Strofeesrn® glasil® f9Zw@ze g©©tlls*ioar©kihi zadi»tig msi^iba^slee oblasti w Maribeau'S Uredništvo in uprava v paiači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno. Šfe-v. S, MaarUsosr, cin®: 20. 1©2S. 13efo VI. Andrej Oset: Trgovski točile! in gostilničarji. V »Trgovskem listu« št. 88 z dne 26. julija, t. 1. je priobčil g. Weixl članek, katerega vsebina nikakor ne odgovarja dejstvom in ki pravzaprav ničesar ne pove, kair bi sedanje »bojno razpoloženje« ublažilo, ali da bi sploh prenehalo. Kot načelnik Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti in načelnik Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru, sem vsekakor dolžan pojasniti sledeče: Najprej poudarjam, da mojo polemiko nikakor ni smatrati kot oseben, ampak kot načelen boj; pravtako naj se ne smatrajo slučajni funkcijonarji zadrug ali zveze, ki morajo reševati in podpisovati sklepe odborovib sej, občnih zborov, razne vloge itd. za, osebne sovražnike. Ker sem nastopil dine 1. julija 1928 kot predsednik zveze in zadruge dopust, nisem povzročil članka v zadnjem »Gostilničarskem listu«, vendar pa sem naknadno ugotovil, da je več originalnih pisem v naši zvezni pisarni, v katerih zahtevajo člani, da naj se začne delati na ustanavljanju gostilničar škili konzumov. Ta grožnja, nikakor ne izvira od naše zveze, kakor namiguje g, Weixl, ker so mu v naši pisarni zadevna pisma naših članov na vpogled. Jaz, za svojo osebo, ne dvomim o težki izvedbi te stvan, veh-dar pa bodo gostilničarji (prisiljeni radi uničujoče konkurence od strani trgovcev), ki n.e bodo mogli izhajati samo z gostilnami, morali misliti na samopomoč. Da se pri tem ne bo moglo ozirati na to, komu bo to v škodo ali korist, je samoobsebi umljivo, ker j boj za obstanek in kruh ne pozna mej. j Gospod Weixl sam pravi, »da je boj j gostilničarjev proti točilcem alkohol- | nih pijač stoječim gostom, in to še po- j sebno proti onim, ki so dobili v zml- j njem času pravico točenja, popolnoma j upravičen. To priznavajo posamezniki j in vsi gremiji«. Torej, če priznavate, j da je naš boj na mestu, zakaj pa se ! hudujete na nas in zakaj hodijo razni j predsedniki gremijev in celo sam go- | spod Weixl na oblastva intervenirat j ter se dela jo v gremijalnih pisarna Ir ! pritožbe? Naše gostilniearstvo se vendar boju- j je — pa ne iz sovraštva do trgovstva | oziroma do točilcev, temveč edinole ra- I di svojega obstanka — ravno proti ti- | stim točilcem, ki so nam v zadnjih ' treh letih začeli delati največjo konku- i renco in katerim sta veliki župan in I upravno sodišče po trgovskih gremi- j jih vložene rekurze odklonila,. Prime- 1 rov dlovolj. So pa tudi taki, ki točijo j brez vsake pravice. Tudi v tem slučaju : imamo dovolj konkretnih slučajev. Nasprotno pa nima naša zveza in v njej včlanjeni gostilničarji ničesar proti trgovcem, ki posedujejo obrtne listine za prodajo alkoholnih in žganih opojnih pijač v na trgovski način zapečatenih steklenicah za konzum iz- ; ven trgovin in proti onim trgovcem, 1 ki so si svoječasno res pridobili po za-konu od 23. junija 1881, avstrijski dr- ; žarni zakonik št. 62 za nadrobno pro- I dajo žganih opojnih pijač v odprtih j posodah v množinah vsaj jedne osmin- \ ke litra čez ulico ter po § 16, točka d ! obrtnega reda iz leta 1907. Tudi ne od- ! reka,mo trgovcem pravic, ki so si jih j pridobili v smislu pravilne interpre- . tacije člena 82 pravilnika o gostilnah ,: za točenje alkoholnih pijač stoječim I gostom za konzum v trgovini. Na- | sprotno pa odrekamo vse ostale nikoli : zakonitim potom pridobljene pravice. ! Mislim, da se v tem naša zveza in Zve- j za trgovskih gremijev itak strinjata j in nas bo le veselilo, če boste naše I stremljenje po končni ureditvi stvari Podpirali. Nadalje piše gospod Weixl, da so zastopniki gremijev na zadnjem zveznem občnem zboru povdarjali, da jim gre edinole za ohranitev v redu pridobljenih pravic, ne pa za pridobitev novih. Temu se tudi mi ne protivimo ter vam v redu in v smislu pravilnega tolmačenja zakonov pridobljenih pravic nikakor ne kratimo. I Ker sta se Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast, kakor tudi Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru na svoji širši seji v tem smislu izjavili, je s to vašo izjavo, kjer pravzaprav ne zahtevate nič več kot kar vam mi itak nočemo odvzeti, bi smatral zadevo v tem pogledu za rešeno in bi se moralo začeti zopet po-mirjevalno delati oziroma u pliva ti na članstvo. Več trgovcev je bilo namreč pri meni in so mi pripovedovali, da se jim je s strani nekaterih gremijev tolmačilo, da dela naša zveza na tem, da bi se jim odvzele že do 40 let stare prej popisane pravilno in zakonitim potom pridobljene pravice prodajanja žganja, vina in piva v na trgovski način zamašenih steklenicah za konzum izven trgovin. Ko sem jim razložil, da ne nastopamo proti takim starim pravicam in tudi ne proti pravicam, ki so bile izdane pred 15. novembrom 1923, smo si segli v roke. Sicer pa se mi dozdeva, da v tej zadevi ne vlada v vseh gremijah enako mišljenje in da se tudi g. Weixl boji — opozicije. Vsekakor pa se je ugotovilo, da je večina solidnih in pravih trgovcev za rešitev tega vprašanja popolnoma na naši strani, t. j., da se naj prodajajo alkoholne in žgane opojne pijače po trgovina.1’ le v originalno zamašenih steklenicah ter za konzum le izven trgovin. Kar se tiče Dalmatincev, pa so veči- i noma redni gostilničarji. Oni Dalma- i tinci pa, ki imajo točilnice, pa se rav- j no z vašimi neumestnimi zagovori in | rekurzi držijo, da se jih do danes ; nismo mogli iznebiti. Ako g. Weixl tuintam dvigne svoj glas tudi v korist gostilničarskega stanu, vsaj takrat, kadar se to ne križa s trgovskimi interesi, nas bo vselej veselilo enako, kakor imamo veselje nad vsakomur, kdor s svojim delom v občinskih svetih, sreskih upravah, oblastni ali narodni skupščini očituje zavednost, da so mu med drugimi tudi gostilničarji ob volitvah ppverili svoje zastopstvo. Gospod Weixl pravi dalje, »da se ; pojavlja čimdalje več, posebno pa v mariborski okolici, takozvanih točilnic »pod vejo«, kar poostruje konkurenco in zelo poslabšuje gostilničarski stan.« Vzrok temu je ravno občinski svet mariborski, v katerem sedi tudi g. W.eixl. Zakaj? Kakor v nobenem mestu naše države, moramo plačevati gostilničarji v Mariboru reci in piši 685% občinskih doklad na državno trošarino na vino. Posestniki vinogradov v okoliških občinah to prav dobro vedo in prijavljajo vsled tega točilnice »pod vejo« v najbližji bližini Maribora. Ker ne nalagajo okoliške občine sploh nobenih \ občinskih doklad ali nekatere le v ma- j lenkostnem iznosu od 50 do 100i%, je | vinotočem pod vejo, ki nimajo sploh j nobenih režij, omogočeno, da t očijo i svoj pridelek ceneje od gostilničarjev ! v mestu Mariboru. Razumljivo je, da I posečajo meščani rajši vinotoče »pod j vejo« in se izogibajo mariborskih ! mestnih gostiln, ki so obremenjene z j visokimi režijami in z neznosnimi ob- | činskimi dokladami ter ne morejo \ vsled tega uspešno konkurirati vinotočem »pod vejo«. In kdo ne kupi raje ceneje? Že ponovno sem čul od odbornikov okoliških občin, da bolj ko bo mestna občina zviševala občinske doklade na vino, lažje jih bodo okoliške občine zniževale . . . Zagrabite, go- spod občinski svetnik! To bi bilo hvaležno delo na polju »zbližanja«. Na četrti odstavek dopisa gospoda Weixlna ugotavljam, da »Gostilničarski list« ni napadel grajzlarjev, temveč je le priobčil pismo iz vrst gostil-ničarstva, naslovljeno na naslov trgovskih gremijev, ker so zakonitim potom nikoli pridobljene pravice grajzlarjev zagovarjali in delali v svojih pisarnah prizive. Nadalje pravi gospod Weixl, da se najde tudi med trgovci mnogo takih, ki dajejo povod za pritožbe ter trdi, da je sam. opetovano povdarjal, da naj se onim, ki kršijo pridobljene pravice, breč nadadnjega prepove izvrševanje teli pravic. Danes sem zvedel, da je za časa moje odsotnosti, to je v enem in pol mesecu, došlo na oblasti preko 50 prijav proti točilcem radi kršenja zak. predpisov. Te nevednosti obstojajo v tem, da se nahajajo v obratih pogrnjene mize, stoli, zaboji in drugi predmeti, ki naidomestujejo mize in stolice. V teh obratih se celo igra na karte, svira godba, popiva se pozno v noč itd. Glede snage v takih obratih pa bi se dado precej pisati. Mnogo inteligentnih in razsodnih oseb izven gostilničarskega stanu je že prišlo k naši zvezi in zadrugi in z začudenjem povpraševalo, zakaj' ne ukrenemo ničesar proti, takim zlorabam ter nehigijeničnemu in škodljivemu pijančevanju? Če torej zahtevamo ukinitev takih obratov, pač ne znači to delati v škodo trgovskemu stanu, še manj pa napadati celi ugledni solidni trgovski stan, katerega mi vsi zelo ^poštujemo. Glede točilnic »pod vejo« je naša zveza in vse, v njej včlanjene zadruge stala vedno na stališču, da se naj podeljujejo taka dovoljenja samo revnim vinogradnikom, ki si ne morejo pridobiti iz drugih virov financijelnih sredstev za plačilo davkov, odklanjajo naj ge pa veleposestnikom in graščakom, ki svoj pridelek prav lahko pro^ dajo gostilničarjem po zmerni ceni. Če bi se še tudi od strani nekaterih gremijev upošteval naš težek položaj, bi ne prišlo na vsaki seji in zborovanju do skrajnega razburjenja in obsojanja stanu, ki nima ozira na naš stan vzlic temu, da ima zasigurano eksistenco v svojem poklicu ter posega v pravice gostilničarjev, ki morajo živeti samo od donosa iz gostilničarske obrti. Tudi jaz sem mnenja, da ostani trgovec pri svojih pravicah kot trgovec, gostilničar pa naj se peča s točenjem alkoholnih pijač in oddajo jedil na gostilniški način. Obema pa se na j nudi prilika postati res dober in reelen trgovec oziroma gostilničar. Potem ne bo povoda za nasprotovanje in razburjanje in med trgovstvom in gostil-ničarstvom bo zavladala zopet tista tradicijonelna harmonija, ki je med tema stanovoma obstojala že skoz stoletja. Odpiralni in zapiralni čas za trgovske točilce. Na podstavi uredbe ministrstva za socijalno politiko od 3. maja 1928 Z. R. br. 4887/l.V, objavljene v »Uradnem listu« z dne 26. maja 1928, št. 51/167, je predpisal veliki župan mariborske oblasti v Mariboru dne 31. julija 1928 0. br. 2060/1 že tako dolgo zaželjeno izvršilno naredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Radi pomanjkanja prostora ne bomo naredbe objavljali dobesedno, temveč le v izpisku onih členov, ki urejujejo odpiralni in zapiralni čas trgovskih točilcev. člen 1, točka 3 naredbe velikega župana določa za stroke z deseturnim delavnim'časom, da smejo biti te obratovalnice odprte ob delavnikih od pol 8. ure zjutraj do pol 1. ure popoldne in od 2. ure popoldne do 7. ure zvečer. Deseturni delovni čas pa velja glasom člena 31/II ministrske uredbe med drugimi tudi za prodajalnice živ-Ijenskih potrebščin, kolonijalnega, delikatesnega in špecerijskega blaga. Torej za tiste trgovine, ki imajo pravico poleg prodaje raznega blaga tudi za točenje alkoholnih pijač. Vse tiste gostilničarje, katerim konkurenca teh obratov (ki pa bodo itak že tekom tega leta popolnoma odpravljeni) škoduje in se pri nas radi poslovanja teh trgovcev preko določenega časa neprestano pritožujejo, opozarjamo na gornja določila naredbe in jih pozivamo, naj vse prestopke prijavijo sreskim poglavarjem, v katerih naj navedejo vsaj dve priči. S čl. 4. naredbe so se ustanovili neke vrste poigostilničarji, ki smejo obratovati ob delavnikih neprekinjeno od pol 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. To so: obratovalnice, ki strežejo gostom z mrzlimi jedili in zajedno točijo alkoholne ali brezalkoholne pijače, z omejitvijo, da v času, ko morajo biti zaprte trgovine z živi jenskimi potreb-ščinajmi, ni dopustno prodajanje blaga za konzum izven obratovalnice in samostojne točilnice brezalkoholnih pijač. K tem obratovalnicam pa ne spadajo delikatesne trgovine, ki morajo odpirati in zapirati svoje obrate tako kakor predpisuje čl. 1. naredbe. Delikatesne trgovine bi se smele prištevati k tem obratovalnicam le tedaj, če bi se preobrazile popolnoma na obratovalnice, ki strežejo gostom z mrzlimi jedili in zajedno točijo alkoholne ali brezalkoholne pijače. Mrzla jedila pa morajo biti take narave in tako pripravljena, da se dajo zaužiti takoj v obratovalnici. Če pa ima taka obratovalnica na primer samo nekoliko Magyjevih kock za juho na proda,]', ne spada, več med te obratovalnice, temveč med ostale trgovine, za katere velja obratovalni čas iz čl. 1. naredbe. Tudi na ta določila opozarjamo vse gostilničarje in pozivamo, da prijavijo sreskim poglavarjem vsak prestopek jasnih določil naredbe, proti katerim bi se trgovci eventuelno pregrešili. Ob nedeljah smejo biti v smislu čl. 19 naredbe odprte ves dan med drugimi tudi sladčičarske prodajalne, če so združene s s ladščičar s k im i obrtnimi delavnicami in se v njih točijo alkoholne ali brezalkoholne pijače. Takih obratovalnic v Sloveniji še nimamo, vendar je treba, da pazimo na to, da se v bodoče ne ustanovijo. Vsaka zadruga naj budno pazi in ugovarja z dobro utemeljenimi vlogami pravočasno vsaki izdaji pravic za točenje alkoholnih pijač po sladščičarskib prodajalnah. Prepise takih ugovorov naj pošljejo zadruge tudi nam, da bodemo tudi od naše strani podvzeli potrebne korake v zaščito našega stanu in pospeševanja tujskega prometa. V smislu člena 20. naredbe smejo obratovati ob nedeljah do 12. ure opoldne med drugimi tudi obratovalnice, v katerih se prodajajo gostom za takojšen konzum v lokalu izključno mrzla jedila in alkoholne pijače, z omejitvijo, da je prodajanje blaga za uporabo izven obratovalnice prepovedano. To so tiste obratovalnice, ki smo jih našteli v pojasnilu k čl. 4. te uredbe in velja tudi glede obratovanja ob nedeljah ustrezno isto pojasnilo, kakor za delavnike. Glasom določila čl. 25 naredbe smejo biti odprte ob nedeljah od pol 8. ure do pol 10. ure zjutraj med drugimi tudi' vse trgovine s pravico točenja alkoholnih pijač z omejitvijo, da se morajo v krajih, kjer se upravlja v nedeljo samo ena služba božja, med to službo zapirati. To pa ne velja za mesto Maribor z občinami Kamnica, Krčevina, Lajtersberg, Pobrežje, Radvanje, Studenci in Tezno, ter za mesto Celje z občino Celje okolica. Tudi za ta slučaj veljajo naša pojasnila, podatna v čl. 1. te naredbe. Na državne praznike mora delo počivati glasom čl. 29 naredbe v trgovskih in obrtnih obratovalnicah 1. ves dan: ai) na dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev; b) na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja:; 2. do 12. ure: a.) na Vidov dan;, b) na dan vseslovanskih apostolov Cirila in Metoda. Enako morajo biti trgovinske, in obrtne obratovalnice zaprte v smislu čl. 30 naredbe ob teh-le verskih praznikih in sicer: 1. ves dan: a) na Novega leta dan (1. jan.); b) na dan Sv. Treh kraljev (6. januarja) ; c) na Veliki petek v srezu Murska Sobota; č) na dan Sv. Rešnjega Telesa; d) na dan Vseh svetnikov (1. nov.); d) na božični dan (25. dec.). 2. Popoldne: a) na praznik sv. Jožefa (19. marca) z omejitvijo, da ta odredba.ne velja za Medjimurje in Prekmurje; b) na praznik Vnebohoda; c) na praznik Petra in Pavla (29. junija); č) na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta); d) na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. dec.). člen 33 naredbe določa, da se v času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, morajo zapreti tudi vsi vhodi v prostore, določene za promet s strankami, vendar pa se sme strankam, ki se nahajajo v času zapiranja v obratovalnici, še postreči. Tudi v tem primeru pozivamo vse naše člane, da prijavijo oblastvim vsak prestopek določil tega člena, da se ne bo še nadalje popivalo v teh obratovalnicah po cele noči, kakor do sedaj. Člen 35 naredbe določa, da ako se v eni in isti obratovalnici izvršuje več obrtov, za katere vsebuje ta naredba različne določhfe glede odpiranja in zapiranja, veljajo za tako obratovalnico strožji predpisi. V smislu določil čl. 36 naredbe ni uporabiti predpisov te naredbe na gostilne, kavarne, restavracije in hotele, za katere urejajo otvarjanje in za-tvarjanje v smislu čl. 58 pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami posebni predpisi upravnih oblasti. Kazenske odredbe vsebuje naredba v členu 37 in določa, da prestopke to naredbe kaznujejo po § 13 zakona o zaščiti delavcev (čl. 319 fin. zak. za 1928/29) pristojna prvostopna upravna oblastva v denarju z globo od 50 do 3.000 Din po obsegu dotičnega obrata. Zoper razsodbo je dopusten priziv v 15 dneh po priobčitvi na velikega župana mariborske oblasti, čigar odločba je izvršna. Denarne globe se stekajo v sklad za obrtno in trgovsko šolstvo pri velikem županu mariborske oblasti. Naredba je začela veljati dne..... ko je bila objavljena v Uradnem listu z dne 10. avg. 1928, št. U. 1. 75/271. Vzor stanovske zavednosti. Izvanredno intenzivno delovapje in razna potovanja v Ljubljano, Zagreb in Beograd tekom letošnjega 'leta, so nam povzročili visoke, v proračunu nepredvidene izdatke. Ker smo v tej nujni potrebi porabili denar, ki je bil namenjen v druge, v proračunu namenjene svrbe, smio se obrnili z okrožnico na vse zadruge s prošnjo za prostovoljne prispevke za kritje ravnokar omenjenih izvanrednih stroškov. Naši prošnji so se odzvale do sedaj naslednje zadruge in sicer so nam nakazale: 1. Maribor mesto načelnik g. Andrej Oset 3.000.— Din 2. Žalec, načelnik gosp. Ivan Virant .... 750.— » 3. Slovenjgradec, načelnik g. J. Eichhol- zer ; . . , , . 200‘.— »t Skupaj 3.950.— Din. Poleg prostovoljnega prispevka po 3.000 Din nam je nakazala mestna zadruga še svoto po 5.000 Din kot posojilo. Za prispevke se najtopleje zahvaljujemo v nadi, da bi našle omenjene zadruge čimveč posnemalcev. Tudi ostale zadruge so nas obvestile, da bodo v zadevi v doglednem času na od-borovih sejah razpravljale in poslale primerne zneske, nekatere celo po več tisoč dinarjev, pavdarjajoč priznanje zvezi za intenzivno in uspešno delovanje, zavedajoč se, da je zvezna letna članarina za leto 1928 veliko prenizko odmerjena. Vsled znižanja letne zvezne članarine od 45 Din na 30 Din je nastala proračunska razlika med lanskoletnim in letošnjim proračunom za 34.000.— Din. sprejme Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, hotel »Mariborski dvor«. Gostilničarji - hotelirji! Kakor svet je stara rečenica: »Kakor posojaš, tako se ti vrača«. Radi tega je povsem naravno, da gre vsak trgovec rad k onemu gostilničarju, ki pri njem kupuje:. Ravno tako je v nasprotnem slučaju, da gre gostilničar kupovat k onemu trgovcu, katerega vidi večkrat v svojem lokalu. — Je pa še drugi način ali vračanje »malega za drago«. Oni, ki je torej prvi imel korist, lahko agitira, priporoča, pošlje druge k onemu, od katerega je Imel korist. Oba, gostilničar in trgovec, imata nešteto prilik, da se na ta način podpirata. Eden kakor drugi lahko previdno vpliva na svoje gotove goste — odjemalce v agitativnem smislu. — Tako postopanje medsebojnega podpiranja med raznimi stanovi bi bilo pač lokalnega značaja. —■ Potreba pa je, da se ta lepa ideja (ki naj bi se spremenila v navado in morala celo v sistemi) zanese in izvaja tudi v sploišnosti. Kako? Gostilničarski stan ima (na kar je lahko ponosen) svoje strokovno glasilo »Gostilničarski list«, ki je več ali manj odvisen tudi od inseratov, t. j. od svojega oglasnega dela, To imej vsak gostilničar, hotelir, kavarna,r vedno pred očmi! Če je pa trgovec ali obrtnik ali industrijalec ali ne vem kdo, podprl tvoj in naš list z oglasom, glej, da si mu ob vsaki priliki pripravljen to s primerno uslugo povrniti, bodisi direktno, t. j. da se njegovih izdelkov ali artiklov sam poslužuješ — če pa sam ne potrebuješ, ne pozabljaj njegovo tvrdko ob vsaki priliki priporočati tvojim znancem in sploh ljudem, kjer misliš, da imaš kaj vpliva. Pri nakupovanju ali pri naročilih je tudi zelo važno in potrebno sklicevati se na inserat v »Gostilničarskem listu«. N. pr. čital sem Vašo cenj. anonco v »Gostilničarskem listu« ter naročam . . . ali »Na temelja Vašega cenj. inserata v »Gostilničarskem listu« pošljite mi Vašo cenj. ofer-to ali cenik itd. . . . Tudi to skličeva-nej na list je treba prav tako priporočati kot firmo samo. Ge bomo, kolegi, tako zavedni in agilni, smo lahko prepričani, da bomo deležni najboljših uspehov bodisi že pri oblast vib ali pri posamezniku in moralno kakor tudi materijalno. Zato predvsem držite se gesla: 1. Kupuj le pri tistemu trgovcu, ki inserira v našem strokovnem glasilu! 2. Priporočaj ob vsaki priliki tvojim znancem tvrdke, ki inserira j o v »Gostilničarskem listu«! 3. Čitaj in imej »Gostilničarski list« na razpolago gostom v svojem lokalu vedno, dokler ne izide nova številka! Ponujaj ga večkrat gostom'! Elektro- in radioaparati, žepne sve-tiljke, baterije, instalacijski ter ves v elektro- stroko pripadajoči materijal. Na debelo in drobno. Jos. lipplinger elek ro- in radio- trgovina Maribor, Jurčičeva ul. 6. Pojem organizacije. Beseda organizacija izvira gotovo iz besede organizem, ki pa pomeni več živih elementov ali delov v trdni zvezi skupaj in ki so si za življenje in razvoj istega eden drugemu neobhodno potrebni. Naše telo sestoji n. pr. iz neštetih delov in delcev in le, če so vsi ti njegovi deli in delci sposobni solidarnega delovanj,ai, se človeško telo počuti dobro, živi in se razvija. Zato lahko smelo trdimo, da je to najboljše urejena organizacija na svetu. Vsakemu bo torej umljivo, da je treba takoj odpomoči, kakor hitro je le eden teh delcev odpovedal svojo službo, odnosno postal iz kakšneigakoli vzroka nesposoben za skupno solidarno dlelo. Odpomoč pa ni vedno lahka, ampak zahteva v pretežnih slučajih ogromne žrtve. Že to. da se delovanje organizacije skoro popolnoma ustavi, je za to edinico škoda, ker se tačas nahaja takorekoč na mrtvi točki in torej ni od nje pričakovati nobenih plodov. Včasih pa požre in uniči taka nesposobnost enega samega delca v celem organizmu vse organizacijsko delo za dolgo dobo nazaj. Vse to, kar velja za organizem našega telesa, prenesemo lahko na polje našega zadružništva. Posamezna gostilničarska zadruga je eno telo z vsemi zgoraj opisanimi vrlinami in hibami. Njeni člani so oni delci tega telesa., cd katerih je odvisno življenje ali umiranje te zadruge. Ne samo življenja, amrpak obsežnega razmaha in razvoja potrebujejo naše zadruge. Zato je treba, da se vsak del — član točno zaveda svojega pomena za skupnost. On mora točno in odločno stati na svojem mestu. V nobenem slučaju se ne sme čutiti onemoglega. Naj mo- ' ra nastopiti sam ali skupno, proti posamezniku ali proti skupini. — Da bi pa imel res toliko moči in bojne sile v sebi, je tudi absolutno potrebno, da stoji na visoki moralni stopnji. Tudi materijalne strani ni prezreti, toda ta je spremenljiva, dočim ostaja moralna stran stalna. Zato vsak član, ki količkaj dvomiš nad vjšino svoje morale, trudi se in potrudi, da se v njej utrdiš, potrudi se, da izbrišeš iz nje vsaki najmanjši madež,' vsako senco, dokler ne bo čista in prozorna liki kristal. Marsikdo bo ugovarjal, češ, riba. pri glavi smrdi. Nič zato, če je ostali del zdrav in čist, se glava zavrže in stvar je v redu. Zato pa, kadar bodo naše vrste strnjene res v prave in moralno visoko stoječe organizme, bodo tudi odstranjene vse ovire za uspešen razvoj v tem praven. Potrebno je tedaj nekoliko požrtvovalnosti in v gotovih slučajih celo mnogo požrtvovalnosti, toda ta se mu bo bogato poplačala, če ne v najbližnjem, pa gotovo v doglednem času. Gostilničarji, tovariši, čitajte pazljivo te vrstice enkrat, dvakrat . . . desetkrat in študirajte jih predvsem v korist sebi, nadalje narodu in domovini. Sodavica v 5,Si)arklet“ steklenicah. Zadruga sodavičarjev v Ljubljani se je začela spadtikati nad tem, da izdelujemo gostilničarji sami sodavico s pomočjo patentiranih steklenic »Spar-klet« in zahteva od oblasti, naj se nam prepove prodajo sodavice, ki jo izdelujemo sami v »Sparklet« steklenicah. Pred vsem ugotavljamo, da sodavice, ki jo izdelujemo s pomočjo »Sparklet« steklenic, ne prodajamo, temveč jo le serviramo našim gostom kot pridatek k vinu, za kar smo glasom koncesij oblastveno upravičeni. Vsled tega ni način oddaje sodavice na konsumenta, izdelane v »Sparklet« steklenicah, prodaja, temveč le točenje, za kar smo, kakor rečeno, itak oblastveno upravičeni. Kadar pa bomo začeli od nas s pomočjo »Sparklet« steklenic izdelano sodavico na trgovski način prodajati, potem pa bodo imeli tudi sodavičarji pravico, brigati se za to, da to preprečijo. Sedanji način manipulacije s pitno vedo ip serviranje iste gostom pa je dovoljen vsakemu gostilničarju. Sicer se nam pa čudno zdi, zakaj se niso gospodje obrnili poprej na nas kot legalne zastopnike gostilničarstva. preden so začeli z ovadbami na oblasti. Manipulacija, ki jo izvrši gostilničar v dotični steklenici s pomočjo ta- kozvane patrone, napolnjene z ogljikovo kislino, sposobno, ustvariti boljšo in higijeničnejšo ter cenejšo soda-vodo kakor nam jo dobavljajo tovarne sodavice, ni identična s tovarniškim izdelovanjem soda-vode, temveč se že tovarniško pripravljena ogljikova kislina le zmeša s čisto vodo in sicer s pomočjo nekega aparata, ki to mešanje pospeši, poenostavi in to mešanico zboljša. Za pripravo steklenice take soda-vode zadostuje steklenica sama z napolnjeno patrono in zaželjeno količino vode. V tem torej obstojijo vsi pripomočki in surovine takega »izdelovanja«. Vsled teiga se ne more tako pripravljanje ali mešanje ogljikove kisline z navadno pitno vodo smatrati kot redna obrt ali industrija, za kar bi bila potrebna posebna obrtna listina ali koncesija. Tudi se tako pripravljena voda ne prodaja na trgovski način in v takih količinah, da bi bil za to potreben obrtni list za prodajo. In za kar nista potrebna, obrtni list ali koncesija, je vsekakor dovoljeno izdelovati, ali v našem slučaju bolje rečeno .pripravljati, mešati ali za človeški užitek izboljšati navadno pitno vodo. Ravno iz istega razloga je tudi gostilničarjem dovoljeno pripraviti in oddajati svojim gostom v svojih obratih soda-vodo v domačih, v ta namen pripravljenih steklenicah. Na tak način zboljšana pitna voda. pomešana z ogljikovo kislino, se ne more smatrati za tovarniški proizvod, kakršnega proizvajajo tovarne sodavice. Zato pa tudi te mešanice ne morejo biti v stanu diskreditirati sodavi-čarsko obrt s slabimi proizvodi, kakor hoče dokazati zadruga sodavičarjev. Neumestna je trditev Zadruge soda-vičarjev, da se v »Sparklet« steklenice lahko polni najslabša pitna voda. Tega ne bo storil v Sloveniji, kjer imamo vsepovsod v izobilju najboljše pitne vode. nikdo. če bi se moglo o tem govoriti, bi bile za tako manipulacijo bolj pripravne tovarne sodavice, kjer se izdeluje taka voda v velikih količinah z več ali manj vestnim in nepazljivim-osobjem, kakor pa gostilniški obrati. V gostilni opravi ta posel sam gostilničar, ki ima direkten in velik interes na tem,, da postreže svojim gostom z najboljšo kakovostjo pijač. V hribovitih krajih, .kamor sodavičarji s svojo vodo ne pridejo, je ta steklenica dobrodošla. Pa tudi za mestne gostilničarje je pripravna, ker se v slučaju, da je pošla vsa zaloga kisle vode, lahko tudi v pozni nočni uri s pomočjo te steklenice takoj pripravi. Odlikovanja uglednega gospodarja in trgovca. Ing- agr« g. Petar Miović je imenovan kr. dvorskim dobaviteljem. Iz Beograda doznavamo, da je podeljen od uprave kralievega dvora naslov kraljevega dvornega dobavitelja ing. agr. g. Petru Mioviču, veleposestniku in trgovcu z vinom in gospodarskimi ter kletarskimi stroji in potrebščinami v Mariboru. Gospod Pater Miović, diplomirani agronom ter lastnik vzornega posestva in veletrgovec z vinom, kmetijskimi in vinogradskim! potrebščinami je potomec patricijske rodbine v Dalmaciji. Svoje študije je dovršil na visoki poljedelski šoli na Češkem, nakar je bil čez 7 let potovalni učitelj poljedelstva v južnih krajih naše države. Vojna ga je dotekla kot upravitelja uglednega državnega posestva in šole v Glavici pri Kninu. Odlikovan v avstrijski vojski s »p. v.» je bil dodeljen nemškim četam v okupirani Srbiji, kjer se ga ljudstvo še danes s hvaležnostjo spominja radi njegovih vsestranskih uslug in pomoči. . Po prevratu se je g. Miović naselil v Mariboru, kjer živi in dela kot ugleden trgovec, izvrsten gospodar in vzoren patriot. Njegovo solidno in v vsakem oziru ugledno delovanje dobilo je sedaj priznanje na najvišjem mestu. Številnim čestitkam g. Mioviću na tem odlikovanju se pridružuje tudi naša zv&za. Ure, zlato, srebro In kina-srebr-nlno kakor tudi naočnike in očala kupite po reklamnih cenah in tudi na obroke brez poviška cene najbolje in najceneje pri M. Ilger sin, urar in zlatar, Maribor, Gosposka »lica 15. Največja izbira, največja zaloga. CSbonš ibor Gostilničarske zadruge v Kozjem. V sredo, dne 8. a/gusta 1928 ob 2. uri popoldne se je vršil v gostilniških prostorih in pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Fr. Gučeka v Kozjem zadružni redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 22 zadružnih članov in članic. Našo zvezo so zastopali in podali obširno poročilo o zveznem delovanju gg. Andrej Oset, zvezni načelnik, Matija Holc, zvezni podnačelnik, Herman Posti, zvezni odbornik in Anton Komac, zvezni, tajnik. Kot zapisnikar je fungiral vrli zadružni odbornik g. Podlinšek. Po običajnem prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora, kateri je bii soglasno odobren, se je prešlo takoj na dnevni red. Zadružni načelnik g. Guček je ob razloži! zboru ietni obračun, katerega sta pregledala dva preglednika računov in našla v popolnem redu. Obračun je izkazal dohodkov . . . Bin 9172'— in izdatkov pa . . . . „ 82/l'63 preostanek............Din 900,37 katerega se bo upoštevalo pri prihodnjem proračunu za ieto 1928. Po kratki debati se je soglasno sklenilo določiti za poslovno leto 1928 zadružno članarino na Din 50'— za vsakega člana. Zadružni načelnik g. Guček je prečita! vzorna pravila, ki jih je zaiožiio obrtno zadružno nadzorništvo enake za vse obrtne zadruge. Vnesle so se v vzorna pravila potrebne izpolnitve raznih pristojbin, ki odgovarjajo željam in potrebam zadružnih članov. Vzornim pravilom se je dodal tudi novi § 35, glasom katerega je zadruga članica Zveze gosiilničarskih zadrug mariborske obiasti. Čim so bila vzorna pravila prečitana in izpopolnjena, je dsl zadružni načelnik g. Guček na glasovanje njih odobritev, za kar so glasovali vsi navzoči. Od zadružnega zbora odobrena pravila bo predložilo zadružno načelstvo velikemu županu v potrditev. Pri slučajnostih je povzel besedo zvezni načelnik g. Andrej Oset, kateri je obš'rno poročal o nastali potrebi prenosa zveznega sedeža iz Celja v Maribor, kjer se koncentrirajo vse številne pritožbe gostiiničarstva. Nato je poročal občirno o vsem križevem potu, ki ga je prehodilo gostilničarstvo od ieta 1923, ko so se začele uvajati nove točiine takse in druga nova davčna bremena pa do danes. Tekom tega časa so doživeli voditelji gostiiničarstva mnogo razočaranj tako od strani gostilničarjev kakor od strani nekaterih merodajnih činiteljev, ki našega težkega gospodarskega položaja ne upoštevajo. Mnogo dela in truda so dale zvezi nove oblastne doklade. Če primerjamo oblastne doklade in takse v ljubljanski oblasti z našimi, vidimo, da je to delo vendar rodilo uspeh. Končno je gosp. Oset obširno poroča! o gospodarski konferenci na velikonočni ponedeljek in gostilničarskem kongresu dne 15 maja 1928 v Zagrebu, o načrtu novega trošarinskega zakona in o intervenciji posebne deputacije v Beogradu. Ob zaključku svojega poročila je g. Oset apeliral na zbor, naj bi vsak posameznik podpiral tako zadrugo kakor zvezo, bodisi z nasveti ali kakorkoli. Vrli in nadvse požrtvovalni zvezni odbornik g. Herman Post! iz Bistrice pri Mariboru je poroča! o razvoju tujskega prometa, primerjajoč vlogo go stilničarstva, ki jo v tem pogledu zavzema. Prav dobro je povedal merodajnim faktorjem, da če se bo zatiral gostilničarski stan, kateremu se mora priznati v tem oziru najvažnejše mesto, se bo s tem nehote oviral tudi razvoj tujskega prometa. G. Posti je govoril končno o davkih in taksah ter dajal kot izkušen obrtnik potrebna pojasnila, Ker so v kozjanski zadrugi včlanjeni tudi mesarji, je prevzel poročilo o skupni mesarski in gostilničarski obrti zaslužni zvezni podnačelnik gosp. Matija Holc, kateri je v obširnem govoru prav lepo orisal tudi težave mesarjev in dal potrebne nasvete za bodoče delo. Končno je povzel besedo zvezni tajnik g. Komac, kateri je v obširnem referatu poroča! o zveznem delovanju v pogledu odprave trgovskih točilcev, odpiralnem in zapiralnem času, točenja vina lastnega pridelka, prepovedi to-čenja alkoholnih pijač ob raznih pri- likah, kontrole točilcev, ki jo vrši zveza, zatiranja šušmarstva v gostilničarski obrti, ki se vrši ob raznih veselicah, osebnih in krajevnih pravic, gostilničarskega zakona in pravilnika in v pogledu bolniškega zavarovanja. Po končanem poročilu je gosp. Komac predoči! zboru, kako se vedno bolj čuti potreba uresničenja njegovega predloga o nastavitvi doktorja jurista s pravico odvetniške prakse, kar je že na neštetih zborih in sejah ponovno predlagal. Zato je predlaga! tudi zboru v Kozjem, naj pozove zvezo v Mariboru, naj sistemizira mesto in nastavi čimprej doktorja jurista s pravico od vetniške prakse. Predlog g. Komaca so krepko podpirali in dokazovali potrebo nastavitve doktorja jurista pri zvezi tudi gg. Oset, Holc in Posti. Končno je dal g. Guček predlog na glasovanje, za katerega so glasovali vsi navzoči. Sklep se je formuliral sledeče: Gostilničarska zadruga v Kozjem je na svojem rednem letnem občnem zboru, ki se je vršil v sredo, dne 8. avgusta 1928 v Kozjem, soglasno sklenila pozvati zvezo gostilničarskih zadrug v Mariboru, naj čimprej sistemizira mesto in nastavi doktorja jurista s pravico do odvetniške prakse, ker se čuti za to potreba. Kot prispevek za to mesto bo plačala zadruga zvezi ietno Din 20'— več kakor dosedaj. Znani v organizacijskem deiu požrtvovalni g. Podlinšek je reasumual na kratko vsa poročila zveznih delegatov in ugotovil, da se je zveza v vsakem oziru zadostno trudila, da bi čim več koristila svojim članom. Zato je mnenja, da bi morah biti vsi gostilničarji hvaležni zveznim voditeljem in funkcijonarjem za njih nesebično, požrtvovalno in vztrajno delo. Iz tega razloga si nadeja, da tolmači misli vseh članov kozjanske zadruge, če se zveznim delegatom za njih dosedanji trud najprisrčneje zahvali in jih prosi, naj tudi v bodoče zastavijo na merodajnih mestih ves svoj vpliv za do šego še nadaljnih n spe hov za naš stan. Končno obžaluje g. Podlinšek razdor, ki je nastal med zadružnimi čiani na lanskoletnem zboru, veseli ga pa potek današnjega zbora, ki je potekel v naj-iepšem redu. Svoj govor je g. Podlinšek zaključil z raznimi navodili članom in predlogom, naj bi se izdajaia usposobljenostna izpričevala samo na podlagi sklepa odborove seje. Za laskavo polivalo zveznim delegatom se je g. Podlinšeku zahvalil zvezni načelnik g. Oset in obljubil, da bo zveza tudi v bodoče zastavila ves svoj vpliv na merodajnih mestih za dobrobit vsega gostilničarskega stanu. Nato je zaključil g. Guček zbor ob 5. uri popoldan. Taksna prostost vlog obrtnih zadrug. Zadn je čas-e nam prihajajo od naših zadrug pritožbe, češ, da' jim nekatera o-blastva vračajo vloge s pozivom, naj jih po predpisih kolkujejo. Vsled tega, opozarjamo vse v naši zvezi včlanjene zadruge, da so njih vloge kolka proste in sicer po razpisu bivših avstrijskih ministrstev za trgovino in za finance z dne 7. januarja 1905, štev. 1304 zb. n. 5622 odnosno na podlagi čl. 5, točke 4 taksnega zakona. Radi tega je potrebno, da se na vse vloge, naslovljene na državne oblasti, napiše na mesto, kamor se običajno lepijo kolki, sledeče besedilo: »Prosto od plačila takse po razpisu bivš. avstr, ministrstev za trgovino in finance z dne 7. jan. 1905, št. 1304 zb. n. 5622 odnosno na podlagi čl. 5, točke 4. taksnega zakona.« 20 seb za ppenačišče 2 kopalnici Au$o{gair*ažc Hladilnica in tadslovalnicsi Ssdu Telefon 302 Se priporoča JUtdpeJ Oset. Zavrelica ali zavrelka. (Iz »Naših' goric« št. 7/1928.) Kako se zavrelica pojavlja? — Zavrelica ali zavrelka je huda, žal, še zelo razširjena vinska bolezen, osobito po naših krajih, koder nimajo dobrih vinskih kleti in koder razen tega še slabo, nesnažno ter vob-če nemarno kletarijo. Vino se skali, postaja bolj in bolj motno ter plehko, tudi rado potemni ali počrni, je slabega, žarkega, ogabnega okusa, z eno besedo: tako bolno vino*se naglo razkraja, dokler popolnoma ne razpade v smrdljivo tekočino, ki je bolj podobna gnojnici kot vinu in je končno docela neuporabna. Pri tem se tvorijo šumenje povzročujoči plini, ki uhajajo iz bolnega vina, tvorec mehurčke, kakor pri lahnem kuhanju; od (M ime zavrelica ali zavrelka. Zavrelica je zdravju škodljiva. Kaj povzroča zavrelico? — Kakor smo že omenili, so glavni vzroki te grde vinske bolezni nesnažno, umazano kletarstvo, pomanjkljivo vrenje, osobito tudi nepravilna uporaba nezdravega, gnilega in umazanega grozdja. Malo kislo vino, katero povrh prav lahkomiselno pustimo dolgo nepretočeno na nečistih, že itak okuženih drožali in ga pohranjujemo v pretopli kleti, je za to bolezen kaj sprejemljivo. Mikrorganizrni — razne vrste bakterij — se lotijo jabolčne kisline, vinskega kamna, barvil, tanina ali čreslovine, ekstrakta, katere prirodne vinske sestavine razkrajajo. Da je razpadanje še hitrejše in bolj temeljito, se često pridružita tudi stara gosta zanemarjenih kleti, cik in kan, ki uničita alkohol, da je razkroj vina tako popoln.. Kako zavrelico prepre-č u j e m o ? — Ako upoštevamo vsa pravila čedne trgatve in dobrega, umnega kletarstva, se nam te nevarne in najgrše vinske bolezni ni bati. Dvgaja se tu pa tam tudi pri nas, n, pr. radi gnilega grozdja, v južnejših krajih pa je pravilo, da vsebujejo zlasti nekateri vinski letniki vobče premalo kisline, ki pa je važna razen radi ugodnejšega, osvežujočega okusa tudi radi boljšega konserviranja vina. Priporočljivo je tedaj, da preveč plehko vino mešamo z bolj rezkim, kislim, ali pa, da mu umetno dodamo na 1 lil do 100 gramov (— 10 dekagramov), t. j. eno promilo (l%o) čiste vinske kisline, kar je pri nas po doslej še veljavnem starem avstrijskem vinskem zakonu dovoljeno. Ker je bolezen bakte-rielne narave, bodi previden, da bolezni ne preneseš v še neokuženo vino drugih sodov, sod od bolnega vina pa razkuži pravtako kakor sod od cika-stega vina! Kako zavrelico zdravimo? — Preprečenje tudi te vinske bolezni je kajpak mnogo lažje nego zdravljenje, ki je vobče le v početku še mogoče ali kolikor toliko uspešno. S pasteriziranjem ali segretjem bolnega vina na približno 65° G ugonobimo škodljive mikroorganizme, z močnim zažveplanjem, ker pasterizatorja z večine nimamo, pa jih vsaj začasno aslabiiho, odnosno začasno ustavimo po njih povzročeno razkrajanje vina, katero nato še čistimo ali filtriramo, potem pa pomešamo s čim bolj kislim vinom, ako ga ne okisamo s primerno, dovoljeno količino vinske kisline. Tudi dodatek 1 % finega etilnega alkohola (špirita) pomaga pijačo konser-virati. Tako zdravljeno vino pa čimprej potrošimo! Ravn. Andrej Žmavc, Maribor. Obrisati frotir 5S0, klot odeje 185, 220,280, kavne garniture Din 55, 74, 125, modras zastori garnitura Din 90, 110, 130, 53. Otoman jiuui lj i i L ju, */, oj. uroman odeje 350, 450, 1000, preproge tekači Din 23, 37, 48, hnoleum sobne preproge 235, 450, 540, platno za rjuhe Din 28, 33, 37, cvilh za žimnice Din 37, 46, 60, češko perje higijenično čisto Din 40, 60, 85, žima Din 35, 56, 70, Dobavij o se tudi gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni _ kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn. H Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine j M. Stermcdcš, Celje. Naročila črez Din 500 poštnine prosto, ninii——ri ■■n 1........... — c — c; t Mariborski izprehodi. V Poljšakovi republiki. — 40 dni stradanja. — Mož s strahotno nogo. — Prazne »kangle« ni mogel dvigniti, sedaj pa dviga že postelj. — Usnjata dokolenka: včeraj je bila nujno potrebna, danes je za muzej. — Devetletna deklioa-trpinka. — Bolnica, ki ji eno roko leči zdravnik, drugo pa Poljšak. Kar na lepem sem-jo zadnjič mahnil preko državnega mosta ter usmeril svoje korake naravnost proti bolnici ozir. Poljšakovi republiki — take so jo namreč krstili vedno hudomušni Poljšakovi pacijenti, mnoštvo pestre družbe, ki je nastanjena zunaj v baraki. Že uvodoma pa maj se zavarujem z bolj pojasnilno nego opravičevalno izjavo, da se niti najmanj ne maram spuščati v tajnostne sile raznih medi-kamentov, ker k temu kot lajik kvali-fikatorično niti pozvan nisem in pav ker je te vrste razpravljanje docela iluzorno ob pač edino merodajnem merilu, ki se kaže v dejstvu morebitno uspešnega ali neuspešnega točenja. Kot časnikar potrebujem samo to, da kritično opazujem in beležim, da bolnika izprašujem o tem in onem, da vse njegove izjave takoj stenografsko zabeležim, in sicer pod vidikom kritične presoje ter da potem vse skupaj javnosti sporočim. Drugega nič, prav nic. Kakšnega mnenja so gospodje zdravniki, to je njihova stvar; kako misli gospod Poljšak, to je njegova zadeva; on leči in nosi odgovornost za vse. Meni pa je bilo samo na tem ležeče, da izvem, kaj pravijo bedniki, kako živijo in kako se počutijo. Vstopim v moški oddelek. Sedem pacijentov. Takoj na desni strani zagledam krepkega fanta. 28 let je star, iz Apač je in po poklicu podpreglednik finančne kontrole, Psoriasis po celem telesu! Že šest let ga muči ta bolezen — tako mi pripoveduje. Po nasvetu nekega ruskega zdravnika se je bil revež pred teti podvrgel 40-dneivni stra-daini kuri, samo da hi ozdravel. Samo zjutraj, opoldne in zvečer je jemal čašico bezgovega čaja s tremi oziroma štirimi sladkornimi kockami. In zanimivo! Bolezen je res pojenjavala; toda revež je hkrati začutil, kako se mu ruši organizem in da pojde neminovno po gobe. Po 40-dnevnem stradanju je končno prenehal s strahotno kuro, ki bi ga gotovo zrušila. In glej! Čim je pričel svoje staro redno življenje, se je zavratna bolezen vračala s stopnjujočo očitostjo. »In kako se sedaj počutite?« »Glava mi je čista, kakor nikdar« — mi zatrjuje z vsem poudarkom —; »leva roka mi je čisto zdrava, desna pa je neozdravljiva, ker segajo botozenske kali pregloboko v organizem. »Ja, kako pa vi veste, da je desna roka neozdravljiva?« — »Gospod Poljšak je to ugotovil in mi tudi povedal.« (Na podlagi kontrolnega preparata je namreč ta ugotovitev možna.).. Medtem pa sem bil opazil, kako si je bil sosed ravnokar odvil levo nogo — kar se je prikazalo, je bilo nekaj strahotnega. Prvi hip sem malodane osupnil. Pozneje sem izvedel, da je ob tem pogledu marsikateri obiskovalec naravnost zbežal. Od kolena pa do gležnjev ena sama velika zaceljena rana, razen tega pa še nekaj trdih bunk. Od gležnjev pa do prstov grozotno spačeno, nabreklo, oteklo in karfijioličasto zaraščeno stopalo. Bolezni se pravi ulcus cruris. Že 16 let ima takšno nogo, ki je preje bila ena sama nezaceljena, odprta krvava rana. Iskal je pomoči v Gradcu, pa je ni našel. Ko je prišel semkaj v bolnico, je izvedel, da je amputacija noge edina rešitev. Pozneje pa so ga predali Poljšaku. »Pa sploh morete hoditi za božjo voljo s to-le nogo?« »O ja; zdaj že lahko hodim.« »Ali predno ste sem prišli, niste mogli?« »Preje še stopiti nisem mogel na nogo«. Tudi sem izvedel od nesrečnega moža, ki je 56 let star in ki je od Sv. Tomaža pri Ormožu doma, sicer po poklicu zidar, da je za sedem in pol kilograma »gor vzel«. Tudi je pravil, da preje kolena ali stopala radi trdo- "im ■iiiiiiMnmriir— Kupujte samo pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu. te, bunk in oteklin sploh ni mogel gibati. Istočasno pa mi je s posebnim ponosom kazal, kako sedaj to zamore. »Ja, veste kaj! Vi preje tega nikdar poizkusili niste, zato niste tega mogli.« ■— »Sem poizkusil, sem, pa ni šlo.« V oddelku se nahaja tudi 21-letni dijak. Že pet let boluje na kostni tuberkulozi na obeh nogah. Revček po lastni izpovedi kolena preje sploh ni mogel premakniti, če je sedel. Sedaj pa ga lahko pregiblje za celih 90 stopinj, kakor sem videl. »Ali ste preje kdaj s silo skušali pregibati koleno?« »Seveda sem; in celo drugi so to poizkusili, pa ni šlo.« Fant, ki je radi bolezni moral pustiti v peti šoli svoj gimnazijski študij, je trdno prepričan, da bo maturiral. Približam se drugemu pacijentu, ki je ravnokar vstopil. Lupus na desni in levi strani obraza ter na vratu. In na hrbtu je preje imel 13 cm debelo krasto v obliki trde bule, ki mu je povzročala velike bolečine; sedaj je ni več. Sključeno se je nosil, sedaj pa je. čisto raven. Pet let že boluje. 30 let ima — bolezen mu je izklesala starikav in trpeč obraz, da jih kaže skoraj 50 — iz Apač je doma in klepar je po poklicu. Vse se je nakopičilo revežu: ima kostno, kožno in pljučno tuberkulozo, gluh je in še kratkoviden. Bolniki — sosedje so kar sami od sebe pojasnjevali, da ni mogel ob prihodu niti prazne kangle dvigniti. Na poziv svojih tovarišev-trpinov se je sedaj podal k svoji postelji ter jo parkrat z lahkoto dvignil. In pet dni sem že leži lahko na hrbtu brez vsakih bolečin, česar preje absolutno ni mogel. Izginila je namreč 13 cm debela trda bula, ki ga je bila sključila, ki ga je bila napravila starca in ki mu ni dala spati brez bolečin. Sedaj pa je zadovoljen, poln zaupanja in za tri kilograme je »gor vzel«. Vstopim v ženski oddelek na drugi strani veže. Ustavim se takoj pri drugi postelji na levi strani. Mlada gospa leži na postelji; skrbi in bolezen so ji v starosti 32 let prinesli nekaj sivih las. Takoj opaziš njeno inteligenco, dobro voljo in vero v ozdravljenje. Smehlja se in pripoveduje: 13 let že boluje na kostni tuberkulozi (na sklepu desne noge). Pri raznih zdravnikih je iskala že pomoči, v Ljubljani in drugod. Pred štirimi leti je nogo še lahko nekoliko upogibala, potem pa nikdar več. In mi pokaže, kako sedaj to lahko gre. »Kaj pa, hodili ste preje lahko?« ~ »Hodila sem že malo, toda samo v tem le — pri tem pokaže na specielno prikrojeno rjavo usnjato dokolenko, ki je ležala na postelji — in še to me je utrudilo.« — »Pa sedaj lahko hodite?« — »Kako ne; ravno predvčerajšnjim sem napravila lep iz-prehod od parkove kavarne do mariborskega dvora.« —- »Kaj pa s temle?« jo vprašam in pokažem na usnjato dokolenko na postelji. — »Oh, to pa je še samo za muzej«, pristavi s smehljajem na ustnicah prijazna gospa. Poslovim se in nadaljujem z »intervju vi«. Medtem pa sem opazil sredi sobe v otroški postelji mlado dekletce, 9-letno Pepco K., doma iz Sv. Ruperta. Kako je pametno in zgovorno! Kostno tuberkulozo ima v kolku desne noge. »Kako dolgo si že tukaj?« — »Štiri tedne in pet dni«, odvrne dekle lakonično, točno in živahno. — »Ali hodiš lahko?« — »Zdaj že lahko hodim,, prej pa nisem mogla. Nogo so mi dali v gips, na koncu noge pa sem imela železo.« (Tako je namreč revica stopala po železu, ker radi bolečin drugače ni mogla in pa ker ji je peta desne nožice segala po lastni izpovedi nad gleženj leve nožice. Sedaj pa ji sega peta desne noge za dobre 3 cm izpod gležnja leve noge.) »Tega pa skoraj ne morem verjeti«, zatrjujem,, pri tem pa opazim, kako užaljeno je postalo dekletce in kako meče poglede po sobi kakor da išče pomoči. Kmalu se je dekletce s tujo pomočjo spravilo iz po-steljčke ter se izprehajalo po sobi. »Pa te boli gotovo.« — »Ne, nič me ne boli.« V tem trenutku pa se me je polotilo kakor nekaj opozicionalnega apriorizma. Skoraj grobo sem prestregel njen glasek: »Saj ni res; boli te!« Dekletce se je nekoliko preplašilo in nekaj trenutkov kakor da je izgubilo ravnotežje. Toda že v naslednjem momentu se je ohrabrilo in odločen »Ne« je prišel preko njenih ustnic. •Tudi sem izvedel, da je najmanjši do- tikljaj na desni nogi povzročil deklici velike bolečine, da je včasih kar zastokala. Pa pristopim in ji stisnem nožico pod kolenom; dekletce se je nasmejalo. Dekletce je bilo že v postelji. Roko položim na peto desne nožice. »Upri se, kar moreš.« Dekletce se upre ob roko s precejšnjo silo. »Te boli?« — »Nič.« In preko ustnic ji šine radosten smehljaj. Pred štirimi tedni bi pač tak-le eksperiment izgledat malo drugače; sploh ne vem, če bi bil mogoč. Sedaj pa še nekaj zanimivega! Prav v kotu na levi strani sedi na postelji priletna gospa, Mariborčanka. Pso-riasis ima, na rokah, nogah, glavi in pa za ušesi. Govori pa kakor advokat — rezko, sigurno, živahno — brez konca in kraja je njena zares bridka in trpka zgodba. 15 let se je zdravila; v Gradcu je iskala pomoči pri mnogih zdravnikih, leto za letom je hodila v varaždinske toplice in pa na morje. »Od vsega tega sem imela samo ža-keljček, poln receptov, drugega nič.« In nadaljevala je svojo zgodbo. Pri Poljšaku se zdravi od 4. prejšnjega meseca. Desno roko ji leči zdravnik, levo pa Poljšak. Pa kako je prišlo do te odločitve glede tega, katero roko bi naj lečil zdravnik in katero Poljšak? Zažmurila je z očmi, sklenila roke in se pognala med oba gospoda odločujoč: »Kdor bo na desni strani, naj ima desno, kdor na levi strani, pa levo roko!« In tako se je zgodilo, da se je zdravnik znašel na desni strani, g. Poljšak pa na levi strani. In sta pričela! »Desna roka vam je docela ozdravljena«, se nehote začudim. Nobenih sledov! Tedaj pa privzdigne gospa desno roko. »Poglejte sem«, mi pravi nekam skrivnostno. Bili so sledovi na novo se porajajoče bolezni. »Kaj pa z levo roko«, vprašam radovedno. »Ta pa je čisto zdrava«, odvrne gospa s polnim prepričanjem. »Kaj pa, če se ponovi?« »Pa se ne bo.« »Bomo videli, čez 14 dni se zopet oglasim in takrat se bo pokazalo, kdo ima prav.« Na koncu mi je zatrjevala, da popolnoma veruje v ozdravljenje. Poslovim se in odidem. Nekaj pa je, kar mora takoj zbuditi vso pažnjo obiskovalčevo. Vsi pacijenti imajo največje zaupanje, da bodo ozdraveli. Vse člane »republike« spaja kar najtrdnejša vez medsebojnega prijateljstva. Pravi družinski duh najdeš v tej družbi nesrečnih bolnikov; pomagajo si drug drugemu, vedo za vse podatke o svojih sosedih; str©-, žejo si in sestri pomatgajo celo pomivati posodo. Navzlic zlu bolezni in gorja so vedno najboljše volje in korajžni so. Eden med njimi pravi, da ne pojde vstran in da bi najrajši kar ostal v »republiki« za vratarja. To je vez, ki frapirai, vez ljubezni in skupnosti. Kdor pa tega ne verjame, naj gre v bolnico ter naj stopi v barako; in bo vse lahko sam videl. Vendar močnih živcev mora biti. da bo lahko gledal strahotne posledice grozovite bolezni. Po »Slovencu«. * * * Ker ge slišijo v Mariboru o Poljšakovi metodi zdravljenja razne govorice, večinoma v prid gospodu Poljšaku, deloma pa tudi proti, smo se hoteli osebno prepričati, kaj je resnice na teh govoricah in časopisnih polemikah. Poslali smo v oddelek gospoda Poljšaka našega poblaščenca, ki se je osebno prepričal, da *o vse izjave bolnikov, ki so jih podali »Slovenčevemu« dopisniku, popolnoma resnične. Dotični podpreglednik finančne kontrole, ki boleha že šest let na »Psoriasis« po vsem telesu in se je po nasvetu nekega ruskega zdravnika 40 dni brezuspešno postil, je dodal k izjavi, ki jo je podal »Slovenčevemu« dopisniku, še sledeče: »Ko sem bil sprejet v Poljšakov oddelek, so se gospodje zdravniki sporazumno z gospodom Poljšakom odločili tako, da bo zdravil desno roko in nogo gospod zdravnik, ostali del života pa gospod Poljšak po svoji metodi in s vojimi zdravili. Leva roka, katero zdravi gospod Poljšak po svoji metodi in s vojimi zdravili, je že popolnoma zdrava in sem trdno prepričan, da se bolezen ne bo več ponovila. Tudi desna roka, katero je zdravil do 31. julija 1928 gospod zdravnik, je zgledala ta dan, kakor da bi bila popolnoma zd ra-va, ali tri dni pozneje, t. j. dne 3. avgusta t. 1. so se zopet začeli ponavljati znaki prejšnje bolezni, kakor vedno do sedaj po vseh zdravniških metodah. Cim je gospod zdravnik to ugotovil, mi je dovolil, da sme tudi desno roko zdraviti gospod Poljšak po njegovi metodi. Ker se je po sedanji Poljšakovi metodi ugotovilo, da so bolezenske kali segle po vsem organizmu enako globoko, kar se je ugotovilo po prvi aplikaciji na levi roki, katera je danes, kakor rečeno, popolnoma zdrava, niti najmanj ne dvomim, da bo gospodu Poljšaku uspelo ozdraviti tudi desno roko, ki je do sedaj ni mogla ozdraviti zdravniška veda.« Zanimiva je izjava tega bolnika, ki pravi, da ni v nobeni bolnici pridobil na telesni teži, nasprotno pa je pridoi-bil v oddelku gospoda Poljšaka v najhujši vročini meseca julija tekom treh tednov 1 in pol kilograma. Njegov sosed s strašno nogo pa pravi, da je pridobil 7 kilogramov, odkar se nahaja v Poljšakovi »zdravniški oskrbi«. Naš pooblaščenec je omenil pacijentom, da se po Mariboru širi govorica, da je vložil g. Poljšak proti nekemu časopisu tožbo radi za g. Poljšaka žaljivega članka, ki ga je nedavno objavil, in jih vprašal za mnenje o takih žaljivih časopisnih polemikah. Vsi prisotni so ogorčeno obsojali tak način pisanja po časopisju o svojem rešitelju, v 'katerega uspešno zdravljenje imajo neomejeno zaupanje in so vsi trdno prepričani, da bodo v doglednem času popolnoma ozdravili. Najbolj pa so Poljšakovi pacijenti ogorčeni nad onimi škodoželjneži, ki razširjajo po mestu govorice, češ, da se bolniki v Poljšakovi baraki neprenehoma jočejo in glasno vpijejo od bolečin, ki jim jih prizadevajo mazila, s katerimi g. Poljšak svoje pacijente zdravi. Da to ni res, pričajo zadovoljni obrazi pacijentov, ki te govorice z nepopisnim ogorčenjem zavračajo. Ge se bo uresničila ljudska govorica, ki zatrjuje, da se bo zidal v Mariboru sanatorij za zdravljenje po Poljšakovi metodi, bo pridobila naša oblast, posebno pa mesto Maribor, mnogo na gospodarskem polju. Da bi gospodu Poljšaku zdravljenje uspelo in se na ta način ljudska govorica o zidanju sanatorija uresničila, mi gostilničarji, posebno pa Mariborčani, najiskreneje želimo. (Dostavek uredništva.) jj Najboljša H ljutomerska vina i proda po najnižji ceni finton Slik, S©6l@ vseh vrst, za pivo, vino in žganje, kadi v vseh velikostih dobavlja sodarstvo Pichler Maribor, Koroška cesta 26 Smrtna kosa. Minuli mesec je umrla v Št. Jur ju ob j. ž. gostilničarka gospa Jožefa Plausteiner, soproga zadružnega načelnika gospoda Alojzija Plausteinerja. Neusmiljena bela žena ne prizanaša niti nedolžnim otročičem in jim neusmiljeno preko potoka solz iztrga v najnežnejši mladosti tako ljubljeno mamico. Nepopisno prizadetemu soprogu in rodbini izražamo naše najglobokejše sožalje, Blaga pokojnica, .katero je vzljubilo vsako človeško srce, ki jo je kdaj poznalo, pa naj med angeli v miru počiva in varuje od tam prerano zapuščene otročiče. — Slava spominu Jožefe Planj-Steinerjeve! Sobno fn črkosiikanje izvršuje fino, hitro in poceni tudi izven mesta Maribora mu AMBROŽIČ Maribor, Grajffea »1. 2. Ikolsssži, 2 letna garancija, najugodnejši obroki. 66 šil sini sfrtsja* 15 letna garancija, 24 mesečni obroki. IVI a J? I fo O 1? G-ijavni 1 Naznanilo. Cenjeni javnosti ter prijateljem in občinstvu si dovoljujeva naznaniti, da sva nrevzela gosti/no „Mesto Trst“ p Mariboru, Tržaška cesta 8. Prizadevala si bova, postreči cenj. gostom z najboljšim vinom in vedno svežim pivom v sodčkih kakor tudi z dobro domačo kuhinjo. Abonenti se sprejmejo na hrano. 7,a obisk se priporočata A. M. Beranič. •V Od naših čudovitih galvaničnih prstanov, ki Vas rešijo revmatizma, slabega spanja, neuralgije, živčnih napadov, protina in podobnih bolezni v najkrajšem času, smo sklenili radi uvedbe po vsem kontinentu oddati gotovo število brezplačno. Pišite še danes po navodilo, merilo in pogoje, pod katerimi dobite ta prstan brezplačno. ! A. ZORKO, Maribor, | ___________. .. © i@@®@®@@@@@@@ tx&ili vin in sinusov. Mis za vlaganje kumare in drugo, vinski kis, Špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah. Na drobno! Na debelo! Otvoritveno naznanilo. Naznanjam p. n. občinstvu, da sem s !• julijem otvorila kavarno v parku Potrudila se bom, da bom c. gostom vedno postregla z gorkimi in mrzlimi pijačami, z dobrimi vini in vedno svežim pivom. Dnevno koncert ■J llllllllll!l!l!lll!lillllllll!llillll!!llllllllil!!llllllli|||||||||||llllllllll!!!llllll||||||||||||||| od 17. do 19. ure in od 20. do 23. ure. Za obilen obisk se priporoča gospa MNINGER. prvovrstne nudi na debelo in drobno tovarna M Mo IVI n s? s fesa Sobota ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike! Garantirano ia. blago! Skrajno znižane cene! čevljarski mojster Celje, Samostanska it. 6 Izdelujem vsakovrstne moške ? Trgovina koles, sestavnih delov in pneumatike Bogomir Divjak MoFiJbor Trgovina: Glavni trg 17. Delavnice: Ključavničarska I. Glavno zastopstvo koles znamke WafFenrad ,Steyr‘ Mehaniška delavnica za popravila koles in motornih vozil. Strugarstvo po načrtih. ‘PonlklovauJe, poba« krenje, emajliranje. šampanjec —« ouvier Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Rčservše (rdeča glavica). gileiarstv&: Gornja i|adgoiaa. Zastopstvo za Slovenijo: Kerne in Favai, Ljubljana. Originalna Cenik gratis in franko. v steklenicah tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTAR BOUVIER - - - - Gornja Radgona Vrste letnik: 1921 Ljutomerski » 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. ALPAKA VODILNA SREBRO Z N A ra K A damske čevlje, mesiirse, podeželske* športne itd. po najnižjih cenah. — Delo 4 zajamčeno. 7 Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. Uf|E ZLATO SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni irg št. £ "KUPUJE STARO ZLATO SREBRO Dobi se v vseh trgovinah, ki se pečajo s prodajo tega predmeta. POMIZJEinHAMIZN! PRIBOR zaloga in razpošiljalnica za Jugoslavijo SREČKO PODGORNIK, MARIBOR, Maistrova 3 13 le s ja o t; ra a, hiša lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah. Na drobno! Na debelo! je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, parfumerije, papirja, nogavic, čevljarskih potrebščin, vr-varskih in pletarskih izdelkov i. t. d. na debelo in na drobno pri m ME ŠT. 25 SKLADIŠČE „BERNDORF« MARIBOR ŠPivovarsi a Josip Tscheligi Maribor, telefon 335. Bock in marčno pivo. Originalno pristno novo dalmatinsko vino feei© Op©lcs črii© po zelo nizkih cenah se dobi pri tvrdki Btilfaclš© St Bakovič; velotrgovi^dalmatinskega fgpg|.|B Skladišče v Mariboru, Slomškov trg 6. Zastopstvo »Konservirane ribe sardina d d.«, Split. Skladišče: Maribor, Lekarniška ulica 7. CENIK in VZORCI na razpolago. Umetniško-tiskarski zavod „Aislbe*' MARIBOR. Telefon interurb. 446 se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadne do najfinejše izpeljave. Specijaliteta č la minut-dela, ki se izvršujejo v teku četrt do pol ure, kar je posebno važno za zunanje stranke. — Tiskarna „Ažbe“ preskrbi svojim stalnim odjemalcem razne prestave v tuje jezike proti malenkostnim režijskim stroškom. — Lastni reklamni oddelek, ki proizvaja najmodernejše reklamne osnutke po francoskem, angleškem in nemškem vzorcu. Posebnost: Krajevne in umetniške razglednice. CIRIL KAMPL, sodavičar MARIBOR, Ketteieva ulica 1 se vljudno priporoča p. n. gostilničarjem. Francoska linija = French Line. Cie. Gle. Transaflantique. Za severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzo-parniki. — Havre—New-York samo SVz dni črez morje. V južno Ameriko, Argenfinijo, Chiffe, Uruguay vsak teden iz Havre,. Bordeaux in Marsitije: Cie. Chargeurs-Reunis, Sud-Atlantique, Transporte Maritimes. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. mm .r . P !nfa HuiL eneleisni trgoVski tečaj koncesijoniran od ministrstva za trgovino in industrija v Beogradu. Novo! Novo! Oditi p k* n d sus e t i § enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovskakorespondenca in kontoma dela, trgovinstvo in meništvo, biagoznanstvo, trgovski zemijepis, lepopisje, slovenska stenografija, nemška stenografija, strojepisje, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, italijanščina (neobvezen predmet). Začetek dne 3. septembra 1928. Prospekti ia vpisovanja pri tvrdki Mni« H&idL Legat Ut 0©. g SISaf»ib€srs Siovesiska ulica št* 7« Teisfms št, IOO* M posebno u¥až@«rao]e. Opozarja se posebno na to, da je trgovski tečaj Ant. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, ki je državno koncesijoniran. Imenovani tečaj se torej ne sme zamenjati z drugimi oglasi pod imenom »posamezni pouk«, ki napravljajo utis, kot da so oblastveno dovoljeni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat-a bodo podpisana od zastopnika ministrstva in imajo torej državno vrednost. Vsa instalacijska in kleparska dela, kopalnice, umivalnike, stranišča, naprave za segrevanje vode iz štedilnika ali s posebnimi aparati, centralne kurjave vseh sistemov in za vse svrhe, zlasti pa etažno segrevanje uradov, trgovin, kino gledališč in drugih dvoran izdeluje in dobavlja v prvovrstni izpeljavi po umerjenih cenah 1 Maks Ussar, Maribor, Gregorčičeva ui. n Pojasnila in načrti vedno na razpolago. ^ ' i •- - ^ -L •* — ' - - ^ J < Telefon 259. kopanje, pomivanj', pranje, segre-J-vPl JUL? » \J vanje sob itd., segreva enostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA REŠETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne rešetke v vsak normalen štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter segreva vodo takoj že pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpolago, nadkriijuje vse dosedanje zastarele toplovodne naprave. Štedljiv pri premogu in času, ker odpade vsako postransko kurjenje za segrevanje vode v kopalni peči, kotlu itd. Naprava je neobhodno potrebna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotele ter stanovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo pohvainihin priporočilnih pisem,ki so na razpolago. Poslužite se enakih naprav, kijih dobavi in montira solidno strokovnjaško in poceni tvrdka BELAK & INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE g PREŠERNOVA ULICA 3 POJASNILA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO Prva celjska parna |1||||| 1 Uf pil fffl Plisiranje in lika!-barvarija in ke- IMlJii I IllilDii lila* niča za škrob- mišna čistilnica Celje, Gosposka ul.21 ,ieno Peri!o Veletrgovina z vinom Maribor, Trg svobode 3» Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago. JL,e sfcs?© JsoTuria* j aule more nuditi ono, kar je najboljšega in najtrpežnejšega za kolesarstvo. V tem smislu se priporoča tvrdka Juslšn fiiisf insie meh. delavnica in trgovina ter zastopstvo za motorna kolesa zn&mke«Puch» in«F.N.» Tatismbacfooe« ui, š4, nasproti Narodnemu domu. Kolesa raznih znamk, za gospode, dame, fantke in deklice, iz najboljših tovarn, kakor „W a © » i? „St © y J? , ©rpožžs'i© icolo, „^»©10.0© o t. V zalogi imam vedno bogato izbiro pnevmatik angleških, francosk.n, italijanskih in nemških znamk, ter vse posamezne predmete, ki jih kolesar potrebuie in želi, oo najnižjih cenah. Dalje velika zaloga šivalnih strojev znamke s 15 letno garancijo ter vseh posameznih delov teh strojev in igle. Strojno olje itd. Izvršujem vsa popravila takoj, tako da kolesar na Isto lahko počaka. Lastna pom-klovalnica, peč za emajliranje z električnim tokom itd. Wsš kletarski Iss »šmsgi-adaiški gumijasti predmeti. Cene niske. Vse zaianičeno. Posirežfaa tečna. i Ljubil ana. Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo3 eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, In vsem cen j. gostilničarjem in gostom. Z odlitiiim spoStenjEfli Delniška pivovarna »U n i o n«, Siuaipa, Laika ia Maribor Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru - Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan_Četina. - Vsi v Celju