroma ponuja in kako deluje.
Omenili ste, da bo CD-ROM namenjen tudi uporabnikom izven Slovenije?
CD-ROM bo v slovenščini in angleščini. Uporabnik se bo že po uvodni špici lahko odločil za sebi razumljiv jezik. Za dvojezičnost smo se odločili prav zaradi kompleksnosti prezentacije. Poglejte, veliko zagorskih družb je izvoznic, zato je njihova predstavitev smiselna tudi vjeziku, ki ga razumejo njihovi poslovni partnerji. Obenem pa v Zagorju deluje toliko bodisi športnikov bodisi kulturnikov, ki nastopajo v tujini, da bi bilo skoraj sramotno, če ne bi tako kompleksne predstavitve svojega domačega okolja mogli posredovati prijateljem in znancem v tujini.
Nisva še povedala, kako se lahko gospodarske družbe sploh vključijo v ta novodobni multimedijski svet v malem. Verjetno morajo predstavitev plačati?
Gospodarske družbe in podjetnike smo s projektom že seznanili, tako osebno kot prek medijev, saj smo v celoti sami izvajalci in založniki CD-ROMa »Zagorje 2000«. V večini so se odzvali pozitivno na obvestilo o možnosti prednaročila. Obseg njihove predstavitve je namreč odvisen od števila naročenih izvodov. Ker gre za vzajemno sodelovanje, se nismo odločili za klasično trženje. Družba ali podjetje torej ne plačata oglasnega prostora, temveč kupita izvode CD-ROMa in s tem pridobita koristen, uporaben in prezentativen novodobni medij. Taje poleg informativnosti tudi izvirno in atraktivno darilo poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem ob prehodu v 21. stoletje. V ta namen predvidevamo izid v sredini decembra.
In ko bo CD-ROM »Zagorje 2000« izšel, pripravljate v Multimi že nove projekte?
Zaenkrat smo še docela zaposleni z omenjenim, je pa res, da smo s svojim znanjem in idejami pritegnili zanimanje družb in institucij izven Zasavja. Ne glede na to, nameravamo nadaljevati in izpopolnjevati področje multimedijskih prezentacij. V ta namen se krepimo tako kadrovsko, tehnično kot organizacijsko.
21. VINOTOKA 1999
m
G -77 £ uTr^jT.G
POŽAR V TET POGAŠEN
V oktobru - mesecu požarne varnosti, je tudi gasilska enota Termoelektrarne Trbovlje pripravila gasilsko vajo. Ta je potekala na enem najbolj ogroženih objektov v TET, torej na vagonskem pretakališču goriva, ki stoji med železniškimi tiri in reko Savo. Domnevni požar je izbruhnil 6.oktobra ob 14.uri. Predpostavka tega domnevnega požara je bila, da seje vnela lahko vnetljiva tekočina ob pretakanju iz vagonske cisterne v glavne rezervoarje. V vaji so sodelovali poklicni in prostovoljni gasilci PGD TET. Izkazalo se je, da v redu deluje. V gasilski vaji je sodelovalo skupno 19 gasilcev.
Vajo so si ogledali poleg
domačih vodstvenih organov tudi predstavniki Občine Trbovlje, obrambnih služb, Centra za obveščanje, predstavniki sosednjih gasilskih društev ter zaposleni v TET. Vajo je vodil Pavle Nemet in je v celoti uspela. Pri vodenju vaje so sodelovali trije novi kandidati za gasilske častnike pod nadzorom poveljstva PGD TET. Vaja je trajala poldrugo uro in se je končala ob 15.30 uri. Po končani vaji so opravili analizo poteka vaje. Ta je pokazala, da je vaja v celoti uspela in izpolnila protipožarni načrt TET. Vse je potekalo brez zastojev in zgledno, zato so si udeleženci prislužili pohvalo s strani direktorja TET Sama Pajerja. Sicer pa bodo nekatere aktivnosti gasilcev TET v oktobru še potekale.
U.
HRASTNIŠKI BORCI NA POHODU
Hrastniški borci so imeli 2.oktobra pohod po poteh spominov in tovarištva NOB v
organizaciji dolskih borcev. Pot jih je vodila z Dola mimo treh pertizanskih obeležij, mimo partizanske tiskarne do lovske koče na Kalu. Ob postankih so spregovorili Jože Dragar, Nanko
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
Da ne pozabimo. V prejšnji številki je sestavek o turnirju v Umagu napisal Rok Milinovič z Dola. Zakaj ga tiskarski škrat ni zapisal, lahko samo ugibamo. Najbrž ni bilo dovolj prostora...
Smo pa namenili dovolj prostora francoskim nomadom, ki so potovali skozi Zasavje. Otrokom so bili zelo všeč, posebno zato, ker so imeli s seboj živali. Nekateri so rekli, da bi se jim kar priključili... No, mogoče za dva dni. Takšno življenje zahteva utrujene, iznajdljive, potrpežljive ljudi. Pravzaprav bi bilo kar dobro, če bi se enkrat na leto odpravila družina za kakšen teden po svetu s kočijo. Si predstavljate, česa bi se naučili, kaj vse doživeli...
PELA SEM V Z00MU
4.10.99 je potekala na dolski šoli prireditev Korajža velja. Nastopala sem tudi jaz. Ker imam lep glas, so mi predlagali, naj se prijavim za nastop na Zoomu. 10.10. smo odšli proti Ljubljani. Ko sem prišla v oddajo Zoom, sem se najprej napotila v masko. Ko sem bila pripravljena na nastop, sem odšla na tribuno in spremljala potek oddaje. Proti koncu sem imela nastop tudi jaz.
Sošolci so me drugi dan pohvalili.
Suzano Šeruga, Dol
SREČALI SMO NOMADE
Oče in mama sta se vrnila iz službe in mi povedala, da sta na poti domov srečala kočijaže, ki so bili nekam nenavadni. Pripovedovala sta kako so te kočije okrašene. Ko sta mi toliko povedala, meje že prav zanimalo, kako to izgleda.
In zvečer, ko smo mojega bratca odpeljali k starim staršem.
smo na Marnem videli te nomade, ki so bili razvrščeni v krogu. Meni se je to zdelo zanimivo. Izvedela sem tudi, da sta dve družini, ki se večkrat odpravijo tako s kočijami na daljši izlet iz države v državo.
Nina Hribšek, 7.b.
V Slovenijo so prišli nomadi. Nomadi so šli tudi čez Dol. Skoraj vsi otroci in starejši ljudje smo jih gledali. Nam so bili zanimivi. Imeli so cirkuške kočije. Nomade so spremljali policisti. Zraven so imeli se živali.
Mateja Deželak, 7.b.
Ena mala deklica je jezdila konja, na kočiji so imeli privezano kozo, oblečeni pa so bili revno in obleke so imeli že vse umazane.
Jasmina Knez
Pri gasilskem domu sem zagledala prvo kočijo. Že od daleč sem si mislila, da so revni. Neka gospa nas je pozdravila po slovensko. Nekaj časa smo še tekli za njimi, potem pa so nas že začele boleti noge.
Marina Recek, 7.b.
Zadnjič, ko sem delala domačo nalogo, sem na cesti zaslišala topot konjskih kopit. Sprva se
spoloh nisem zanimala, ko pa se le ni končalo, sem odšla na balkon in jih zagledala. Po cesti so se peljale kočije in tudi posamezni konji. Zraven so tekali psi in koze. Pomislila sem, zakaj se stalno selijo. Mogoče pa nimajo doma.
Kakor koli, jaz se ne bi nikoli tako selila.
Petra Tomažič, 8.b.
Pri francoskih nomadih mi je bilo všeč, ker so imeli veliko lepih konjev. Imeli so tudi koze, psa in veliko konjev, ker so vlekli kočije. Znali so zelo lepo igrati na kitaro.
Anja Košič, 5.a.
Pri francoskih nomadih mi je bilo všeč, ko so vlekli privezano kozo za vabo. Posebno sem si vtisnil v spomin pisane vozove in psa.
Miha Plaza^ 5.a.
Pri francoskih nomadih mi je bilo najbolj všeč, ko so se peljali s starinskimi vozovi.
Igor Bračun, 5.c.
Najbolj mi je bilo všeč njihovo enostavno življenje. Ves čas potujejo po Evropi in s seboj imajo še živali. Po videzu so prijazni.
Ditka Kolaž b.a.
tl ? n. š In? s tl n
21. VINOTOKA 1999
Deželak, Slavko Deželak, Vanda Hafner in spomeničar Lojze Ribič. To je bil drugi pohod izmed treh planiranih za leto 1999. Istega dne je komisija za informiranje OZZB NOB Hrastnik organizirala izlet v Dražgoše, Prešernov gaj in na Brnik za nagrajence natečaja KAJ VEŠ O IMENU ULICE, KJER STANUJEŠ. Spremljali so jih starši in člani komisije, vodila pa jih je predsednica ZB Pavla Zadobovšek.
Fanči Moljk
OBMOČNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA ZELO DEJAVEN
Območni odbor Rdečega križa v Trbovljah je zelo in nenehno dejaven. Vendo znova načrtujejo
tudi nove akcije z namenom, da pomagajo ljudem, ki so v stiski. V teku so namreč priprave za novoletno obdaritev z razdelitvijo solidarnostnih paketov najpotrebnejšim. Pred kratkim seje njihova ekipa, ki je štela 7 članov, udeležila državnega prvenstva oziroma tekmovanja v nudenju prve pomoči, potem ko so se na domačem terenu dodobra izurili. Ekipa je nmreč dosegla 9.mesto, kar je precej bolje od lanskoletnega rezultata, ko so dosegli 16.mesto. Skupno s Splošno bolnico Trbovlje pa si prizadevajo za uspešen potek krvodajalskih akcij. Njihov program dela pa vsebuje še vrsto drugih humanitarnih aktivnosti.
IL.
Na dan, ko so prišli na Mamo, sem jih zvečer odšla gledat. Všeč mi je, ker so tako organizirani. Ti ljudje niso kot nekateri mislijo, neprijazni. Ponujali so razne pijače. Prav rada bi videla, če bi
1 | i\l /V, k-2*1
ostali še nekaj dni.
Anja Kačič, 6.a.
Najbolj mi je bilo všeč, ko je policaj z Dola šel peš za njimi do Breznega.
Rok Kotnik, 6.a.
lučka
GASILCI MED LJUDMI
V mesecu požarne varnosti so imeli hrastniški gasilci v četrtek, 7.oktobra pokazno vajo, kjer so ljudem prikazovali gašenje z aparati in priročnimi predmeti. Mlade so navdušili s skoki iz stolpnice na pripravljeno blazino. Prišli so tudi gasilci iz Velenja, s katerimi sodelujejo in ekipa KLOR iz TKI Hrastnik.
Fanči Moljk
KOSTANJEV PIKNIK Z MLADINO
Društvo prijateljev mladine Trbovlje je pripravilo v soboto, 9.oktobra, kostanjev piknik za mladino. Potekal je od 10.ure dalje pri domu Tončke Čeč v Kleku nad Trbovljami in to do 13.ure. V tem času so se udeleženci igrali z žogo, iskali skriti zaklad in še marsikaj drugega so počeli. Vmes so seveda vztrajno pekli kostanj.
U.
EVROPSKO FLORISTIČNO PRVENSTVO
( Europa Cup '99)
Le dobrih 14 dni po slovenskem cvetličnem festivalu v Novi Gorici seje v avstrijskem Linzu zgodilo še tekmovanje na evropski ravni. Sodelovalo je 18 Aoristov iz držav od Velike Britanije pa do Rusije, le Slovenije ni bilo med nj imi. Zmagalaje nemška cvetličarka, sledilaje dežela tulipanov Nizozemska in tretji je bil Norvežan. Kljub raznolikosti več kot izvrstnih in domiselnih aranžmajev resnično na evropski ravni, pajihje družil trend, kije v zadnjem času zelo prisoten v cvetličarstvu - tj. transparenca. Gre za stil aranžiranja cvetja, ki uvaja prozornost, lahkotnost in sobivanje zraka s cvetjem. Skozi take šopke lahko vidimo na drugo stran, preveva jih zračnost in opazimo lahko prav vsako vejico zelenja in cvetkov (kot npr. pri poročnem šopku na sliki). Ta trend je živo nasprotje doslej uveljavljenemu stilu, po katerem so se šopki oblikovali zelo kompaktno. Stil 'tlačenja' rož je tako preživet. Nova filozoAja in moda bivanja namreč zagovarjata vse lahkotnejše in zračnejše elemente tako npr. pri opremljanju stanovanja kot v tudi v umetnosti aranžiranja cvetja.
Tekst in foto: Alenka Kotnik
r? j j j j. Jr. o J, j. j*. ?? Jr.fi
2lVJ^
Lepo pozdravljeni, dragi moji in nasploh vsi, ki prebirate te vrstice. Spet je za nami dober teden, pred nami pa eden, ki bo prinesel počitnice. Ja, kar hitro je tu november in z njim smo vse bliže prehodu tisočletja. Prav res me zanima, kaj bo to prineslo človeštvu in kaj napredku, todajaz vam moram priznati, da se tega že tako veselim in da sem pravzaprav zelo ponosna na to, da bom ena izmed generacij, ki bo to resnično doživela. Doživeti drugo tisočletje pa tudi ni kar tako. No, o prihodu 2000 bomo govorili kasneje, zdaj je čas, da se posvetimo drugačnim stvarem.
Predvsem me zanima, koliko časa namenimo sebi in svoj im željam, svojim potrebam po sproščanju in zabavi ter svojim mislim. To pa zato, ker vem, da obstajajo jj udje, ki se v nobenih pogledih ne strinjajo z mladino in vsi mislijo, da smo mi na svetu zato, da bomo nekoč takšni, kot so oni - neponovljivi prepirljivci in težaki. Nekdo me je namreč zadnjič zelo razočaral. Zaradi nepomembnih stvari je ta oseba, ki mi je zelo pri srcu in jo poznam vse svoje življenje, spremenila svoj odnos in mi prenehala zaupati.. .Takšne stvari me žalostijo, zato se sprašujem, koliko je takšnih, ki se jim dogajajo podobne stvari? Verjetno ne malo..
Pravijo, da bo bolje. Poskrbite za to in uživajte življenje!
Alma
tisti zapisani življenjski črti, ampak mora nekaj dobiti, da se sploh lahko nasmeje. Žalostno... Zakaj pa sploh nekdo seže po drogi?Največkrat pravijo, da ima družba velik vpliv nato. Kasneje pa ne rabiš več družbe. Potem ti je pomemben samo feeling, lebdenje med oblaki, tresenje shujšanega telesa in srbenje (seveda je odvisno od vrste drog). Mogoče želijo s tem nekaj dokazati. Neko pravilo, ki vodi svet in svoj prav. Še vedno mi v glavi odmevajo besede nekega dekleta, kije dejala, da se brez trave in tablet sploh ne more imeti več lepo. To prebuja v ljudeh strah, ker se vsak trenutek sedanjosti veže na trenutek prihodnosti. Človek ni nikoli dovolj močan, da bi preprečil propad, smrt in razpad sveta. Za takšne stvari bomo potrebovali še eno tisočletje. To pa za enega človeka,v ki misli tako kot tisto dekle, ni mogoče. To je umiranje. Umiranje po koščkih.

LA5&EL -
Rave. Do nekaj let nazaj še totalno nerazvita glasba, pač samo beseda in ritem. Danes je s tem drugače. Elektronska glasba prevladuje v diskotekah, ustvarja parade in prihodnost. Njo ustvarjajo DJ -ji, nastajajo za mešalnimi mizami. V bistvu sploh ni opaziti določenega inštrumenta, ker je vse računalniško delano in je ritem in celotna melodija, kjer je beseda, mogoče dve, povedana skozi vso vsebino. Veliko vrst ravea je. Lahko ga celo delimo na soft, hard,... V Sloveniji je precej razširjen. Največji pomen mu daje diskoteka Ambasada Gavioli, kjer se zadnje čase dogajajo rave spektakli, oziroma elektronska glasba. Sem prihajajo DJ-ji iz celega sveta, obiskovalcev je kljub velikim stroškom veliko. Moda, ki nekako spremljate elektroniko, je zanimiva. Nekaj takšnega kot je bil PUNK v začetku sedemdesetih, veliko je vpadljivosti, izjemnosti. Kar je PUNK predstavljal tistemu času, predstavlja elektronska glasba današnjemu, če gledamo na to, da oboje opozori nase. Če ste ljubitelj elektronskih ritmov, verjetno veste za Love Parade, berlinsko parado elektronske glasbe, ki poteka po vseh ulicah Berlina in je tam vedno prisotnih na tisoče obiskovalcev. Takšne ali drugačne parade pa se dogajajo še drugje. Očitno bo prihodnost v znamenju same elektronike...
LJU&l Nt LJU&I
Po tolikem času sem se tudi jaz ustalila na tej strani in vas vnovično pozdravljam, ker vem, da ste vsi že komaj čakali snidenja. Saj vasje kar nekaj, ki proste urice preživite ob svoji boljši (fantje) ali slabši (dekleta) polovici. Pa naj še kdo reče, da ta leta niso ustvarjena ravno za to!
P.S. pari niso urejeni po vrsti, niti po kvaliteti, niti po abecedi ali celo lepoti,.. ..Naključje, pač.
Katja B.(gim) ostaja zvesta Janezu T.(ele), ravno tako tudi Lucija D. (gim) svojemu Mihi B.(gim), Sanja K. (gim) in Borut P.(gim) sta skoraj novopečeni par, Špela A. (gim) in Iztok P. (gim) tudi, sledijo.. .Katja N. (gim) in Aleksander B (sl), Katja B. (sl) in David Č. (trg),...
Sisley
PEZJLA- V5L &<?LJ l2.AZ5lE.JE.Nl PE.(?&LLM
Ne vem, koliko vam lahko jaz nakladam o tem, ker sem verjetno zadnja, ki to lahko počne, ampak se bom potrudila malo napisati še o tem. Sama nimam izkušenj z njo. Mogoče sem ena redkih, toda sem. Včasih se sploh nisem ubadala s tem, kaj kdo jemlje in zakaj to počne, kako mu je takrat, kakšenje ta feeling... Sploh meni zanimalo. Saj me tudi danes ne. Danes človek lahko sam vidi in opazi reakcije nekoga, kije zadet. Pravzaprav se mi zdi žalostno, da mora nekdo uničiti nekaj, del svoje osebnosti, sposobnosti in celo del možganov, da se ima lahko nekaj časa lepo. V tem ne vidim smisla, ker takšen tip človeka potem postane zamorjen in ne zna živeti po
fOZ. Tft LNlP
Naj vas malenkosti ne iztirijo in naj vas besede, ki niso mišljene tako kot so bile izgovorjene, ne užalostijo. Zavedajte se, da ste edinstveni in da vam pravzaprav nič ne more iti narobe. Veselite se vsakega dne posebej, ne glede na to, kako težek je. Premišljujte o problemih nekaj časa, nato pa totalno pozabite nanje. In vsakojutro, ko vstanete, si recite: Toje moj dan! In preživeli boste.
Pa še neka misel Alberta Einsteina:
»Domišljijaje pomembnejša od znanja »
tčt?l\ICU2T fllAE. V ZAč^EJU
V petek, 5.11.1999, bo ob 19.30 uri, v Delavskem domu Zagorje, koncert skupine HIŠA. Hiša bo nastopila s predskupino Kukavičje gnezdo.
Skupina Hiša je izdala štiri albume, tretji album, Illu-sion anyway, je bil nagrajen z Zlatim petelinom, za najboljši album v tujem jeziku. Na koncertu boste slišali novo pesem, Na zdravje, svet! Posneli so jo v studiu Tivoli, načrtujejo tudi snemanje video spota te pesmi. Vstopnina

TJ-JC
TE.&^Vljl
Kulturno društvo za umetniško produkcijo THC (Trbovlje Hard Core) ali po novem, društvo za kulturo in šport, je bilo ustanovljeno leta 1997. Društvo vodi skupina mladostnikov, ki se zavzema za boljše kulturno in družbeno življenje v Trbovljah. Predvsem med mladostniki. Društvo še nima sedeža ali klubskih prostorov (o tem bomo še govorili), zato deluje kar doma ali zunaj na posebnih sestankih.
Do sedaj je društvo THC organiziralo že kar nekaj prireditev; koncerte z najrazličnejšimi skupinami iz Trbovelj, Slovenije in iz tujine, video projekte s filmi, silvestrovanje 1999 v Domu Svobode, skate & snowboard tekmovanje, spust (down-hill) z gorskimi kolesi s Planine v dolino in še kaj bi se našlo. Poleg teh prireditev so bile prisotne tudi najrazličnejše dejavnosti, kot so: delna razstava slik mladega umetnika in odličnega slikarja, Benjamina Krežeta, razstava THC fotografij s področja športa in glasbe, slikarska delavnica, ples,... te prireditve so v glavnem potekale v Domu Svobode, strelišču na Kipah, igrišču pri Gimnaziji in v Kantini.
Društvo ima kar nekaj problemov, katerih danes ne bomo omenjali. Omenili pa bomo en sam problem -glavni problem. Klubski prostori. Društvo nima svojega prostora, kjer bi lahko organiziralo takšne dejavnosti in prireditve. Do sedaj so te prireditve potekale v že omenjenih prostorih. Najbolj primeren prostor je seveda Dom Svobode, vendar zaradi vrtoglave najemnine, ki je po naših informacijah največja v Sloveniji za takšen tip dvorane, je ni mogoče uporabljati redno. Potem se pa mladini zdi čudno, zakaj so vse prireditve v tej dvorani predrage za povprečen trboveljski žep (primer: celotno diskoteko Imperius na Izlakah lahko najameš ceneje kot dvorano Dom Svobode).
Kljub dolgoletnim naporom pri iskanju takšnega prostora je občina Trbovlje gluha glede tega problema, opažamo pa pozitivni napredek v razumevanju za kulturno življenje Trbovelj s strani našega novega župana, gospoda Žige Žgajnarja. Pri kar nekaj prireditvah nam je do sedaj nudil pomoč, mi pa upamo, da smo končno naleteli na useša, ki se malo bolj zavedajo problema mladih, ušesa, ki slišijo na besede, ki ne
ponujajo samo obljub, ampak tudi dejanja.
Društvo THC ima v mislih mnogo stvari, vendar jih bomo za sedaj omenili le bežno, saj je za njihovo izvedbo potrebno še kar nekaj sredstev, tako finančnih kot drugih.
Cilji pa so naslednjih: organizacije koncertov (domačih, tujih, vseh zvrsti glasbe), razstave (fotografija, umetnost), zgraditev skate parka, al-ter gledališke predstave, delavnice za mlade (risanje, slikanje, grafiti, kiparstvo,...), tehnične delavnice z raznih področij (zvok, glasba, instrumenti...), glasbena založba, snemalni studio za glasbene skupine, razna predavanja, športne prireditve (skate & snovvboard tekmovanja, downhill, akrobatsko smučanje in deskanje, pohodi, tradicionalni tek...) in še mnogo takšnih in drugačnih prireditev. Idej je mnogo.
Mislimo, da bi takšne prireditve s področja kulture in športa, dvignile kulturno življenje v Trbovljah na vsaj malo višjo raven kot je sedaj, če sploh je. Pripomogle bi k boljšemu razumevanju umetnosti v širšem smislu, pripomogle bi k odpravi "mračnega življenja", kije povezano z uporabo drog, povečale bi družbene in pozitivne odnose med mladimi, kateri so skorajda že izumrli, in še in še...
Vsi se zavedamo, daje v Trbovljah nekaj narobe. To pa je tudi vse. Tolažimo se s tem, da tako kot je, je. Zatiskamo si oči. Čas pa je, da spoznamo vsi, stari in mladi, da če ne bomo omogočili boljših pogojev naši mladini, našim kasnejšim rodovom, jim ponudili zrak za dihanje, za lepše življenje, bomo izumrli, tako kot bo kmalu izumrl naš ponos Trbovelj.
Zavedajmo se napak!
Matej Ocepek
^la6&a IN P2E-Z V L^kCl ^^VLZlLA JEL5ELNI
V petek, 15.oktobra, s pričetkom ob 20.30 uri, je bil v okviru jesenskih prireditev v organizaciji KD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu v društveni dvorani zanimiv koncert skupine AMALA. Skupina,ki jo sestavljajo Imer Traja Brizani električni bas,vokal,Agim Brizani bobni,vokal, Miha Hawlina, tenor saksofon, Sewer Nuhi,električna
kitara.vokal in Igor Leonardi, električna kitara so kot so sami povedali, igra Etno glasbo z močnimi vplivi džeza,soula in funkya. Ne glede na to ,da so ustanovitelji te skupine Romi, se z drugimi glasbeniki kot so Miha Harvlina in Igor Leonardi,radi podajajo v ustvarjanje in sodobno izvajanje tradicionalne romske glasbe. Skupina je že leta 1998 izdala CD pod naslovom Gypsy mušic na kateri so skladbe-predelave romskih standardov in avtorske glasbe z elementi džeza in funka. Vsi glasbeniki so izredni instrumentalisti in improvizatorji. Tako je Traja Brizani uspešen na področju džeza, saj sodeluje v projektih kot Brizani Project & Latinu Messengers, Amadeus. Sodeloval pa je tudi z mnogimi uglednimi džez in drugimi glasbeniki, ki so sodelovali CD-ju Traveling.To so Milko Lazar,Petar Ugrin,Jože Privšek, Dejan Pečenko, Janez Gregorc, David Jarh.V vseh naštetih zasedbah z njim sodeluje tudi njegov brat Agim, medtem ko pri Amali še Sewer Nuhi. Miha Hawlina pa je ugleden saksofonist, ki igra pri ' Big Bandu RTV Slovenija, Živkovič Quartet in občasno pri skupini Fake. S skupino sodeluje tudi Igor Leonardi, ki je precej dejaven pri skupini Fake.Poleg tega je znan tudi kot avtor gledališke glasbe.Po koncertu je Imer Traja povedal, da je njegov prvi namen še bolj uveljaviti romski zvok povezan s džezom, saj je tradicija in etno pri nas	še	vedno
zapostavljena.Povedal je, da ne nameravajo igrati romsko veseliško glasbo, ki je veliko dlje od prave etno glasbe.lgor je ob tem dodal je igranje s Amalo oz.bratoma Brizani še en izziv ,ki ga približuje njegovi glasbi- to je harmolodičnem džezu. Miha Hawlina pa je dejal, da je glede na to ,da izhaja iz glasbene družine in da je v osnovi študiral klasiko zelo rad sprejel izziv v etno glasbi s skupino Amala.Vsi v skupini so bili izredno zadovoljni s odzivom publike in okoljem v katerem so igrali.Igor je še dodal, da kljub temu ,da je že igral v Loki ,vsak nastop zanj nekaj posebnega in nov svež izziv za njegovo ustvarjanje.
Rudi Špan
Š®PIČHA
RAOIA GEC88 IN ZASAVCA
5-PIČklA
Nagrado	trgovine
EUROTRADE iz Zagorja prejme MATEJ ŠRAMEL, Borovniško naselje 1, Kisovec. Š-pičko lahko slišite vsako drugo nedeljo, ob 17.30 uri, na valovih radia GEOSS.
1 .TETA ESTERA - MI2
2.	MOJA	MALA
ZAGORJANKA - ZASAVCI
3.	BIT - ZMELKOOW
4.	ZATE ŽIVIM - AURORA
5.	LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA
6.	ŠE 1000 KM - CALIFOR-NIA
7.	VETER Z JUGA -TINKARA KOVAČ
8.	GURAM BLUES - AGENTI
9.OTROCI	SVETA
COCTAIL BAND
10.(predlog) OSTANI ŠE MINUTO - ROK'N'BAND
Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO	DRUGO
NEDELJO OB 17.30 UTI NA RADIU GEOSS!!
ŠePIČHR
RADIA GEOSS M ZASAVCA
KUPON
Glasujem za:
Glasoval sem:
m
EUR§>^ADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE _______Tel.: 0601/61 575_
21. VINOTOKA 1999
TT.jjGjnrr^nn.čjr.f:
KJER JE SAH NA POTEZI
Šah je ena najstarejših in najbolj razširjenih iger, ker ima posebno vsebino in možnost, da miselno in praktično izraža vrsto zamisli človekove ustvarjalne fantazije in logike. To se odraža pri ljudeh v ustvarjalnem delu, vzdržljivosti, krepitvi čuta osebnosti in odgovornosti, v delovnih navadah in prijateljstvu. Šahovska igra je zaradi svojega načina strategije, načrtnosti in taktike ter prilagodljivosti ena od pomembnih vrednot, ker ima ugodne pogoje za poceni in široko rekreacijo ter omogoča spontano, nevsiljivo in uspešno sprostitev in razvedrilo.
praznika dela l.maja so bili na turnirju dvojic in v juliju odigrali prijateljsko srečanje z Društvom upokojencev Hrastnik. Tudi v avgustu niso počivali in so nastopili na prijateljskem dvoboju med Trbovljami in Zagorjem, septembra pa so sodelovali še na turnirju DU Hrastnik.
Mesečno je šahovska sekcija DU Trbovlje organizirala osem do devet turnirjev, na katerih je nastopilo od triinsedemdeset do stošest šahistov. Tako so odigrali osemindevetdeset turnirjev, na katerih je sodelovalo devetstodvainsedemdeset ljubiteljev šahovske igre.
Absolutno najboljši šahist teh turnirjev je Silvo Rupnik, ki je z 284-imi točkami krepko prehitel
Silvo Rupnik s priznanji, zasluženimi v svoji šahovski karieri (MAH)
Pri šahu ni nobene starostne omejitve, prav zato je to ena izmed zelo uspešnih sekcij pri Društvu upokojencev Trbovlje. V sekcijo je vključenih petindvajset ljubiteljev šahovske igre in poleg rednih turnirjev, ki se igrajo vsako sredo in soboto, so se šahisti udeležili še zasavsko-posavskega prvenstva in zasedli odlično tretje mesto, bili so na prijateljskem srečanju s stanovalci Doma Franc Salamon na Tereziji, v počastitev
druge tekmovalce in si tako zasluženo priboril pokal. Krepak in vitalen 74-letnik pravi, da igra šah že od svojega petnajstega leta. Igre ga je učil oče in od takrat ji je zvest. Veseli se vsake zmage in porazi ga ne potrejo, še posebej, če je nasprotnik močnejši, le če izgubi po svoji "lastni neumnosti" se malo pojezi nase. Ob razumevajoči ženi, s katero bosta kmalu praznovala petdeseto obletnico poroke, je vse lažje,
čeprav ona in njuni dve hčerki in vnuk ne igrajo šaha.
Odlika starejših šahistov so vsekakor izredna borbenost, faktičnost in kombinatorne igre, zato starost in pogostokrat tudi kakšna lažja bolezen niso ovira za sodelovanje na turnirjih, pač pa je največji problem prostor, ki ga imajo na razpolago za igranje in je nedvomno premajhen, neustrezen in težko dostopen zaradi strmih stopnic. Vendar pa prijateljstva, sklenjena za šahovsko desko, premagajo tudi take ovire in so garant za še uspešnejše delo šahovske sekcije.
Marta Hrušovar
TEDEN UPOKOJENCEV JE MIMO
DU Trbovlje je tudi letos, tokrat že 24-ič po vrsti, organiziralo in izpeljalo Teden upokojencev v Trbovljah. V času od 4. do 9.oktobra se je zvrstilo več prireditev. Prvi dan so odprli tradicionalno razstavo ročnih in likovnih del članov društva in sicer v Likovni galeriji DD Trbovlje. Svoj kotiček so tam imeli tudi oskrbovanci Doma Franca Salamona, zbrane pa je nagovoril Janez Zavolovšek, član UO DU Trbovlje. Krajši koncert je pripravil Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček. V torek, 5.oktobra so se predstavili oskrbovanci Doma F.Salamona z igrico Daleč je za naju pomlad, ki jo je z oskrbovanci pripravila terapevtka Marija Sajevic in ob igrici je bilo dosti smeha. S kitaro in violino ter s petjem sta v duetu nastopila Anka in Rudi Grahek, ob njunem igranju pa so zapeli vsi oskrbovanci doma. Dom je že na začetku opisala in predstavila
direktorica Danica Hren. V sredo, 6.oktobra so v dvorani DU objavili rezultate športnih tekmovanj v počastitev tedna in podelili priznanja najboljšim. 7.oktobra so društveni poverjeniki obiskali bolne člane na domovih in bolnišnicah ter jim ob dobrih željah izročili tudi nekaj kave.
Osrednja prireditev pa je bila v petek, 8.oktobra, ko je pod vodstvom dirigenta prof.Alojza Zupana-Vuja nastopila Delavska godba Trbovlje in sicer brezplačno za upokojence. Ob tem je o delu društva upokojencev govoril predsednik Florijan Plevnik, za njim pa je prizadevanja Zveze društev upokojencev Slovenije orisal njen predsednik Vinko Gobec. Večer je povezovala Marja Kužnik, ki je v programu združila nekaj krajših literarnih prispevkov upokojencev. Po koncertu je bilo še družabno srečanje z ansamblom Evergreen.
Zadnji dan, 9.oktobra, je planinska skupina pri DU izpeljala skupinski izlet na Jelenkovo peč. S tem izletom so se končale prireditve ob Tednu upokojencev.
IL
UPOKOJENCI PLANINCI NA IZLETIH
Planinska	skupina
upokojencev pri DU Trbovlje je v zadnjem času izpeljala več zanimivih izletov. 19.septembra so se udeležili srečanja zasavskih planincev ob 100.letnici zgraditve prve planinske koče na Mrzlici-Hausenbichlerjeve koče. V soboto, 9.oktobra so pripravili izlet od Posetja, čez Žrebljev hrib in mimo Jagra na Jelenkovo peč zadaj Lize.
IL
19.SRECANJE MALIH PEBVSKIH SKUPIN
Zvezi kulturnih društev Litija, organizatorju vseh 19-ih srečanj malih pevskih skupin Slovenije, seje letos prijavilo za sodelovanje 14 skupin (iz Kočevja, Kopra, Šentlovrenca na Dolenjskem, Dola pri Hrastniku, Logatca, Bukovice, Stične, Desternika, Tržiča, Podlehnika, Zagorja, Pivke, Velenja in Zreč). Vsaka skupinaje na svojem nastopu zapela tri pesmi. Na srečanju, ki je bilo v soboto v šmarskem kulturnem domu so žal gledalci in poslušalci pogrešali vsaj eno domačo pevsko skupino.
Pevke skupine KD " MANDRAČ" iz Kopra
M.Š.
Nogomet-2.SNL, 11.krog
KDO BO NAUČIL ZAGORJANE IZVAJATI 11.METROVKE?
Zagorje - Drava 1:1 (1:1)
V	Zagorju je majhno število gledalcev videlo nadpovprečno nogometno predstavo za drugoligaške razmere, v kateri ni manjkalo razburljivosti, kartonov in nenazadnje - golov. V 29.minuti so Ptujčani proti vsem pričakovanjem povedli. Kljaič je na levi strani preigral Uraniča, podal v sredino do Koreza, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti z glavo. Zagorjani so vseskozi veliko kombinirali in to se je obrestovalo v 43.minuti, ko sta Baš in Breznikar kombinirala na desnem krilu, Breznikar je lepo podal v kazenski prostor, kamor je vtekel Poglajen in zadel za izenačenje.
V	drugem polčasu vsaj na začetku nismo videli nič omembe vrednega. Zato pa je izredno razburjenje med domačimi gledalci v 69.minuti povzročil
S.	Golob, ki je brez žoge namerno udaril Baša, ki je padel kot pokošen. To je zagorske igralce razjezilo in le malo je manjkalo, da bi sodnik tekmo zaradi izgredov prekinil. Svoje igralce sta prišla na drugo stran igrišča miriti celo oba trenerja, saj so se igralci kar močno ruvali med sabo in v tej gužvi je eden od Dravašev celo "poletel" na tla. Zagorjani so do konca napadali in dvakrat zadeli vratnico, v 71.minuti pa je
T.	Vršič v kazenskem prostoru naredil grob prekršek nad Uraničem in po treh minutah prerivanja na igrišču je glavni sodnik Kogej le pokazal na belo točko, ki jo je irogantno izvedel Petrušič, kateremu je najboljši posameznik na igrišču, vratar Drave D.Golob, strel ubranil.
(pm)
Košarka - Liga Kolinska, fi.kolo
Zagorje - Loka kava 86:76 (44:40)
Zagorjani so se z novo zmago povzpeli tik pod vrhom lestvice
in potrdili dobro formo. Na začetku je bilo vsem jasno, kdo je gospodar na domačem parketu, saj so igralci trenerja Goreneca že v drugi minuti povedli z 10:4 in vodstva niso izpustili iz rok do konca tekme,, čeprav so se Ločani približali v 17.minuti le na točko zaostanka -35:34, vendar so domačini le uspeli zadržati prednost ob koncu polčasa - 44:40.
Na začetku drugega polčasa enak razplet kot v prvem polčasu. V pičlih štirih minutah so Zagorjani naredili delni izid 9:1 in na noge spravili vso dvorano, v kateri so bučno navijali predvsem zvesti navijači - Crazy boysi in tako je zmaga zasluzeno ostala doma.
(pm)
HEDA JE TEKLA
V nedeljo, lO.oktobra je bil v Kostanjevici na Krki tek na 21 km, kjer je nastopila tudi Trboveljčanka Heda Kotar. V absolutni razvrstitvi je zasedla
3.mesto, v svoji kategoriji pa je zmagala. Še prej pa se je Kolarjeva udeležila teka na 11 km za Občino Kungota pri Mariboru. Zmagala je Helena Javornik, Heda je zasedla v absolutni konkurenci 5.mesto, v svoji ketegoriji pa prvo mesto.
(pm)
STREUANJE - ZLATA DIABOLA DEBEVCU
Strelsko društvo Trbovlje je pripravilo tekmovanje za 11.zlato diabolo, ki se ga je udeležilo 23 strelcev in strelk iz Slovenije. S 593 krogi je zmagal Rajmond Debevec, član SD Olimpija. Od domačinov se je najbolje uvrstil Oto Strakušek (SD A.Hohkraut), na 3,mesto.
(pm)
ROKOMET - DP MLADIH
Minuli konec tedna so s turnirji pričele mlajše deklice ŽRK Zagorje (letnice 88). V Ljubljani so v prvem srečanju premagale
ekipo Jelovice z 11:6. Zadetke za Zagorjanke so prispevale Dinka Fazlič 4, Alisa Osmanovič 3 in Špela Peterlin 2. V drugem srečanju pa so z zadetkom razlike premagale še ekipo ŠD Polje z 8:7. Zadetke so dosegle Alisa Osmanovič 3, Dinka Fazlič in Špela Peterlin po 2 ter Rebeka Križaj 1, za odlične obrambe pa si posebno pohvalo zasluži vratarka Dijana Topalovič.
Kadetinje ŽRK Zagorje so v soboto gostovale pri ekipi mariborskega Branika. Razlika v kakovosti je bila očitna, tako da so pri rezultatu 28:16 Zagorjanke zaigrale z drugo postavo. Z vstopom druge postave so domačinke razliko prepolovile, toda Zagorjanke so na koncu vseeno zmagale z 29:24. Zadetke
so dosegle: Manca Jere 11, Urška Šikovec in Nadja Korinšek po 5, Maja Renko 4, Violeta Kos 2 ter Petra Ritter in Tea Sedej po 1. (ir)
Ostali izidi: l.SLMN: Pelikan : Lesna Litija 1:0, 3.SNL -center: Bela Krajina : Litija 3:1, Slovan : Rudar Trbovlje 3:5, Rokomet -mladi, ml.deklice: ŽRK Zagorje : ŽRK Krim 12:6 (8 Jakomin, Peterlin 3, Osmanovič 2, Marinovič 1), st.deklice: ŽRK Zagorje : ŽRK Novo mesto neodigrano zaradi neprihoda gostij, kadetinje:	ŽRK
Zagorje : ŽRK Škocjan 13:13 (7 Ramšak, 2 Kos in Ritter, 1 Trumič in Šikovec)

NOVI GOLI NA IZLASKEM IGRIŠČU
Samo nekaj dni po tem, ko so bili v Zasavcu vsi odgovorni za katastrofalno stanje golov na zunanjem igrišču na Izlakah postavljeni na pranger, so na veliko veselje vseh rekreativcev in šolarjev postavili nove gole, kar smo opazili tudi mi. Zato smo poklicali na ŠD Izlake, kjer nam je z informacijami postregel Milan Bedrač, ki je dejal, da so je en gol kupilo Športno društvo Izlake, drugega pa OŠ Ivana Kavčiča. "Naložba v oba gola je bila vredna 200.000 SIT. Gole smo naročili že prej, saj je čakalni rok 3 mesece. Za nas je prevzem
stroškov za nakup enega gola velik zalogaj, saj nismo bogato društvo. Kljub vsemu nam je s pomočjo šole uspelo zagotoviti kakovostne gole, ki imajo tri leta garancije," je še dodal Milan Bedrač, ki je še dejal, da ima društvo še velike načrte, saj nameravajo postaviti igrišče za odbojko in urediti atletsko stezo. Glavno besedo pri urejanju igrišča bodo razumljivo imeli tisti, ki imajo denar, saj namenskih sredstev ni in tako se mora društvo znajti tako, kot se zna.
RM.
21. VINOTOKA 1999
|
-f .
J. ir
POGOVOR S SREBRNIM KLEMENOM
Zagorjan Klemen Buzina se je iz svetovnega prvenstva v kickboxingu, ki ga je v španskem Madridu organizirala svetovna organizacija IAKSA, vrnil s srebrno medaljo. Na prvenstvu je sodelovalo 372 tekmovalcev iz 33. držav. Osemnajstletni Klemen, trgovske šole, je član KBV Po Do Kwan Zagorje že devet let, zbrane vrste Slovenije pa drugo leto. Osvojena medalja na SP je doslej njegov največji uspeh. Povedal nam je, da je pred leti borilne veščine trenirala tudi njegova mati ter dva strica.
Pred odhodom na SP si skromno napovedoval eno do dve zmagi. Ali si vendarle potihem pričakoval medaljo?
Ne, medalje nisem pričakoval. Želel sem predvsem častno zastopati barve Slovenije, torej prikazati dobre borbe. Bodo pa odslej, po osvojeni medalji, moja pričakovanja na velikih tekmovanjih zagotovo, ponoviti zadnji uspeh.
Srebrno medaljo si okoli vratu prejel ti, koliko pa
Klemen pri sprejemu na občini Zagorje ob Savi, z županom Matjažem Švaganom.
je ta medalja, izraženo v odstotkih, tudi trenerjeva?
Medalje zagotovo ne bi osvojil brez pomoči in znanja obeh trenerjev v klubu, ki sta usmerjala moj razvoj. To sta Alojz Miklavčič (ker je boln, mu želimo čimprejšnje okrevanje, op.I.G.) ter Samo Bašelj. Njun delež je okoli 60%. Zaslužni so tudi kolegi iz kluba, s katerimi veliko vaj in borb opravimo skupaj.
Ko sem za tvoj uspeh čestital tvojim staršem, so mi dejali, da komaj čakaš, da se vrneš s SP in zagrizeš v mamino pizzo velikanko. Zakaj?
V	domačem prvenstvu nastopam v kategoriji do 69 kg, čeprav bi zaradi svoje telesne teže lahko v kategoriji do 63kg, kolikor tehtam običajno. Na svetovnem prvenstvu pa sem bil prijavljen v kategoriji do 60 kg. Priznati moram, da sem zadnjih nekaj dni, vse do uradnega tehtanja, ki je bilo drugi dan SP, dobesedno stradal in največja želja pred prihodom domov je bila, pojesti ogromno pizzo.
Kako je potekal tvoj boj do vice prvaka sveta?
V	moji kategoriji je bilo 13 tekmovalcev. V prvem kolu sem premagal Žabjačiča iz Hrvaške na razliko (po prednosti desetih točk, se borba prekine, op.I.G.), na podoben način sem izločil Herzoga iz Nemčije, v polfinalu pa sem premagal še temnopoltega Anglčeža Coollynora s tesnim izidom 8:6. V finalu sem bil poražen z zadnjim svetovnim prvakom Aversom iz Kanade za razliko petih točk.
Koliko časa posvečaš treningu?
Pred velikimi tekmovanji, kot je SP treniram vsak dan. Ko tekmovanj ni, treniram trikrat tedensko.
Kako se razumeš s kolegi iz reprezentance, ki prihajajo z različnih koncev Slovenije? Je bilo kaj časa za druženje?
Reprezentantje smo pravi prijatelji, saj se poleg mednarodnih tekmovanj veliko srečujemo in družimo tudi na domačih boriščih. Sam sem imel prostega časa nekoliko manj, ker sem zmagoval in so me čakali naslednji dvoboji, vsekakor pa sem našel čas tudi za ogled prelepega mesta in njegovih znamenitosti s kolegi iz reprezentance.
Kakšen je koledar tekmovanj v prihodnosti?
Konec novembra našo reprezentanco čaka svetovno prvenstvo v Italiji v organizaciji WAKO, drugo leto bo znova svetovno prvenstvo organizacije IAKSA v Grčiji, že v kratkem pa bo eden najmočnejših mednarodnih turnirjev v Zagorju, kjer bom zagotovo nastopil.
Kdo je najboljši kickboxer v Sloveniji?
Menim, da je najboljša kickboxarka Nadja Šibila, med kickboxarji pa Tomaž Barada.
Še zadnje vprašanje. Bi posredoval v pretepu, kjer bi se npr. večja skupina fantov izživljala nad šibkejšo osebo?
Poskušal bi pomagati šibkejšemu.
Klemen se je ob koncu najinega pogovora zahvalil županu Zagorja g.Matjažu Švaganu za lep sprejem in darilo ter vsem zasavskim medijem, ki so poročali o
njegovem uspehu.
Selektor reprezentance Vladimir Sitar:
Glede na to, da smo na prvenstvo odšli brez svetovnih prvakov Tomaža Barade in Aleša Zamljiča, brez Milana Korotaja in evropskega prvaka Kristjana Tomšiča, bi bili zadovoljni že, če bi se s to zelo mlado ekipo domov vrnili z eno medaljo. Osvojili smo dve. Če pa bi bila Klemen Buzina, ki je v finalu vodil že s 5:0 in Nadja Šibila, ki je v polfinalu vodila celo 7:1 nekoliko bolj izkušena, bi bile medalje žlahtnejše. Pomanjkanje izkušenj je bilo opaziti tudi pri zelo nadarjeni Brigiti Plemenitaš, za katero menim, da med bojem deluje premalo agresivno Sicer pa se pripravljamo že za naslednje SP v Italiji v močnejši organizaciji WAKO, kjer bomo okrepljeni s Tomažem Barado. Upam, da bomo ponovili uspeh.
Peto uvrščena Brigita Plemenitaš iz Pon Do Kwan kluba Izlake:
Z nastopom v Španiji sem zadovoljna, saj so se mi pričakovanja pred odhodom izpolnila. Uspela mi je ena dobra borba, druga pa je bila tudi zaradi pomanjkanja izkušenj nekoliko slabša. Možnosti za medaljo tokrat nisem izkoristila, a upam, da bodo podobne priložnosti še kdaj prišle. Vsekakor pa čestitam Klemenu za osvojeno medaljo.
Tudi naše uredništvo se pridružuje čestitkam in Klemenu podarja naročnino na Zasavca (I.G.)
V KICKB0XUIZLACANI DRUGI, ZAGORJANI SEDMI
V Ptuju seje v soboto, 9.oktobra končalo DP v kickboxingu v šemi contactu. Na zadnjem, S.turnirju, kije štelo za DP je nastopilo 109 tekmovalcev iz devetih klubov. Turnirje bil zanimiv, saj so nastopili tudi člani in članice slovenske reprezentance, ki so se pred kratkim vrnili iz svetovnega prvenstva v Španiji, kjer so osvojili srebrno (Buzinajin bronasto medaljo ter še nekaj drugih vidnejših uvrstitev. Na letošnjih turnirjih, ki so šteli za DP je nastopilo kar 210 tekmovalcev iz 14 klubov. Najuspešnejši klub je bil tudi to leto KBV Ptuj s 68 točkami, znova drugi je bil KK Pon-do-kwan Izlake z 31 točkami, KBV Pon-do-kwan Zagorje paje z osmimi točkami osvojil sedmo mesto. Ocenjujejo se tri prva mesta v kategorijah: 1 .mesto prinaša tri, 2. dve in 3. eno točko.
NAJBOLJŠE UVRSTITVE IZLAČANOV IN ZAGORJANOV TRETJEGA TURNIRJA V PTUJU: DEČKI DO 40KG- 1. B. PLEVNIK, IZLAKE, 48 KG- 3. A. OCEPEK,IZLAKE;DEKLICE DO 35KG- 3.B.MRVA,IZLAKE;NAD45KG- l.M. VETRŠEK,IZLAKEMLADINCID048KG-3.S.PLEMENITAŠ,IZLAKE;56KG - L M. RAZPOTNIK, IZLAKE, 3. J.URBANIJA, IZLAKE; 63 KG -2. M. GORIČAR, ZAGORJE; 71 KG - 2. T. DOLINŠEK, ZAGORJE; MLADINKE DO 50 KG- 2. L.GOŠTE, IZLAKE; ČLANI DO 63KG- 2. M.ROZMAN, IZLAKE; 69KG- 3. D. JOGER, IZLAKE; 74 KG - 3.1. VIDRGAR, IZLAKE; 79 KG- 2. M. ŽELEZNIK, IZLAKE, 3. P.BRAČIČ, ZAGORJE; 84 KG - 1. IGOR KALŠEK, ZAGORJE; ČLANICE; 60 KG- 1. BRIGITA PLAMANITAŠ, 3. T. ROGLIČ, OBE IZLAKE; 65 KG -1. U. DOLINŠEK, IZLAKE;
KONČNE UVRSTITVE NAJBOLJŠIH ZAGORJANOV IN IZLAČANOV NA DP ZA LETO 1999
DEČKI DO 40 KG -1. B.PLEVNIK, IZLAKE; DEKLICE NAD 45KG - 2. M. VETRŠEK. IZLAKE; MLADINCI DO 48 KG - 1. S.PLEMENITAŠ, IZLAKE; 56 KG -1. M.RAZPOTNIK, IZLAKE; 63 KG - 2. M. GORIČAR, ZAGORJE; 71 KG - 2. J. VETRŠEK, IZLAKE, 3. T.DOLINŠEK, ZAGORJE; MLADINKE DO 50 KG- 2. L.GOŠTE, 3.P.JUVAN, OBE IZLAKE; 55 KG - 3. M.KALŠEK, IZLAKE; 60 KG - 1. B. PLEMENITAŠ, IZLAKE; NAD 60 KG - 3. S.ROZMAN, IZLAKE; ČLANI DO 63 KG- 2. M.ROZMAN, IZLAKE; 79 KG - 2. M.ŽELEZNIK, IZLAKE; 84 KG- 1.1. KALŠEK, ZAGORJE; NAD 89 KG - 2. A.BRAČIČ, ZAGORJE; ČLANICE DO 60 KG - 1. B. PLEMENITAŠ, 3. T.ROGLIČ, OBE IZLAKE
Igor Goste
ŠT) nr»
21. VINOTOKA 1999
Tekma za državno prventvo v raftingu
BOBRI SO GRIZLI
V soboto, 9.oktobra je potekalo na Savi mimo trboveljske elektrarne deveto državno prvenstvo v raftingu - v slalomu in sprintu. Sodelovalo je 414 moških in 5 ženskih ekip. Na mostu in ob bregovih Save seje zbralo precej navijačev, kajti pritegnilo jih je lepo vreme, šestkratni svetovni prvaki Bobri in tri hrastniške ekipe
f KEGLJAŠKI KOTIČEK ~|
STOKLAS POSTAVIL REKORD KEGUIŠEA RUDAR S 1048 PODRTIMI KEGUI
V 2.kolu prvenstva l.A. lige za moške, je Uroš Stoklas na domačem kegljišču dosegel izvrsten rezultat. V dvoboju s Šemrlom iz Log Steinela je podrl kar 1048 kegljev in s tem za 9 kegljev izboljšal stari rekord kegljišča Rudar. Odlično sta metala še Hribar (973) in Jerič (976), oba sta zmagala, nekoliko slabše pa Izgoršek, dvojica Gantar-Blaha in Šeško, a tudi oni so podrli več kot 900 kegljev. Skupni rezultatje bil 6:2 za Rudar. V 3.kolu so na gostovanju v Postojni zabeležili Poraz s 6:2. Zmagi sta prispevala Stoklas 953 in Šeško 980. V 4.kolu so doma rutinirano premagali El. Dravograd z rezultatom 7:1 (5618:5394). Stoklas je podrl le kegelj manj od »jurja«, Hribar, ki je letos v odlični formi 982, Vse boljši Jerič 941, Gantar 906, Blaha 902, dvojica Šeško, ki se je rahlo poškodoval in Izgoršek pa 888. Rudar je trenutno na tretjem mestu, skupaj s Prosolom, ki gaje v derbiju 4.kola ugnala ekipa z Benedikom na čelu Iskraemeco. Rred odhodom v Avstrijo na evropski
Forsteka. Pravo presenečenje je povzročila ekipa Forstek III, ki seje formirala nekaj dni pred tekmovanjem. Sestavljali so jo najboljši hrastniški kajakaši. V sprintu so dosegli drugo mesto, takoj za Bobri. Forstek I je bil tretji, Forstek II pa sedmi. V slalomu so bili prvi Bobri, Forstek I. četrti, Forstek II šesti in Forstek III deveti. Hrastničani so imeli nekaj smole s čolni, predrla sta se kar dva. Prvič so ga posodili Zagrebčani, ki veslajo izven konkurence, drugič pa ženska
pokal je Stoklas povedal, daje ekipa v dobri formi. Podobno sta menila tudi Hribar in Izgoršek, ki prav tako pričakujeta dobro uvrstitev ekipe. Tekmovanje se bo odvijalo na dan izida Zasavca in v petek, ko bo po šest kegljačev iz 19-ih ekip metalo za čim boljši rezultat. V sobotno finale se bodo namreč uvrstile le najboljše štiri ekipe. Upamo, da bodo med njimi Trboveljčani. Vsekakor bomo o rezultatu iz Avstrije poročali v naslednjem Zasavcu. Kakorkoli že. Rudar j
+e že v uvodnem delu prvenstva dokazal, da se tudi brez okrepitev in žal s poškodovanim Mažgonom, lahko vmeša v sam vrh prvenstvene lestvice in upamo tudi v vrh Evrope
V l.B ligijeLitijaprvič zmagala in sicer je premagala ekipo iz Ljubelja s 6:2. L. Novak je podrl celo 1000 , Tkavc pa 946 kegljev. Sinet Hrastnik je na gostovanju izgubil z Adrio Con-vent. V3.kolu sta se med seboj pomerili obe zasavski ekipi, Sinet Hrastnik in Litija. Zmaga je ostala v Hrastniku, kljub odlični igri Novaka (996) in Tkavca (922). Za Sinet so dobro metali predvsem Brečko (992), Z. in J.Drame (943 oz.919). V l.B ligi za ženske so kegljačice Rudarja premagale ekipo Eta Kamnik s 6:2. Odlično sta kegljali Lopan-ova (952)
ekipa kluba Ščuke.
Organizatorji ugotavljajo, da se vsako leto prijavi več ženskih ekip, ki delujejo usklajeno in borbeno. V slalomu so bile prve ženske iz kluba Ščuke, v sprintu pa Alpina action. Prav tako je ostalo v skupni razvrstitvi.
Hrastničani so si s tem nastopom že zagotovili drugo mesto v državi, saj so imeli pred zadnjo tekmo prednost 46 točk.
Fanči Moljk foto: Branko Klančar
HRASTNIČANI DRUGI
S sobotno tekmo na Savi Dolinki pa se je končalo letošnje državno prvenstvo v raftingu. Pri moški konkurenci je zmagala ekipa Bobrov, Forstek Hrastnik I so zasedli 2.mesto, Forstek II. pa so se uvrstili na 6.mesto.
V	skupni razvrstitvi so tako premočno zmagali Bobri s 600 točkami, Forstek Hrastnik so zasedli drugo mesto z 459 točkami, Forstek Hrastnik II. so zasedli 6.mesto, Forstek III pa 19.mesto. Drugi predstavniki Zasavja, Vidra Litija, so v skupni razvrstitvi zasedli skromno 13.mesto.
(pm)
in Hočevar-jeva (932). Žal so bile v 3.kolu še drugič letos poražene.
V	2.ligi Vzhod je Rudar 2 na gostovanju premagal Šoštanj, Rudnik Hrastnik paje kljub dobri igri Goljufa (954) in Lučiča (927) doma izgubil proti Korotanu. V 3.krogu je Rudnik na gostovanju visoko porazil Radensko. Goljufje podrl 931 keglje. Rudar 2 je ugnal Rolo Sternad. Odlična sta bila Laznik (951) pa tudi Novak (923).
Igor Goste
Z TABORA NK SVOBODE
Za razliko od članskega moštva, mlajši kisovški selekciji pridno nabirata točke. V 7.kolu so člani na gostovanju v Cerknici izgubili kar s 6:0. Bolj žalostno kot rezultatje dejstvo, daje na tekmo odšlo le dvanajst igralcev, kar je po besedah trenerja Navratila alarmantni podatek. Po kriznem sestanku prejšnji teden, se je na sobotni tekmi proti Vrhniki zbralo kar 18 nogometašev, tudi tisti, ki zaradi šolskih obveznosti ali službe (dva sta zaposlena v Tapi-ju) ne morejo trenirati. Za preobrat, torej doseči nove prepotrebne tri točke, je bilo tokrat premalo sreče in po besedah kapetana Kosa tudi premalo moči. Visoki gostje so z dvema goloma z glavo ugnali Kisovčane z 2:1. Edini gol za Kisovec je dosegel Kos, žal pa on, Šink in pa Janežič niso izkoristili še nekaj lepih priložnosti za gol.
Dečki do 12 let nabirajo točke tudi na gostovanjih. V 8.kolusos5:l zmagali v Šetjemeju. Gole za Svobodo so dosegli: A.Kurež in E.Halilovič dva ter D.Nikolič enega. V soboto so doma pred številnimi gledalci ugnali še Termit Moravče (tekmo sta si ogledala tudi starša našega skakalca Primoža Peterke, mlajši sin je namreč član moravških nogometašev). Oba gola za Svobodo je dal Anej Kurež, ki mu je trener Ule našel novo igralno mesto, ki Aneju očitno ustreza.
Dečki do 14 let so v tem času zabeležili zmago proti Termit-u Moravče s 4:0. Gole so dali Marko Arh 3 in enega Počeha. V 8.kolu so doma premagali še vodečo ekipo iz Borovnice z rezultatom 3:2. Znova je dvakrat v polno zadel Arh, enkrat pa Avsenak. Trener Ocepek je s 15.osvojenimi točkami zadovoljen, toliko bolj ob dejstvu, daje v začetku prvenstva komajda sestavil enajsterico.
Igor Goste
badmutton
SPIN
GSM 041-7/9-383
Ekipi Forstek I in Bobri v sprintu na izpadanje
čj: rTjri;
Zasavska liga malega nogometa
l.liga
PEKARJI UŠLI NA +6
Rezultati 7.kroga: Trgovina Wit boy -Prijatelji 1:4, SMP Ocepek - Planinski dom Sv.Gora 3:2, Malo po malo - Pekarna Leniči/ Čebelica 3:5, ŠD Mlinše - Kovinostrugarstvo Gobove 2:0, ŠD Izlake - Pizzeria Kukuca 4:4, ŠD Čolnišče-Integral - KMN Juventus 3:1.
Trenutni vrstni red: Pekarna Leniči/ Čebelica 19 točk. Prijatelji 13, Planinski dom Sv.Gora 13, ŠD Čolnišče 11, Trgovina Wit boy 10, ŠD Mlinše 10, Pizzeria Kukuca 8, KMN Malo po malo 8, Juventus 7, Kovinostrugarstvo Gobove 7, ŠD Izlake 4, SMP Ocepek 4.
Strelci: 9 Razboršek (Kov.Gobovc), 8 Tesko (Prijatelji), 7 Andželic (Malo po malo), 6 Ule (SD Izlake), Resnik (Mlinše), Guna, A.Kurež (PD Sv.Gora), Škofca (Pekarna Leniči), Smajlovič (Pizzerija Kukuca),...
TURNIR MALEGA NOGOMETA V KOTREDEŽU
Povabili so več kot deset ekip, tako da se jih je deset na povabilo odzvalo. Računali so na osip, kajti malonogometaši neradi igrajo na travnatem igrišču, češ, da preveč drči. Prireditelj, ekipa Gasilček, pravi, da se potegujejo za asfaltiranje igrišča, saj bi potem lahko igrali tudi v dežju, lahko bi prirejali ligaške tekme, ki jih sedaj ne morejo, prostor bi zaživel, saj je na lepem kraju, prišlo, bi več ljudi, skratka sedanji prostor bi dobil svoj smisel.
| KARATE |
TRBOVELJČANI USPEŠNI NA SLOVAŠKEM
V okviru priprav na mladinsko SP konec oktobra v Bolgariji, se je karate reprezentanca Slovenije pretekli vikend udeležila 5.evropskega univerzitetnega karate turnirja v Banski Bystrici na Slovaškem. Na zelo močnem turnirju, katerega so skoraj vsi izkoristili še za zadnje piljenje forme pred pomembnejšimi nastopi v tem letu, za nekatere pa tudi v življenju. Prvič v zgodovini trboveljskega karateja bodo na tako pomembnem tekmovanju nastopili kar štirje tekmovalci; Dalibor Filipič, Jernej Simerl, Miha Kovačič in Edin Salkič. Vsi štirje so tudi nastopili v
2.1iga
NA ENI TEKMI BREZ ZADETKOV
Rezultati 7.kroga: Trgovina Čop - Atletiko/ Amadeus 6:1, ŠD Čolnišče - Mexico Pancho 1:8, Šentlambert - ES Potočnik/Pizzerija Ašič 2:3, Fejst pub - ŠD Prapreče 0:0, TNR Inženiring - M šport 0:6, Ni da ni - Oprema Dom/Imperius 1:1.
Trenutni vrstni red: Fejst pub 16 točk. Trgovina Čop 15, Mexico Pancho 14, Šemntlambert 12, Ni da ni 11, Oprema(Imperius 10, M šport 10, ElPotočnik(/ Pizz.Ašič 10, Atletiko-Amadeus 9, ŠD Prapreče 9, ŠD Čolnišče II 3, TNR Inženiring 1.
Strelci: 18 Alič (Atletiko), 10 Starc (Potočnik), 9 Zaletel (Ni da ni), Klančišar (Šentlambert).
3.1iga
11 ZADETKOV KOMME
Rezultati 7.kroga: Eti - IAK SCT 1:2, Komma - Železničar 11:2, Zlatarna Lea -Antimon 5:2, ŠD Sava - Tirna 3:2, Branko bar - Potepuhi 5:2, ŠD Mlinše II - Udarnik TSG 3:0.
Trenutni vrstni red: Komma 19 točk,
Branko bar 15, Potepuhi 14, ŠD Sava 13, ŠD Mlinše II 12, IAK SCT 11, Zlatama Lea 10, Tirna 9, Železničar 4, Antimon 4, Eti 4, Udarnik - TSG lunar 2.
Strelci: 11 Škufca (Komma), 9 Ljoljič (Branko bar), 8 Golob (Eti).
4.1iga
EVROKREMI 12-KRAT, MALN 1-KRAT
Rezultati 7.kroga: Bartec Varnost - Zlatorogi 2:5, Evrokrem - Bistro Maln 12:1, Bistro Slavi - ŠD Čemšenik 11:3, Medija - Frizerstvo Ivi 3:7, Kadeti - MGM 0:5, ŠD Podkum - Pizzeria Pepita 3:2, Gamsi - Zasavc 7:3, Okrepčevalnica Gasilček prosta.
Trenutni vrstni red: Frizerstvo Ivi 21 točk. Bistro Slavi 18, Evrokremi 15, Zlatorogi 15, Okrepčevalnica Gasilček 13, ŠD Podkum 13, Gamsi 10, Bistro Maln 10, MGM 6, Pizzeria Pepita 6, Zasavc 4, ŠD Čemšenik 4, Bartec Varnost 3, Medija 1, Kadeti -2.
Strelci: 17 Kokalj (Frizerstvo), 16 Ravnjak (B.Slavi), 14 Ocepek (Gamsi),...
Trenutno vodilni za Zasavčev prstan: Alič (atletika)
.....................................H
Zavedajo pa se tudi težav zaradi prostora, saj je del zemljišča last Rudnika, del pa države, pa tudi asfaltiranje in priprava terena je problematična, saj veliko stane, sredstev pa nimajo. Vsekakor pa so odločeni, da v prihodnosti vse težave odpravijo in pridobijo sredstva za začetek del.
Tekst in foto MM
Zmagovalci turnirja, Ekipa Čop iz Podkuma.
Banski Bystrici. Zmagovalec Budimpešte pred 14-imi dnevi. Edin Salkič, tokrat ni imel športne sreče, saj je že v l.kolu izgubil s slovaškim reprezentantom. Jernej in Miha sta v začetnih kolih premagala kar nekaj dobrih tekmovalcev. Oba sta izgubila tesno borbo za bronasto medaljo, Kovačič celo z evropskim prvakom. Na koncu sta osvojila 5.mesto, vsak v svoji starostni in težnostni kategoriji, kar je zelo lep rezultat na tako močnem turnirju, kjer je večino držav nastopilo z nacionalnimi ekipami. Razred zase je bil zopet Dalibor Filičpič, ki je na vseh mednarodnih tekmovanjih, katerih se je udeležil v jesenskem delu, osvojil medaljo. Tako je bilo tudi tokrat, saj je izgubil šele v finalu in je z osvojeno srebrno medaljo postal resen kandidat za dobra mesta na SR
V nedeljo so razen poškodovanega Salkiča, ostali trije nastopili v ekipnem delu tekmovanja, kjer so Trboveljčani zopet igrali najpomembnejše vloge. Ekipa kadetov je štela tri člane in sta poleg Mariborčana Keliha nastopila še Jernej in Dalibor. Ekipa je na koncu z osvojeno zlato medaljo stala na najvišji stopnički. Miha Kovačič je nastopil v ekipi mladincev, ki je štela pet članov. V borbi za medaljo je na četrti poziciji premagal svojega nasprotnika in Sloveniji prinesel odločilne točke za zmago in s tem osvojitvijo bronaste medalje.
Pred potovanjem v Bolgarijo čakajo reprezentante še skupne petdnevne priprave v Trbovljah.
Franjo Glavica
• •
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO
Tei. prodaja: 0601/27 666, 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
*
pooblaščeni prodajalec in serviser
*	KORMORAN
*	SAVA *KLEBER
*MICHELIN


MEGANE NAJVARNEJŠI AVTO V SVOJEM RAZREDU
POPUST 150.000,00 SIT PRI MENJAVI STARO ZA NOVO.
UGODNI POGOJI FINANCIRANJA:
* KREDIT TOM +4,25% DO 60 MESECEV
*	LEASING DO 48 MESECEV
*	__________
LAGUNA IZ ZALOGE PO IZJEMNO UGODNI CENI.
mm
50% cene novega avtomobila plačate ob prevzemu, drugo polovico pa čez dve leti. Stroški vmesnih obresti so minimalni, po dveh letih lahko avto odkupimo nazaj. Za Megane RN 1.4 rabite ta hip samo 1.245.482 sit.
0601/27-666,27-525
RENAULT
jr.r?G	n
^ Streljanje v Kisovcu POLICISTI VDRLI V NAPAČNO STANOVANJE
Dne 10.10.1999 ob 20.24 uri je Operativno komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana sprejel telefonsko zaprosilo o intervenciji v stanovanju stanovanjskega bloka na Cesti 15.aprila 4 v Kisovcu pri Zagorju. Intervencija je bila zaprošena zaradi hujšega spora izvenzakonskega para, kjer naj bi bilo uporabljeno tudi orožje.
Policijska patrulja, ki je prispela na kraj, je iz smeri stanovanjskega bloka zaslišala strel,
v Zasavski frker • • •«
zaradi česar je zaprosila pomoč ostalih policijskih patrulj. S pomočjo prvih zbranih obvestil s strani stanovalcev so policisti pridobili informacijo, da se stanovanje, iz katerega je bila zaprošena intervencija, nahaja v 3.nadstropju, v notranjosti pa naj bi se nahajal oboroženi osumljenec.
Policisti so pred stanovanjem večkrat pozvonili in pozivali osebe jnaj odprejo vrata. Iz notranjosti se je slišalo glasno govorjenje oziroma prepiranje, zaradi česar sta se policista zaradi preprepčitve konkretne nevarnosti odločila, da nasilno vstopita v stanovanje. Pri vstopi v stanovanje in z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da iz navedenega stanovanja ni bilo zaprošeno za intervencijo.
Policisti so nadaljevali z iskanjem
osumljenca, katerega so izsledili skritega na'A hodniku podstrešja. V nadaljnem postopku so v stanovanju, ki se nahaja nad stanovanjem, v katerega so policisti že vstopili in v katerem prevbiva osumljeni, zasegli revolver znamke SGS Domino 335, cal. 6 mm s pripadajočimi naboji (signalna pištola), s katerim je navedeni grozil svoji izvenzakonski partnerici.
Policisti so osumljenemu A.P., rojenemu 1978, odvzeli prostost ter ga zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ogrozžanja varnosti s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku v nadaljni postopek.
Vodstvo PP Trbovlje je oškodovanega lastnika stanovanja sezanilo z načinom povrnitve škode, ki je nastala ob intervenciji.
______________________________(Vir: PU Ljubljano) y
NI USTAVILA
Hrastnik, 15.10. ob 14.20 uri je S.A. vozil osebni avtomobil po regionalni cesti I.reda iz smeri savskega mosta proti Riklovem mostu v Hrastniku. V tem času je nasproti z avtom pripeljala neznana voznica, katera je pričela prehitevati kolono vozil, zaradi česar seje S.A. z vozilom umaknil desno na pločnik, kjer je vozilo tudi poškodoval. Neznana voznica na kraju ni ustavila, pač pa nadaljevala pot proti Trbovljam. S.A. je zapeljal za njo in jo pri elektrarno v Trbovljah dohitel. Ugotovil je, da je to K.P. iz Celja, katera pa se z njim ni hotela pogovarjati, pač pa mu je izročila osebno izkaznico. Policisti PP Celje so se kasneje z njo pogovorili, policisti PO Hrastnik pa ji bodo zaradi povzročitve prometne nesreče poslali plačilni nalog, za pobeg s kraja nesreče bodo podali predlog SP-ju, predlog sodniku pa bodo podali tudi zato, ker je zastavila svojo osebno izkaznico.
PEŠKA UMRLA
Trbovlje, 6.10. ob 6.05 uri je voznik P.V. na Vodenski cesti zbil peško B.J. na prehodu za pešce. B.J. je dobila hujše telesne poškodbe in je bila odpeljana v Klinični center Ljubljana, kjer je zaradi poškodb umrla.
OBRNILO GA JE NA STREHO
Zagorje, 11.10. ob 0.48 je voznik R.R. na regionalni cesti Kisovec - Izlake pri Siporexu zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal desno z vozišča v brežino, nakar ga je obrnilo na streho in nazaj na kolesa. Voznik ni bil poškodovan, škode je za okoli 200.000 SIT.
TRAKTOR GA JE STISNIL
Zagorje, 17.10. ob 11.20 so v Ravenski vasi nakladali gnoj. Ko je voznik traktorja speljal, je traktor zaradi spolzkega terena in brežine zdrsnil za pol metra nazaj, pri tem pa je prikolica stisnila Š.J.-ja, ki je kasneje zaradi poškodb umrl.
MOTORISTKA POBEGNILA
Litija, 6.10. ob 10.40 je voznica Č.A. pravilno vozila po vozišču, nakar jo je neznani motorist prehiteval in jo oplazil. Motorist je pobegnil, vendar ga je policija odkrila in izkazalo se je, da je motorist motoristka in da je brez izpita.
ZBIL OTROKA
Praprošče, 9.10. ob 12.10 uri je P.G. vozil osebni avto in zbil otroka. Dve leti stara deklica je nenadoma skočila pred avto. Kljub počasni vožnji in zaviranju jo je oplazil in je padla po tleh. Dobila je pretres možganov.
ZADREMAL ZA VOLANOM
Bogenšperk, 10.10. ob 01.45 je B.B. vozil proti Šmartnem. Očitno je zadremal in zapeljal s ceste. Sam je iskal zdravniško pomoč, pa še plačilni nalog so mu dali.
TRČIL V DREVO
Mamolj, 10.10. ob 20.00 je voznik B.B. zaradi prehitre vožnje v levem ovinku zapeljal s ceste in trčil v drevo. Zaradi poškodb so ga odpeljali v Klinični center.
NAPIHAL 3.0
Bogenšperk, 10.10. ob 20.40 je na cesti z Bogenšperka proti Temenici voznik V.D. vozil osebni avto. Nasproti mu je pripeljal priklopnik in je trčil v zadnji del priklopnika, potem pa še v drug osebni avto. Voznik je bil brez vozniške, pa še napihal je 3.0!
PREHITEVAL V ŠKARJE
Renke, 14.10. ob 18.25 je prišlo do prometne nezgode, ker je neznani voznik prehiteval v škarje, pri tem pa sta se dve vozili zaleteli. V enem od teh je bil šofer poškodovan. Na podlagi registrskih številk so voznika izsledili in ga bodo kazensko preganjali, ker je pobegnil s kraja nesreče, ne da bi nudil ustrezno prvo pomoč.
DVE NESREČI NA ISTI CESTI
Zgornji Log, 15.10 ob 14.25 je voznica Č.A. vozila proti Ljubljani in zavijala levo na poljsko pot. Dva voznika za njo sta normalno ustavila, voznik K.B. in za njim B.T. pa sta trčila v sprednje vozilo. Cesta je bila zaprta, škode na vozilih za 900.000 SIT, povzročitelja sta dobila plačilni nalog.
Le dvajset minut kasneje pa so nekateri vozniki vozili po poljski poti, ki pelje čez železniški prehod. Voznica S.B. je zapeljala med tire, vendar iz njih ni mogla speljati. Približeval se je vlak. Potnice in voznica so uspeli poskakati iz avta, avto pa je vlak uničil. Na avtomobilu je za cca. 500.000 SIT škode, na lokomotivi za 10-krat manj, voznica pa je kot bonus dobila še plačilni nalog.
TRČIL V HIŠO
Jevnica, 17.10. ob 3.30 je voznik R.P. z osebnim avtom zaradi neprilagojene hitrosti trčil v hišo, podrl steno, avto se je skotalil s ceste in hiše na travnik, kjer gaje voznik pustil in drugi dan prišel ponj. Bil je vinjen, brez izpita, pa še avto je bil od prijateljevega očeta.
Z MOTORJEM ZGRMEL V PREPAD
Zgornja Jevnica, 17.10 ob 16.20 je voznik motorja APN 6 vozil proti Jevnici z neprilagojeno hitrostjo in trčil v osebno vozilo, zletel s ceste in cca. 8 metrov globoko v prepad. Ker je imel čelado, je dobil le lažje telesne poškodbe, motorja pa ni več.
KRADEJO KOT SRAKE
Med 30.9. in 9.10. so na Slivni nad Vačami vlamljali v vikende, ponavadi skozi okno. Vsega skupaj so odnesli za 350.000 tolarjev.
4.10. ob 19.00 so bili policisti obveščeni, da je prišlo do tatvine walkmana znamke Panasonic iz trgovine Zalokar na Cesti oktobrske revolucije.
Iv.TDTLinTLD
21. VINOTOKA 1999
6.10.	ob 21.40 je občanka v svojem stanovanju na Sallauminesu v Trbovljah zalotila K.U.-ja, ki je prišel v zasebno stanovanje in iz otroške sobe vzel žensko denarnico.
9.10.	ob 5.40 so policiste poklicali pred diskoteko v Spodnjih Izlakah, kjer je neznani storilec iz vozil V.U.-ja in Z.M.-ja odtujil mobitela.
10.10.	ob 16.00 so bili policisti obveščeni o sedmih tatvinah iz stanovanj v Naselju na Šahtu v Kisovcu. Iz stanovanj je neznanec odtujil več GSM aparatov, denarnic in denarja. Občani so zasledovali osumljenca, vendar kljub intenzivnemu iskanju s strani policije osumljenec tega dne ni bil prijet. Naslednjega dne so policisti odvzeli prostost K.V.-ju zaradi storitve več kaznivih dejanj, tatvin in vlomov, med drugim naj bi izvršil tudi vlome v Naselju na Šahtu v Kisovcu. S kazensko ovadbo je bil odpeljan k preiskovalnemu sodniku.
V noči iz 10.10. na 11.10. 1999 je neznan storilec splezal skozi okno trgovine Sadje in zelenjava na Trgu Franca Kozarja v notranjost trgovine, kjer je vzel GSM aparat in nekaj čipsov, s tem pa zasebnega podjetnika N.L. iz Hrastnika oškodoval za 70.000 SIT. Policisti in kriminalisti LKS PP Trbovlje so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je kaznivega dejanja osumljen K.U. iz Trbovelj, zato so zoper njega podali kazensko ovadbo.
11.10.	ob 13.00 je Č.M. policiste obvestila, da je neznani storilec na Cankarjevem trgu razbil desno stransko okno avtomobila in ji iz sedeža odtujil žensko torbico in GSM.
14.10.	ob 10.00 so policisti bili obveščeni o dveh vlomih v osebna avtomobila na Cesti 20.julija v Zagorju, kjer je neznanec iz enega avtomobila odvzel polico z zvočniki, iz drugega pa ribiški nahrbtnik z dvema ribiškima palicama in raznimi pripomočki za lovljenje rib.
Aufbiks
^ 6.10. v Litiji so policisti na podlagi prijave zasegli zračno pištolo mladoletniku, ki je ogrožal soseda s streljanjem nanj in streljanjem na prometne znake.
^7.10. ob 19.45 je občan Š.L. sporočil, da ga je bivša žena napadla z nožem, ga špiknila v prst in med prerivanjem še porezala po roki. Nož so zasegli, gospo pa bodo kazensko ovadili.
^J8.10. ob 01.35 so policisti intervenirali v lokalu Vrtinec v Trbovljah, kjer se je "zvrtelo" P.M.-ju in M.M.-ju, ki sta se pretepala, zato bosta oba odšla svoje razlagat sodniku za prekrške.
^ 9.10. ob 19.30 v Lazah pri Gabrovki sta se mož in žena sprla, vpila drug na drugega tako močno, da sta kršila javni red in mir. Pomirili so ju in predlagali SP-ju.
^9.10. ob 23.30 so policisti posredovali pred diskoteko v Spodnjih izlakah, kjer je Č.S. kršil javni red in mir in ker s kršitvami ni hotel prenehati, bil pridržan do iztreznitve.
£ 10.10. ob 02.20 je v Mesečini B.M. grozil in oviral pri delu redarja K.M.-ja, zaradi česar bo zoper njega podan predlog SP-
ju-
^ 11.10. ob 23.15 so policisti intervenirali v Nina baru v Zagorju, kjer sta javni red in mir kršila K.S. in D.B. Zoper njiju sledi predlog sodniku za prekrške.
Naslednjega dne pa ja taisti D.B. kršil javni red še pred in v lokalu Gambrinus, zato bo še enkrat predlagan SP-ju.
^'16.10. ob 03.38 so policisti intervenirali v Mesečini, kjer A.T. ni hotel plačati zapitka, poleg tega pa je grozil redarjem, zaradi česar sledi predlog SP-ju.
POTRGALI KABLE
Na Mamolju so 12.10. pri delu s HIAP-om potrgali Telekomove zračne vode in povzročili za 300.000 SIT škode.
LISICA V BLOKU
V Kresnicah seje 12.10. v stanovanjski blok zatekla stekla lisica. Našli so jo na podstrešju, kjer jo je lovec pokončal, higienik pa odpeljal na veterinarski zavod na pregled.
RDEČI PETELIN
POLICIJA
OPOZARJA
Vse udeležence v prometu opozarjamo, da v času obiskov pokopališč uporabljajo javna prevozna sredstva ter se ravnajo po postavljeni prometni signalizaciji oziroma po odredbi policistov, ki bodo urejali promet.
f) EI Ijj IS fl (fi
J KI ©
Mamolj, 17.10. je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju. Najverjetneje je šlo za samovžig sena. Zgorelo je poslopje, nekaj orodja in seno. Škode je za 7 milijonov.
KINO HRASTNIK
21.10. - 24.10. MUMIJA (srhljivka), čet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 22.10. GLEDALIŠKI ABONMA: LJUBEZENSKA PISMA (melodrama) ob 19.30; 25.10. - 26.10. NI KINO PREDSTAVE; 27.10 - 31.10. VSE ZA STAVO (komedija), sre., čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 29.10. - 31.10. BENEŠKA KURTIZANA (ljubezenska drama), pet. in ned. ob 17.00,
•	Upravičilo •
•	V prejšnji številki smo objavili novico, • •da je OŠ Ivan Kavčič ob praznovanju* #obletnice šole dobila nov kombi, kar pa* *ne drži. OŠ je dobila osebni avto,# •informacijo pa so nam preko Občinskega* "biltena posredovali na Občini Zagorje. Zato* #se bralcem in šoli za neljubo napako#
•	opravičujemo.	•
sob. iob 17.00 in 19.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
22.10. MUMIJA (srhljivka) ob 18.00; 16.10. VSE ZA STAVO (komedija) ob 18.00
KINO TRBOVLJE
21.10. SEVEN (thriller), ob 18.00 in 20.15; 22.10. - 28.10. VOJNA ZVEZD: EPIZODA I (ZF), pet., sob. in ned. ob 17.30 in 20.00, pon. ob 18.00, tor. in čet. ob 17.30, sre. ob 20.00; 26.10. - 28.10. LULU NA MOSTU (kriminalna drama), tor. in čet. ob 20.00, sre. ob 18.00; 29.10. • 31.10. HI-LO RANČ (melodrama), pet., sob. in ned. ob 18.00 in 20.00;
KINO ZAGORJE
21.10.	- 26.10. NARAVNE SILE (romantična komedija), čet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 28.10. - 31.10. GROZEČA PRIKAZEN (ZF), čet. ob 19.00, pet. ob 18.00 in 20.15, sob. in ned. ob 18.00; 30.10. - 31.10. KLUB VRAŽJIH ŽENSK (komedija), sob. in ned. ob 20.15
KINO IZLAKE
24.10.	G.I.JANE (thriller), ob 20.15 uri; 31.10. BVOJNA ZVEZD - GROZEČA PRIKAZEN (ZF), ob 20.15;
/
Ml
21. VINOTOKA 1999
ITrRlj. Gfll R R7.


r —^—-----------------------------------------------------------1
■	Mali oglasi vZasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ 1 in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. |
■	Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
L — —----------— -------------------------------------------------|
• 4A	IELM060I/25242
Itc	0601/35140 Ulica 1. junija 7
NEPREMIČNINE 1420 TRBOVLJE	
-	Zagorje - center, 45 m2, novejši blok, dvigalo, lepo urejeno, cena: 4.500.000 SIT oziroma 45.000 DEM
-	Trbovlje, stanovanjska hiša z vrtom, naselje individualnih hiš blizu centra, cena 8.000.000 SIT oziroma 80.000 DEM
STANOVANJA, PARCELE
KUPIM dvosobno stanovanje z balkonom in centralnim ogrevanjem v Hrastniku, tel.: 041/ 717-819
KUPIM ali vzamem v najem garažo v Trbovljah (kešetovo, Rudarska cesta), tel.: 31-811 PRODAM parcelo v okolici Trbovelj, 700 m2, primerna za postavitev manjšega vikenda, cena 300.000 SIT, tel.: 28-087 PRODAM 2,5 sobno stanovanje na Izlakah, staro 8 let, vsi priključki, I.nadstropje, tel.: 061/310-097 (zvečer)
PRODAM hišo z gostinskim lokalom v Trbovljah, tel.: 28-092 ODDAM poslovni prostor za trgovsko dejavnost v izmeri 60 m2 v centru Dola pri Hrastniku, zaželjeno predplačilo za 1 leto, tel.: 48-025
PRODAM parcelo v Gorah blizu planinskega doma, v izmeri 1,5 ha, na parceli je voda, elektrika, telefon, gradnja na parceli 29 m2 (Il.gradbena faza -kleti za vikend ali hišo), lahek dostop ob cesti, cena 4.000.000 SIT, tel.: 48-025
RAZNO
PRODAM 3 čipno mini digitalno kamero panasonic
NVDE 16, tel.: 64-807 PRODAM pretočni bojler in električni radijator, tel.: 041/704-897
PRODAM otroško posteljico z jogijem, bela,malo rabljena, tel.: 041/679-176
PRODAM metrska drva in hlevski gnoj, tel.: 041/879-367 PRODAM viseče omarice za kuhinjo in zasteklena dvojna vrata in okna za balkon, tel.: 76-135
PRODAM letalo Hawk, daljinsko vodeno, dva motorja, navodila, itd., tel.: 041/679-176 PRODAM spalnico, bela nizozemska postelja + jogi v izmeri 1,80 x 2 m, z zlatimi detajli, rabljena vsako noč in še kakšno popoldne, tel.: 26-696 PRODAM barvni televizor 809 marathon - TTX in daljinec, cena 25.000 SIT, Jožica Kobal, Trg revolucije 4, Trbovlje PRODAM knjige za 1.letnik univerzitetnega študija ekonomije v Ljubljani, tel.: 29-821 PRODAM otroško posteljico, jogi, odejo, stolček za hranjenje, torbo za nošenje dojenčka, likalno desko, tel.: 041/514/-578 ORGANIZIRAM razne prevoze za 7 oseb po vsej Sloveniji, tel.: 61-416 SE BOSTE POROČILI in si želite kvalitetne fotografije? Poklicna fotografinja nudi popolne fotografske usluge, informacije popoldne na tel.: 22-419
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM matematiko in angleščino za osnovno in srednjo šolo, tel.: 43-804 INŠTRUIRAM nemški jezik za vse stopnje, tel.: 28-202 INŠTRUIRAM angleški jezik, sem študentka	4.letnika
angleščine, tel.: 26-612 INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM poslovno
matematiko in računovodstvo za srednjo šolo, tel.: 28-274 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge, tel.: 28-274 INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tel.: 64-425 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tel.: 28-391
ŽELITE BOLJŠO OCENO -
Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 49-142
OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041/553-217 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tel.: 71-323 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI	IN
OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani	inženir
elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364.
DELO
REDNO zaposlim žensko za
delo v popoldanskem času, tel.: 041/864-228
RAZŽAGAM vam drva na domu, pokličite tel.: 41-270 MATURANTKA nudi varstvo otroka na domu ali pomoč starejšim osebam pri raznih opravilih, tel.: 71-775 HONORARNO ZAPOSLIM simpatično dekle za delo v bistroju, plačilo 500 SIT na uro in brezplačno stanovanje, tel.: 063/881-789 ali 041/424-089 (Andreja)
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/ 735
V NAJEM ODDAMO
poslovni prostor za trgovino z mešanim blagom v Kotredežu, Zagorje ob Savi, v izmeri 78 m2. Pisne vloge do 10.11.1999 na naslov: PGD Kotredež, Kotredež 12a, 1410 Zagorje.
PRODAM dve zimski gumi, rabljeni eno sezono, znamke goodyear ultra grip, dimenzije 175/70/R14 in dve gumi firestone, stare 4 leta, iste dimenzije, vse informacije zvečer na 66-099
TRBOVLJE
oT)i7i53 Mirin
Sokolsko društvo Zagorje V A B I,
da obiščete dejavnosti, ki potekajo pod njihovim okriljem:
- sreda ob 17.uri; telovadba za najmlajše (2-10 let),
- vadba za ženske (NOVO),
- sreda ob 19.uri; rekracijsko igranje košarke,
- rekreativna vadba za starejše (NOVO),
- gorsko-kolesarske izlete (NOVO),
- rekreacijska liga v košarki Zagorje 2000.
Vsi programi so strokovno vodeni, vse informacije in prijave pa sprejemamo vsako sredo v telovadnici Partizan Zagorje od 17. do
19.ure.
Turistično društvo Čemšenik v sodelovanju z Župnijskim uradom Čemšenik
VABI
na 4.množični pohod od cerkve do cerkvic, ki bo v soboto, 23.oktobra. Zbrali se bomo ob S.uri zjutraj pri farni cerkvi Marije vnebovzete v Čemšeniku in odšli proti cerkvici sv.Miklavža v Zabrezniku, nato do cerkvice sv.Lenarta na Vrheh ter do cerkvice sv.Antona in Felicijana na Sv.Primožu, kjer bo ob 1 S.uri sveta maša. Ponudba ob 15 km dolgi poti je zagotovljena.
Vabljeni!
Foto klub Hrastnik
VABI
na fotografsko razstavo poljskega fotografa in absolventa praške fotografske šole FAMU Krzysztofa Zielinskega, katere otvoritev bo v petek, S.novembra ob 1 S.uri v galeriji Delavskega doma Hrastnik. Dela bodo na ogled do 1 S.novembra, potem pa bodo razstavljena še v hrastniškem Zdravstvenem domu do 15.decembra 1999. Vabljeni!
KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta VABI
na potopisno predavanje Portoriko in Dominikanska republika, ki bo v četrtek, 21.oktobra 1999, ob 19.uri. Člana ŠKLABA, Nataša in Damjan bosta z diapozitivi pokazala lepote Portorika in Dominikanske republike.
Vabljeni!
Glasbena šola Trbovlje
PRIREJA
v sredo, 27.oktobra ob 19.30 uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje koncert svetovno znane pianistke Nine Kazimirove. Igrala bo dela Fredericka Chopina. Sergeja Rahmaninova, Sergeja Prokofjeva in Franza Liszta. Vstopnice po 1000 SIT so v prodaji v Glasbeni šoli Trbovlje.
Vabljeni!________________________^
OBVESTILO IN POZIV
Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage inb zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št. 9/94, 16/97, 8/98) Občina Zagorje ob Savi sporoča, da je v hrambi na čistilni postaji v Selu pri Zagorju ALFA ROMEO 164, črne barve, brez registrske številke (vozilo je bilo odstranjeno v Selu pri Zagorju).
Pozivamo lastnika vozila naj vozilo prevzame, sicer bo v skladu s citiranim odlokom odprodano oziroma odstranjeno. Vse dodatne informacije so možne na tel.: 64-517.
NASE OKOLJE d.o.o. Trbovlje, Kešetovo 4, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, Poljanska cesta 31, Ljubljana,
objavlja
javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja.
1.	Predmet prodaje je enosobno stanovanje št. 13, ki se nahaja v večstanovajski hiši Vodenska cesta 47, Trbovlje, v izmeri 29,24 m2.
Izklicna cena stanovanja znaša 1.012.000,00 SIT.
STANOVANJE NI OBREMENJENO Z NAJEMNO POGODBO IN ETAŽNA LASTNINA ŠE NI UREJENA.
2.	Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb:
a.	) Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze.
Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o vplačani varščini 20% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na ŽR. prodajalca št. 52700-601-18049, pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu štela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v osmih dneh po izbiri.
Ponudbe brez vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine.
b.	) Javno zbiranje ponudb velja do 28.oktobra 1999 in sicer do 10.00 ure navedenega dne (dospelost po pošti ali osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici na naslov: Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4, 1420 Trbovlje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "Ponudba za odkup stanovanja - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika.
c.	) O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za oddajo ponudb.
d.	) Stanovanje prodajamo po načelu: videno - kupljeno.
3.	Davek od prodaje nepremičnine, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik.
4.	Sklenitev pogodbe: izbrani ponudnik - kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem času pogodbe ne podpiše, velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo.
5.	Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku, velja, da odstopa od nakupa in plačano varščino zadržimo.
6.	Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine.
7.	Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Femc) tel.: 31-040 ali 31-044.
NAŠE OKOUE d.o.o
Rudnik Zagoije v zapiranju, d.o.o.. Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nakladalca,
ki bo v ponedeljek, dne 08.11.1999 ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2.
1.
Predmet javne dražbe je delovni stroj nakladalec, tip Kramer 516, moč 51 kW, leto izdelave 1988, z izklicno ceno 1.333.640,00 SIT.
2.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
3.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "Varščnina za javno dražbo".
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potijenim prenosnim nalogom.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 30-ih dneh po končani dražbi.
4.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 15-ih dneh po končani dražbi.
Celotno kupnino mora kupec plačati v roku 15 dni po podpisu pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
5.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nakladlca lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagoije v zapiranju, d.o.o., Grajska ulica 2, Zagoije ob Savi oz. ' po telefonu 0601/64-100.
Rudnik Zagoije v zapiranju, d.o.o.
Veleprodaja pijač in živil
ČEBELICA
DISKONT HRASTNIK	DISKONT DOL
odprto 8.00-16.00, tel.: 46-203 odprto 7.00-18.00, tel.: 46-270 sobota 8.00 - 12.00	sobota 8.00 -12.00
AKCIJA V MESECU OKTOBRU!
KAVA BAR 100g	136.60 SIT
OLJE ZVEZDA 11	198.20 SIT
PIVO 0.5 1 LAŠKO	125.60 SIT
TOALETNI PAPIR DVOSLOJNI	
PALOMA 10/1	211.30 SIT
RO COLA 1.5 1	93.80 SIT
VINO VITEZ 11 HALOZE	165.70 SIT
PIT POMARANČA 1.51	115.70 SIT
PIVO SMILE 0.33 1	110.90 SIT
Cene so diskontne in veljajo do razprodaje zalog. Ugodne cene sveč npr.: PIRAMIDA velika 104.20sit, in izredno ugodna	
cena ozimnice ETA npr: kumarice 4/1 927.40 sit. VEČJE KOLIČINE DOSTAVIMO NA DOM!
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi, objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin
ki bo v ponedeljek, dne 08.11.1999 ob 7.45 uri v sejni sobi Rudnika Zagoije v zapiranju, d.o.o., Grajska 2.
1.
Predmet javne dražbe je parcela št. 453/2 stavbišče 126 m2, vpisana v vLšt. 87 k.o. Loke pri Zagorju.
2.
Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke znaša 624.000,00 SIT.
3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
4.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "Varščnina za javno dražbo".
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani držbi.
5.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno.
7.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagoije v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64-100.
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.
A A ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZAGORJE p.o.
tel.: pos. DOL 48 - 616 pos. ZAGORJE 64 - 058 pos. IZLAKE 73 - 696
VEZANA TOLARSKA SREDSTVA OBRESTUJEMO:
- 1 MESEC	TOM +0,99%	NAD MILIJON SIT	TOM +1,00%
- 3 MESECE	TOM +1,99%	NAD MILIJON SIT	TOM +2,00%
- 6 MESECEV	TOM +2,74%	NAD MILIJON SIT	TOM +2,75%
- 1 LETO	TOM + 5,00%	NAD MILIJON SIT	TOM +5,50%
IN PLAČILO POLOŽNIC?
PROVIZIJA ZNAŠA SAMO 0,8% ZNESKA, OD 20,00 SIT DO 400,00SIT! VESELI BOMO VAŠEGA ZAUPANJA!
ODPRTO OD PON./PET./ 7 30 - 14 30
Kdor varčuje v kupuje!
"h D ll n S XI O 3
HOMOf
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Če se zgodi, da vam dobro vrnejo s slabim, vseeno ne podlezite besni
skušnjavi, da bi vrnili s trojnimi obrestmi. Škoda bi bilo vašega duševnega miru. V ljubezni vas čakajo prijazni dnevi. Vzemite si čas zanje. Št.: 19.
Imate še čisto dovolj svežih idej in neizčrpen vir moči, da bi lahko naredili spet kaj čisto novega, toda tokrat nekaj, kar bo imelo trajnejšo vrednost. Gora vsega, kar morate pomniti, je že previsoka. Št.: 25.
Veliko želja vam bodo pripisali v teh dneh, in čeprav vas obdajajoča pozornost ziblje na sanjskih oblakih, si med vsemi izberite samo eno. Zbranost in kanček skromnosti sta nujni sestavnini, da se vam bo kmalu izpolnila. Št.: 14.
Vaša očarljivost povzroča odvisnost. Naj vas ne čudi, če se bo h	kdo pros-
£	tovoljno od-
ločil za terapijo odvajanja. Denar vas naj ne skrbi, dovolj ga bo, da vas ne bo pokvaril. Vsakdanje opravke oplemenitite z osebnim prijemom. Št.: 5.
Če morate biti službeno veseli, še ne pomeni, da ste lahko v prostem času čemerni in brezvoljni. Lju-domrzništvo se vam lahko maščuje tako, da se vas bodo ljudje začeli izogibati. Tudi takšni, ki bi jih radi omrežili. Št.: 9.
Tudi ljudje, ki so na videz nezanimivi, nosijo v sebi presenetljivo bogastvo. Pregovor o potrpljenju, ki povzroča revščino, bolj drži za banke kot za nas. Zvezde so vam za burna srečanja naklonjene, a ne izzivajte usode. Št.: 23
štv-arzk.,,
(Castiglione)
Osemnajst hrabrih - deset deklic in osem dečkov - se je v živ-Ijenski boj podalo v dneh od 5. do 17.10.1999.
5.10.1999
Albina Gluk, Soteljsko 16, Krško - hči Patricija Irena Bevc, Marmolj 29, Sava - sin Matej 6.10.1000
Aleksandra Hribar, naselje na šahtu 15, Kisovec - sin Žan Jelka Krivic, Orehovica 5, Izlake - hči Anja
8.10.1999
Saša Ravnikar, Titova 10, Radeče - hči Špela
9.10.1999
Tanja Tone, Bevško 74, Trbovlje - hči Nika Centrih Marjana Ostrožnik, Šemnik 45, Izlake - sin Žan Simona Konhauzler, Loka 75, Zidani Most - sin Matic
10.10.1999
Melita Kranjc, Petelinkarjeva 3, Kisovec - sin Jaka Kovač Polona Schmit, Opekarna 20a, Trbovlje - sin Jaša Jovan
12.10.1999
Marjeta Smodiš, Škofja Riža 15a, Trbovlje - hči Ana Smodiš
13.10.1999
Petra Gričnik, Cesta zmage 23, Zagorje - hči Lara Mihaela Teršek, Log 28c, Hrastnik - hči Nika Snežana Lovrenčič, Opekarna 7, Trbovlje - hči Sara
14.10.1999
Natalija Močilar, Partizanska 40, Dol pri Hrastniku - hči Karmen Brečko
15.10.1999
Alenka Možic, Ledina 80, Sevnica - sin Jan
16.10.1999
Lučka Gačič, Novi Log 13, Hrastnik - sin Adi
17.10.1999
Milena Pušnik, Vitanje 162, Vitanje - hči Ana Pušnik-Fijavž
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12
mo?
24.10.-22.11.
Spogledujete se že tako očitno, daje nerodno. Če ne boste naredili naslednjega koraka, odkorakajte kam dru-24.9.-23.10. gam, ker počasi že trpijo vsi očividci. Urnik si uredite še v tem mesecu, drugače bo ogenj v strehi. Št.: 20.
Obstajata dve skupini ljudi: vi in vsi drugi. Res ste čisto drugačni, čisto posebni, nedoumljivi inv marsičem nenadkriljivi, vendar tudi ošabni, brezobzirni in neodgovorni. Teden se vam lahko prevesi v pravljico, če boste manj strogi. Št.: 1.
Zamujate, rešitev pa ni v tem, da tečete za vlakom, ampak da ga prehitite. Delo vam gre dobro od rok. Odločite se, za katero pre-greho boste najlažje odplačevali v turobnih zimskih mesecih in se junaško spopadite s hrepenenjem. Št.: 27.
Naivnost je včasih vaš pogled na svet, zato so kasnejša razočaranja, ker da vas je kdo grdo naplahtal, iz?žz12.s?ft)lnašne osebnosti. Privoščite si zeliščno kopel in po spominu pobrskajte, koga pogrešate. Št.: 6.
Ko vas kaj obsede, ste neutrudljivi, čeprav vsi drugi okoli vas skoraj umirajo od naporov. Mojstrsko se samoobvladujete,
23.11.-22.12.
21.1.-19.2.
a to najbrž ni skrivnost srečnega življenja. Ali pač? Št.: 10.
Če kar naprej skušate doseči eno in isto in vam vedno znova spo-dleti, pomeni da nimate pravilnetga prijema. Ker več glav več ve, si najprej poiščite koga, ki je spretnejši in preverite, ali je izvedljivo. Če ne, opustite stvar. Št.: 3.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA -i- NAGRADNA KRIŽANKA
<ii nvARrFK- IRBIS: snežni leopard ELIADE: romunski pisatelj NIZAMI: perzijski pesnik ABADON. smrtni ange| apokalipse
PRANJE
"Vedno, ko perem svoj avto, začnem pri registrski tablici." "Zakaj pa to?"
"Da se prepričam, če perem svojega!”
HITROST
Prijatelja se peljeta z avtomobilom in kazalec hitrosti že kaže 180 km/h. Sovoznik ves preplašen pravi:
"Kakšna hitrost! Kaj pa če nama odleti kolo?"
"Ne boj se! Saj imam rezervnega!"
ELEKTRIČNA JESEN
"Torej, dragi otroci, danes se bomo učili o letnih časih. Tonček, povej mi, kdaj se začne zima?"
" 1. oktobra!"
"Napačno, sedi, ena!"
"Ampak, gospa učiteljica, moj očka električarje rekel, da se zima začne prvega oktobra!"
PRED IN ZA NJIM
"Janez, kakšen je bil kaj film?" "Nič posebnega. Danes dekleta počenjajo na platnu to, kar so včasih za platnom, da so prišla na platno!"
...da morajo japonska dekleta, ki se želijo posvetiti cenjenemu poklicu plesalke, obiskovati posebno šolo, v kateri so podvržene napornim vajam in železni disciplini. Med drugim morajo po več ur skupaj klečati, poglobljene v molitev in meditacijo.
...da bi po računih nekaterih geologov pepel in lava, ki so ju v tisočletjih izbruhali vsi vulkani na svetu, prekrila vso Evropo Z 800 metrov debelo plastjo.
...daje v mošeji Ibn Tulun
v Kairu, zgradili so jo v IX. stoletju, vodnjak, ki ga je sultan, po katerem se mošeja imenuje, dal zgraditi kot grob za svojega skrbnika. Ta ni bil v njem nikoli pokopan, vendar kljub temu že tisoč let ne uporabljajo vode iz vodnjaka, svojevrsten spomenik pa imajo še danes za mavzolej.
...da je eden naj po gostejših priimkov v anglosaških deželah gotovo Smith. Ocenjujejo, da je v Veliki Britaniji vsaj 800.000, v Združenih državah Amerike pa celo 1.700.000 ljudi 5 tem priimkom.
IvT.i";	I
NAGRADNA KRIŽANKA
dnevni bar-nočni klub
Sp. Izlake S, Izlake, telefon 0601 -71-161
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 03.ll. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.21/ 99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz
TRBOVLJE
Četrtek, 21.10. in 28.10.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 22.10. in 29.10.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Mladinski val
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 23.10. in 30.10.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 24.10. in 31.10.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel
Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius
3.	Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius
Izžrebanci nagradne križanke 19/'99
(nagrade prispeva klub Imperius Izlake):
1.	: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Nevenka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT
8.30	Servis, dežurstva, cicivrtiljak
11.00	Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 ‘Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 25.10. in 1.11.1999
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 26.10. in 2.11.1999
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 27.10. in 3.11.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in
19.00
dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Darko Božjak, CKS 5, Litija
3.: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Fani Žvar, C.9.avgusta 8d, Zagorje____________________
CENTER
Ponedeljek, 25.10. in 1.11.1999
10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN,
11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO,21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI
Torek, 26.10. in 2.11.1999
10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA 15:00DOBRO JUTRO-DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEKV POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:00 "ZADETEK V POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)”, VIDEOSTRANI
Sreda, 27.10. in 3.11.1999
VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 25.10.1999 do 29.10. 1999 od 7.00 do 10.00 ure.
IN PROSTORU, VIDEOSTRANI
Četrtek, 21.10. in 28.10.1999
VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES(P), 22:05 EPP, 22:15VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 22.10. in 29.10.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVAU, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV-LOKA TV, 17:30 BINGO BONGO-KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV, GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Sobota, 23.10. in 30.10.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZ ŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOVVČASUIN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40 ZADETEKVPOLNO-PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZ ARHIVATV CENTER, 18:00 ZAPIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00 VIDEOSTRANI Nedelja, 24.10. in 31.10.1999 12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00VIDEOTOP/NAJVIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICA O VINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40,VIDEOSTRANI
... poklicali so me na pogovor, in mi ukazali, naj bom tiho ... Oj!
Ob pogledu na zlo in dobro, ki sem ju storil v svojem življenju, so
nasta(ja)li zapisi, izpovedi ali konfesije, če že hočete, ki slavijo pravičnost in dobroto, h katerima naj se dvigajo človeške misli in čustva, kakor so jih v meni, ko sem jih pisal. In jih še zmerom, kadar jih čitam. Kako jih drugi sodijo, to je njihova stvar; vendar vem, dajih je mnogo bratov z veseljem čitalo in j ih še čita ...
Upam in želim si, da so dnevi kot: 4. oktober, svetovni dan živali, 5. oktober, dan učiteljev, Teden otroka, ki traja od 4. do 11. oktobra, vmes je še dan mentalnega zdravja, združeni v tem po(ne)srečenem paketu, samo in le nesrečen slučaj ... Res, srčno upam ... ste pozorno prebrali?
... ta država ni zdrava, če ni bolana ... Oj! ...
...Razmišljanje ... Letošnji prvošolčki v Srbiji, so prva generacija otrok, ki so celo svoje življenje (ej, sedam punilt godina ...) preživeli pod nezasluženim, krivičnim in z ničemer izzvanim „zločinačkim sankcijama,,. Klinci in klinceze so svoje šolsko življenje začeli z lično doživeto izkušnjo, da je vojna pač normalno stanje stvari, da je dežela v kateri stanuje Slobo, „najhrabrija na svetu,, čemur bodo ti otroci, takoj ko odrastejo in bodo sposobni streljati, dali svoj strelski doprinos. Pa menda ne, da po svetu razsaja mondialistično mišljenje računalnikov, CD - romov, ma kakvi, na vso srečo jih bodo učili, da se za domovina gine, in kdor dvakrat umre, ta je heroj, kdor umre petkrat dobi komplet LEGO kock, vsaka prva majka pa komaj čaka, da ji sina vrnejo v zakovani vojaški krsti. Le kdo bi zavrnil vojdški nagovor in pozdrav zastavi, ki smo jo oteli Šiptarjem ... Domovina li ti materina ...Oj!...
Na Vuka Draškoviča je bil nedavno izvršen poskus neuspelega atentata.
... ni dober znak, ako lisica liže ovco ... Oj! ...
Dovolite mi, da Vam izpričam peripetijo kalnih zadev ... V Hrastniku seje zgodil meseč in a botl, nezaslišan bastard ... Na prireditvi, prvenstveno namenjeni borbi proti drogam in alkoholu, so razigrane mladostnike za(je)bavali razigrani The Drinkers ... ampak to je že druga zgodba za drugo priložnost... kdor to bere, nima časa misliti ...Oj! ...
Hodim po mestu. Petek. Petek popoldan, da se razumemo. Nekaj je v zraku. Vidim skupino mladih. Nestrpni so. Čakajo, da se spusti noč. Lajf...! Veahh ... Iz firbca pogledam na plakate. Stavros. Mine teden. Ista zgodba. Pogledam na plakate. Magazin. Spet je teden naokoli. Pogledam strahoma po plakatu. Daniela. Pa spet mine teden, in spet pogledam po plakatih -Novkovič ... Pa je bil mesec tako naokoli, ko sem slučajno, prisežem, spet vrgel pogled na plakat, ko vidim - Stavros!
... in vendar se dougcajt vrti... Oj! ...
Redkokdaj se mi, pa naj se še tako trudim, na teh straneh ponuja priložnost, da lahko zapišem tudi kaj vzornega. Torej. Že dalj časa se evidentno ugotavlja, kako se na trboveljskem igrišču „Partizan„ stvari premikajo, brez vsakega pompa, na drugače. Človek, da ne verjameš. Ko smo meščani že skoraj pozabili na to, kako izgleda otroško igrišče, kultivirano otroško igrišče, da se razumemo, se kar naenkrat, čez noč, takorekoč, pojavi gane nov peskovnik, pa nove košarkaške table, koši za smeti so tu itak hišni inventar, pa klopce, in otroška igrala, ki so vzorno vzdrževana, skratka - Partizan je postal prava oaza sredi puščave ... Oj!
Listam po ZASAVC - u ... Berem. Gledam. Zanimivo. Pridem tako na 43. stran ... Naša bodočnost. Aha. Štorklja ... simpatično ... Vendar!! spisek je kratek. Vedno krajši ... Matej, Matjaž, Tim, Sara, Robert, Eva, Brina ... Štejem. Ena, dve, tri, štiri ... petnajst. SAMO(!) petnajst otrok seje rodilo v 14. dneh. Od tega 8 iz ostalih krajev Slovenije, torej je „naših„ 9. SAMO (!) 9. Opazim. Na isti strani sta še horoskop in še se najde prostor za kakšno reklamo .. .listam dalje nazaj. Stran 39. Fenomen zase. Frker, kronično, kradejo kot srake, policija opozarja, aufbiks ... Natrpano. Groza. Prenatrpano ... Strani, polne novic, od katerih boli glava, pokajo po šivih ... tu ni prostora za reklame ... je TO naša bodočnost??...
... prebrali ste ZASAVČ - eva oralna načela in črno komiko ... Oj! ...
ZAČARANI DACARJI, PREVIDNOST NIKOLI NE ŠKODI,MALIH OBČIN RAZCVET,SLOVENSKI DISIDENT, UČBENIK ZGODOVINE, RDEČE-ČRNO IN AVTOCENZURA.
V Zagorju seje mudil čarodej, iluzionist (v Slovarju tujk to pomeni slepilec) pa tudi prodajalec balonov v obliki papig, žiraf, kužkov,... Ne boste verjeli, kaj vse je sposoben začarati, pričarati ipd. Še najbolj neverjetno pa je, kako mu je le uspelo začarati vse zagorske dacarje (davkarje). Prodal je namreč več sto balončkov, priponk- vse brez računa in obveznega DDV-ja pa to niso opazili tisti, ki jim je sicer to službena dolžnost.
Po zadnjih dogodkih, opisanih v Slovenskih novicah in po pripovedovanju očividcev, sem sklenil, da bom imel odslej stanovanjska vrata odklenjena. Zakaj le bi mi jih policaji polomili, ako bi pomotoma vdrli v moje stanovanje, ko bi npr. iskali prave nepridiprave. Tistim z ne prav dobrimi živci ali srcem, pa v takih primerih poleg odklenjenih vrat priporočam še tabletke persen ali malo tabletko (mislim, da nitroglicerin) za pod jezik.
Vranski župan Franc Sušnik mi je v intervjuju za Izlaške novice zatrdil, da so imeli, ko šobili kot KS v naročju velike žalske občine le okoli lOmio tolarjev proračuna (skratka so životarili), letos, ko imajo svojo občino pa kar ISOmio proračuna (50mio se jim pa še obeta). Pa le štiri zaposlene. Torej zadihali so. Kdaj bodo občine željni Izlačani? Ali drugače, kdaj bodo sami razpolagali s svojim denarjem oz. ne bili odvisni od »velikih«?
Ko smo že pri občinah, velja omeniti, daje Računsko sodišče Slovenije, prav pri vseh občinah (28), ki sojih vzeli pod drobnogled, našlo finančne nepravilnosti. Človek se ob tem žalostnem dejstvu za davkoplačevalce sprašuje, ali bi RS našlo nepravilnosti npr. tudi pri finančnem poslovanju zasavskih občin, kijih tokrat (še ne) niso vzeli pod lupo?
Pred kratkim sem prebiral knjigo Draga Jančarja Konec tisočletja, račun stoletja, in v njej zapis z naslovom Stvar Jožeta Pučnika iz leta 1990, tik pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji. V njem lahko preberemo, daje bil dr.Pučnik, eden najbolj znanih in preganjanih disidentov komunistične Evrope, prvič obsojen kar na devet let strogega zapora in to le zaradi t.i. sovražne propagande in združevanja zoper ljudstvo in državo (prevedeno v razumljiv jezik, je šlo le za njegov poziv delavcem k stavki -le kje so podobno misleči danes). In zaradi tega je izgubil mladost, doktorat, izgubil je družino, a po pripovedovanju sojetnikov veljal za velikega neuklonljivega poštenjaka, predvsem pa za nemaščevalnega.
Nehote sem se ob prebiranju tega zapisa vprašal, kaj bi bilo, če bi takrat na prvih volitvah za predsednika Slovenije (takrat še predsednika slovenskega predsedstva) zmagal on?! Slovenski Havel.
Ali bi se potem, ne celih deset let pozneje po osamosvojitvi zgodilo, da bi bilo npr. v učbeniku Zgodovine za 2.letnik tehniških in strokovnih šol o OSAMOSVOJITVI, kije prvič v slovenski zgodovini združila ves slovenski narod, zapisanega tako malo. Na dobrih 200 straneh le eno stran tipkanega besedila. Katastrofa.
»Mi smo najboljši, smo pred drugimi, mi smo prvi,...«, so krilatice naših vladarjev. Časopis The Economist meni drugače oziromaje med drugim zapisal, da smo tretja liga. A naši, se ne dajo: »Že, že, a tam smo prvi. Pa saj to že ves čas ponavljamo!«
Potem, ko SDS ni bila zaželena v socialistični internacionali oziroma vanjo ni želela potem, ko je bila noter sprejeta ZLSD, so se odločili, da bodo poskusili priti v konservativno Evropsko demokratsko zvezo. Če ne pridejo oziroma v njej ne bodo zaželeni, kdo bo potem kriv za neuspeh? ZLSD zagotovo ne. Mogoče SKD? Mogoče sami?
Kaj je AVTOCENZURA? V Slovarju tujk najdemo razlago, daje to samoocenjevanje, samopresojanje tudi samokontrola. V novinarstvu to pomeni nekako takole. Ker naša sodišča vse rajši držijo vkup s tožniki, če gre za tožbe proti novinarjem (dokaz- Rosvita Pesek, Bernard Nežmah, Janez Merkeš, novinarji Mladine, Demokracije, Maga itd), torej jih obsodijo, je logična posledica, da začnejo ostali novinarji vse bolj posegati po avtocenzuri. Torej ne napisati vsega, kar veš in bi bilo mogoče nekomu iz vrst oblasti, gospodarstva itd. nevšečno in bi tožil. A, ker spodaj podpisanega še niso zastrašili, po avtocenzuri zaenkrat ne posega.
Igor Gošte
zavarovalnica triglav,
d.d.
OKTOBRSKA PO

Celje - skladišče
D-Per
6/1999
5000006898,21
COBISS ©

Namensko varčevanje razrednih skupnosti za izlet

f I
a
	


A
*
krediti i najugodnejšo

obrestno meri
;;

.