Ameriška Domovi ima ESfclP*-' AMOMCAN IN '■ 'in -—1 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Reagan milejši do Sovjetiji — ZDA želijo odkrit dialog z ZSSR in obnovitev pogajanj o omejevanju oboroževalne tekme WASHINGTON, D.C. — Včeraj dopoldne je predsednik Ronald Reagan govoril o odnosih med ZDA in ZSSR. Njegov govor je bil televiziran tako v ZDA kot mnogih državah zahodne Evrope. Predsednik je bil dokaj milejši do Sovjetske zveze, kot je njegova navada. Poudarjal je predvsem, da želijo ZDA stabilne odnose s Sovjetsko zvezo ter da se zanimajo za obnovitev pogajanj o omejevanju oboroževalne tekme. Vedno smo pripravljeni na dialog z ZSSR, je nadaljeval Reagan, vendar se ta dialog mora res ukvarjati z dejanskimi problemi in fie sme biti oziroma postati le propagandistična farsa. Predstavniki Bele hiše so dejali novinarjem, da je treba predsednikov govor smatrati kot pomembno razlago osnovne ameriške politike do ZSSR. V tem volitvenem letu želi Reagan zavrniti kritiko demokratskih predsedniških kandidatov, da se sploh ne zanima za pogajanja s Sovjetsko zvezo, državo, ki jo je predsednik v prejšnjih govorih imenoval »hudoben imperij«. Politični analitiki v Washingtonu soglašajo, da ne gre za kako posebno spremembo v politiki Reaganove administracije do ZSSR. Namen govora je bil predvsem notranjepolitični, da bi Reagan vplival na tiste, ki so morda bili pod vplivom obtožb demokratskih predsedniških kandidatov. Prav tako je Reagan želel vplivati na zahodnoevropske zaveznike ZDA ter jim dokazati, da je res pripravljen na pogajanja s Sovjetsko zvezo. Prvi odmev ZSSR na Reaganov govor je bil silno negativen. Uradna tiskovna agencija Tass je komentirala, da je bil govor izključno propagandnega značaja in da ni bilo mogoče v govoru najti nobenih novih idej ali pobud. Opazovalci sovjetskih političnih razmer menijo, da Sovjeti nimajo nobenega zaupanja do predsednika Reagana in torej ni mogoče pričakovati izboljšanja v odnosih med ZDA in ZSSR vsaj do novembrskih volitev. Danes se je začela konferenca o evropski varnosti, ki se je udeležujejo 35 držav — Jutri sestanek med Shultzom in Gromikom STOCKHOLM, Šve. — Danes dopoldne je švedski ministrski predsednik Olof Palme odprl konferenco o evropski varnosti, ki se je udeležujejo delegacij 35 držav, med njimi tudi ZDA in ZSSR. Ameriško delegacijo vodi državni tajnik George P. Shultz, sovjetsko pa zunanji minister in član politbiroja Andrej A. Gromiko. Kot kaže, se bosta sestala jutri Shultz in Gromiko. Gre za prvo srečanje na tako visoki ravni vse od septembra lani. Po prihodu v Stockholm je Shultz dejal, da ZDA želijo obnovitev pogajanj s Sovjetsko zvezo. Sovjetska stran nosi odgovornost, da so bila pogajanja prekinjena, je dejal Shultz. Sovjetske pobude so predvsem propagandnega značaja, je nadaljeval državni tajnik ZDA. Predlagali so na primer, naj ne bo v evropskem prostoru kemijskega orožja. Pobuda je dobra in koristna, a sovjetska stran ni pripravljena pristati na konkretne ukrepe, ki bi zagotavljali, da takega orožja v Evropi ni, je pojasnil Shultz. Splošno mnenje zunanjepolitičnih analitikov tako v ZDA kot zahodni Evropi je, da bodo Sovjeti čakali na izid ameriških predsedniških volitev novembra letos, pre- dno bodo pripravljeni na resnejša pogajanja. Demokratski predsedniški kandidati se udeležili posebne »debate« v New Hampshiru, kjer bodo prve primarne volitve HANOVER, N.H. — Preteklo nedeljo se je vseh osem demokratskih predsedniških kandidatov udeležilo televizirane debate v tem mestu. Debato sta vodila znani televizijski poročevalec ABC televizije Ted Koppel in pa Phil Donahue, ki ima lasten, posebno med ženskami priljubljen televizijski program. Vsi demokrati so seveda kritizirali predsednika Reagana in njegovo politiko, najzanivejši trenutki pa so bili, ko so kandidati kritizirali drug drugega. Tu sta se izkazala predvsem vodilna demokrata Walter F. Mondale in sen. John Glenn. Mondale je kritiziral Glenna, ker naj bi bil Glenn preveč podpiral program predsednika Reagana, Glenn pa je dejal, da je bila Carterjeva administracija, v kateri je bil Mondale podpredsednik, odgovorna za zgodovinsko visoko inflacijo in druge gospodarske in zunanjepolitične težave, ki so vodile neposredno do zmage Ronalda Reagana. Drugi kandidati so spričo vsega tega zmerjanja komaj prišli do besede. Politični analitiki so mnenja, da se ni nihče med demokrati posebno pozitivno izkazal in da je bil torej dejanski »zmagovalec« debate sam predsednik Ronald Reagan. Analitiki so tudi mnenja, da ima Mondale še vedno veliko prednost med demokratskimi kandidati, da pa bodo največ povedale prihodnjemesečne primarne volitve v New Hampshiru. Bojne ladje ZDA obstreljevale muslimanske položaje v okolici Bejruta — Spopadi med falangisti in Druse muslimanci BEJRUT, Libanon — Preteklo nedeljo je bojna ladja New Jersey obstreljevala položaje muslimancev v hribih nad južnim Bejrutom. Muslimanski topničarji so namreč obstreljevali položaje ameriških marincev na bejrutskem letališču. Uničeno je bilo skladišče streliva, vendar med marinci samimi ni bilo nobenih ranjenih ali padlih. V zadnjih tednih so spopadi med falangisti in muslimanci v Bejrutu in okolici na dnevnem redu. Obe strani uporabljata rakete in topništvo ter seveda lahko orožje. Kot poročajo novinarji, padajo predvsem civilisti. V Bejrutu se mudi posebni ameriški poslanec za Srednji vzhod Donald Rumsfeld. Včeraj je imel sestanek z libanonskim predsednikom Aminom Džemajelom. State Department je mnenja, da je manj političnih umorov v El Salvadorju WASHINGTON, D.C. — Včeraj je State Department objavil poročilo, v katerem navaja podatke o številu političnih umorov v El Salvadorju v drugi polovici lanskega leta. V tem obdobju je bilo mesečno 104 osebe, žrtve političnih umorov, v prvih šestih mesecih 1983. leta pa jih je bilo kar 177 na mesec. State Department meni, da gre za napredek in se je zahvalil elsalvadorski vladi za učinkovito kljubovanju takih umorov. Zadeva je pomembna, ker je razpoloženje zveznega kongresa do ameriške pomoči elsalvadorski vladi precej negativno, predvsem zaradi teh političnih umorov, ki jih baje zakrivijo desničarske skupine. Zato si Reaganova administracija prizadeva dokazati, da vlada v El Salvadorju res ukrepa zoper te desničarske skupine. Iz Clevelanda in okolice Lepo praznovanje— Preteklo nedeljo popoldne in zvečer je bila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. lepa prireditev, na kateri je več sto rojakov praznovalo 30. obletnico radijske oddaje »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije«. Slovesnost so organizirala društva Korotan, Kres, Fantje na vasi in Lilija. Program bo dobrem kosilu je spretno vodil Srečo Gaser, navzoči in primerno počaščeni za ogromne usluge pri radio oddaji so bili ustanovitelj Stane Šušteršič, ki je prišel za to slovesnost iz Washingtona, ter sedanji in že dolgoletni vodja ure, dr. Milan Pavlovčič in žena ga. Barbara. Daljša reportaža bo izšla v petkovi AD, na 3 str. današnje Ameriške Domovine je pa objavljena slika, posneta na prireditvi. Sestanek Primorskega kluba— V nedeljo, 22. januarja, ob 3. pop. bo v zgornji sejni sobi pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti širši sestanek članstva Primorskega kluba. Članstvo vabljeno, da se sestanka udeleži. Za tiskarski stroj— Antonia Novak, Creekview Ave., je darovala $22 v sklad 73 ttcVnrcJrj Ctroj. Balincarski krožek Slovenske pristave je daroval $20 v sklad za nov tiskarski stroj. Za velikodušno podporo lepa hvala! Novi grobovi Mary Gribbons Sinoči je v Euclid General bolnišnici umrla Mary Gribbons, roj. Trentel, z 262. ceste v Euclidu, vdova po pok. možu Franku. Pogreb bo v o-skrbi Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti. Čas pogreba ob tem poročanju še ni znan. Joseph Konchan V četrtek, 12. januarja, popoldne je v Manor Care nego-vališču v Willoughbyju umrl 98 let stari Joseph Konchan, rojen v Št. Joštu, Slovenija, od koder je prišel v ZDA 1. 1908, vdovec po pok. ženi Josephine, roj. Dolenc, oče Josephine Futo in Josepha, 3-krat stari oče, 6-krat prastari oče, stric. Vsi pokojnikovi bratje in sestre so že pok. Zaposlen je bil pri Willard Storage Battery 25 let, član društva Kras št. 8 ADZ, sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Društva Najsv. Imena pri Mariji Vne-bovzeti ter Kluba slovenskih upokojencev na Holmes Ave. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek, 16. januarja, v cerkev Marije Vne-bovzete in od tam na Kalvarijo. Za »Pristavsko noč«— To soboto v SND na St. Clair Ave. priredi Slovenska pristava tradicionalno »Pristavsko noč«. Za vstopnice pokličite tajnika S.P. Staneta Mrvo na tel. 943-1442. Srnjakovo kosilo— To nedeljo popoldne sponzorira fara Marije Vnebovzete srnjakovo kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Kosilo bo letos v SDD na Recher Ave. v Euclidu, serviranje bo od 3. do 5. pop. Nov odbor— Na občnem zboru pevskega zbora Korotana, je bil izvoljen pod novim vodstvom g. Rudija Kneza, sledeči odbor za letošnjo sezono: predsednik: Frank Lovšin podpredsednika: Janez Sršen in Barbara Semen blagajnik: Tomaž Gorenšek tajnica: Martina Košnik arhivarica: Kati Likozar nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem in Tatjana Pogačnik. Nove odbornice— Na nedavnem letnem sestanku so bile izvoljene naslednje odbornice Oltarnega in rožen-venskega društva fare Sv. Vida: častna predsednica, ga. Mary Marinko; predsednica, ga. Ana Brodnik; podpreds., ga. Caroline Rožic; tajnica in blagajničarka, ga. Kristina Rihtar; zapisnikarici (slovenska), ga. Gabriela Kuhel, (angleška), ga. Mary Turk; re-diteljica, ga. Ivanka Pretnar; nadzornici, ga. Frances Novak in ga. Amalija Košnik. Spominski darovi— G. in ga. Joseph Cekada, Euclid, Ohio sta darovala $20 v tiskovni sklad Ameriške Domovine s spomin na pok. Joe Gerbeca. Ga. Pauline Vrečar, Bessemer, Pa., je darovala $15 v naš tiskovni sklad v spomin ob 13. obletnici smrti Franka Vrečarja. Angela Gospodarič, San Francisco, Kalif., je pa darovala $10 Ameriški Domovini v spomin obletnice smrti kultur* nega delavca Janeza Ovsenika. Vsem darovalcem naša iskrena hvala! VREME Spremenljivo oblačno danes z možnostjo naletavanga snega. Najvišja temperatura okoli 24 F. Oblačno in vetrovno jutri z verjetnostjo nekaj snega in naj višjo temperaturo okoli 20 F. V četrtek zopet vetrovno in hladno z najvišjo temperaturo okoli 18 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 5 Tuesday, January 17, 1984 Jugoslavija v 1. 1984 II. del Nacionalni problemi v večnarodni jugoslovanski državi so vedno prisotni, čeprav niso vedno v ospredju pozornosti. SFRJ sestavljajo razni narodi, katerih več bi lahko uspešno živeli v svoji lastni, neodvisni državi. Med temi narodi so tudi Slovenci, poleg predvsem Srbov in Hrvatov. Med Srbi in Hrvati je bilo in je še močna težnja po lastni, neodvisni državi. Med Slovenci ni bilo toliko zanimanja za lastno državo, a to ne pomeni, da se taka težnja ne bi mogla pojaviti. Albanci, živeči v Jugoslaviji, ki jih je ali kmalu bo več kot Slovencev, bi se lahko priključili neodvisni Albaniji. Kraji, v katerih živijo Albanci, so geografsko povezani z Albanijo. Sliši se ne samo, da postaja avtonomna pokrajina Kosovo solidno albanska po prebivalstvu, marveč da Albanci prodirajo v sosednje kraje oz. občine Črne gore in Makedonije. Rodovitnost med Albanci je še vedno zelo visoka v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi narodi, predvsem Slovani. Pričakovati je, da se bo ta proces nadaljeval tudi v bodoče. Albanci v Jugoslaviji lahko igrajo vlogo, podobno tisti, ki jo igrajo Palestinci v Izraelu. Tako kot ne bodo izraelski Palestinci nikoli postali Izraelci, tako Albanci v Jugoslaviji ne bodo nikoli postali »Jugoslovani«. Jugoslovanski Albanci pa imajo prednost pred Palestinci v tem, da že imajo matično državo v okviru Albanije. O Albaniji pa ni mogoče misliti, da bo vedno pod takim režimom, kot je danes na oblasti pod Enverjem Hodžo. Palestinci imajo v Izraelu nasprotnika, ki je ne samo neuklonljiv v borbi zoper kako palestinsko državo, je glede tega vprašanja zelo enoten. Albanci v Jugoslaviji so pa v drugačnem položaju. Res je, da Srbi v Jugoslaviji ne bodo pripravljeni odreči se Kosovu. Da bodo tako odločni tudi Hrvati, Slovenci in drugi narodi, je vprašljivo. Poleg tega je treba računati na možnost ponovnega izbruha sovraštva med Srbi in Hrvati. Ko so se pojavili neredi na Kosovu pred štirimi leti, je jugoslovanski režim stalno poročal v kontroliranem tisku in preko izjav funkcionarjev v skupščini, na tiskovnih konferencah itd. o povezovanju med vsemi nasprotniki jugoslovanskega samoupravnega socializma. Če so bile demonstracije v zahodni Evropi ali drugje, so poročila v SFRJ poudarjala, da so sodelovale skupine iz več narodnosti, bivajočih v Jugoslaviji. Kakšno je stanje v odnosih med Srbi in Hrvati danes seveda ni mogoče ugotoviti. Jugoslovanski tisk poroča o bratstvu in enotnosti, o medsebojnem sodelovanju, o zvestobi prebivalstva do jugoslovanske države in sovraštvu do tistih, ki so proti današnji SFRJ. Kaj drugega ne bi mogli pričakovati. Težko je verjeti, da ne bi smeli več računati na zopetni pojav nacionalnega sovraštva, ako bi radi enega ali drugega vzroka nastala kje v Jugoslaviji eksplozija. Upoštevati je treba tudi, da med Srbi oz. v določenih srbskih krogih je še živ zamisel o kaki Veliki Srbiji. Torej na eni strani se soočajo vodilni oblastniki v Jugoslaviji z zelo težkimi, najbrž nerešljivimi gospodarskimi problemi, na drugi pa tudi z raznimj nacionalističnimi težnjami, ki se pojavljajo zdaj tu, zdaj tam. Doslej je režimu uspelo ta neugodni položaj kontrolirati. Morda mu bo uspelo še dalj časa kontrolirati. Za vedno pa najbrž ne, predvsem radi tega, ker je v že itak kompliciranem primesu še tretji pomembni faktor - zunanjepolitični. O tem pa v naslednjem, zadnjem delu tega uvodnika v petek. Rudolph M. Susel Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. - Pritisnila je ostra zima, kakoršna ljudje tukaj še ne pomnijo. Zajela je skoraj vso deželo. Temperatura že več dni, ko to pišem, drži daleč pod ničlo, strupen veter pa povzroča mraz, ki ga ocenjujejo za dobrih 70 stopinj pod ničlo. Ljudje gredo na cesto le v najnujnejših opravkih, če jim avtomobili niso odpovedali. Teden pred božičem, 18. decembra dopoldne, je bila v mestnem avditoriju velika slovesnost. Univerza Wisconsin v Milwaukeeju je ta dan podelila 1200 akademikom diplome. Na odru velike dvorane so se zbrali profesorji in predstavniki oblasti, parter so zasedli akademiki, balkone in galerije pa starši, sorodniki in prijatelji študentov ter fotoreporterji in časnikarji. Za vse navzoče je bil to velik dan, kar je pričalo razpoloženje in nasmejani obrazi vseh. Od navzočih akademikov naj omenimo tu dva naša poznana rojaka iz družin ing. Mihe in Cine Mejač, hčerko Mono, in Franca in Marije Rozina pa sina Tomaža. Oba sta prejela B.D. iz Business Administration stroke. Obema želimo vse najboljše in jima iskreno čestitamo! Zidanje dveh cerkva v slovenski Istri PITTSBURGH, Pa. - Trije duhovniki v pokoju prosimo rojake, da bi podprli g. škofa dr. Janeza Jenka, ki je obremenjen z gradnjo dveh cerkva ob slovenskem morju, v Ankaranu in Portorožu. On sam je v pismu samo omenil to zadevo nam, ki smo skupaj študirali v Št. Vidu in bogoslovju. Ti dve cerkvi bosta služili ljudem ob morju. Gre za vero pa tudi narodnost, kakor pravilno omenja škof v pismu: »Priporočam se tudi v molitev, da bi vera v domovini le ostala, ker v tem je edino upanje, da preživimo.« To je njegov odgovor na knjigo »Ali bomo preživeli?«, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Z vero bomo Slovenci preživeli kot narod, brez nje propadli kot kristjani in kot narod. Tako je gradnja cerkva doma verska in narodna zadeva. Da ne bi kdo po pravici dejal: »Zdravnik ozdravi najprej sam sebe«. Koliko ste pa vi dali, ko nas prosite? Odgovor: vsak po tisoč dolarjev. Darove morete poslati naravnost na škofa: Dr. Janez Jenko, škof. Trg revolucije 11, p.pr. 61 66001, KOPER Yugoslavia ali pa na: Fr. Jože Ferkulj ali Fr. Jože Vovk, CR 495 Box 89 Lake Panasoffkee, FL 33538 ali na: Fr. Jože Cvelbar 2600 Morange Rd., Pittsburgh, PA 15205 Božični prazniki Slovenska kulturna radio ura je v soboto, prav pred svetim večerom, počastil rojake mesta in okolice s posebno lepo izbranim božičnim sporedom slovenskih božičnih pesmi, zvonjenja zvonov domačih cerkva iz Slovenije (posebno lepo in skrivnostno), z besedo pa o lepoti skrivnostne in blažene sveti noči. Ura je potom zračnih valov poslala že soboto prej in to soboto tudi lepe božične in novoletne pozdrave rojakov in raznih domačih organizacij. Med temi so bile župnija sv. Janeza, KSKJ, Triglav, USPEH, MZA krožek, iz Clevelanda pa Slovensko ameriški inštitut. Omeniti moram tudi pozdrav dr. Jožeta Goleta, predstavnika radio ure pri postaji WYMS. Vsi so dali največje priznanje vodstvu radio ure. Zahvalo vsem sotrudnikom in zvestim poslušalcem ter iskrene čestitke vsem sta izrekla seveda tudi Vlado in Izabela Kralj, direktorja ure. Polnočnica pri Sv. Janezu Kljub ledeno mrzli noči, so župljani napolnili cerkev skoraj do zadnjega sedeža. Zbor cerkvenih pevcev je že ob poldvanajstih začel prepevati izbrane slovenske božične pesmi, ki človeka vedno pritegnejo k svetonočnemu razpoloženju. Polnočno mašo je daroval župnik p. Lovrenc Grom, ob asistenci dr. Jožeta Goleta in kaplana p. Jožeta Purpora. Lepo pridigo je imel župnik v obeh jezikih in je istočasno želel vsem navzočim mirne in vesele božične praznike, to tudi v imenu vseh duhovnikov, sester in brata Timoteja. Zahvalil se je vsem, ki so čez leto pomagali pri župniji in jo vsestransko podpirali. Bratu Timoteju pa naj bo na tem mestu izrečena zahvala še posebej, za odlično okrasitev cerkve in oltarja ter velikih jaslic zunaj cerkve! Bilo je lepo! Za novo leto! »Človek se počuti kot človek samo tedaj, ko priskoči na pomoč sočloveku!« Ko je leta 1981 papež Janez Pavel II. sprejel 18-člansko delegacijo Solidarnosti, ki jo je vodil letošnji Nobelov nagrajenec za mir Lech Walensa, je bilo to prvo Walensovo potovanje v tujino. Walensa je tedaj dejal: »Prišel sem k papežu na obisk, pa tudi, da se česa naučim.« Srečanje s papežem je bilo prisrčno. V temno sivi obleki, ki jo je nosil, je imel Walesa na suknjiču pripeto značko Solidarnosti in čenstohovske Matere božje. Papež je Walen-so sprejel najprej v privatni avdienci. Iz te je znano le, da je Janez Pavel II. dejal Walen-si: »Bodite pogumni, toda razumni!« Potem je bilo veliko srečanje med papežem in drugimi člani delegacije Solidarnosti. Navzočih je bilo veliko novinarjev. Walensa je stopil k mikrofonu in pozdravil svojega rojaka, prvega pastirja Cerkve, in kratko naštel načela, ki vodijo dejavnost Solidarnosti. Govoril je na pamet. Sledil mu je Janez Pavel II., ki je pripomnil: »Jaz pa moram brati!« Motiv njegovega govora je bil: »Človek se počuti kot človek samo tedaj, ko priskoči na pomoč sočloveku.« To načelo, je rekel papež, izvira iz tisočletnega duhovnega izročila. To misel bi rad povezal z osebnim medvojnim doživetjem. Med nemško okupacijo sem bil z mnogimi slovenskimi fanti od nacistov tudi jaz prisilno mobiliziran. Po kratkih orožnih vajah v Celovcu smo bili poslani najprej na Češko kot okupacijska vojska. Potem smo šli dalje, na Poljsko. Bili smo največ v Varšavi in okolici. Večkrat se je zgodilo, da smo morali z Nemci loviti mlade Poljake, ki so se skrivali po mestnih razvalinah, ali na polju po kupih slame. Da smo bili pri tem poslu popolnoma negativni, lahko verjamete. Povem samo en slučaj: V temi so Nemci ulovili nekaj fantov in naročili, naj nanje pazimo. Reveži so se nam smilili in tresoč se, prožili svoje legitimacije. Mi (Slovenci) se spogledamo in jim velimo, naj pobegnejo. »Bježi! Bježi!« smo jim po njihovo skušali povedati, naj beže. Niso mogli verjeti »nemških vojakov«, a so končno uboga- li. S tem smo mi seveda glavo tvegali. Nemcem smo se pač lagali, da so nam ušli. Pri tem smo pa imeli eni in drugi srečo. Mi smo za fanti streljali — toda v zrak, da smo s pokanjem varali Nemce in sebe krili, fante pa rešili. Poljakom, kakor Čehom, smo vedno dopovedovali, da so samo uniforme nemške, fantje pa slovenski. S takimi dejanji smo se res počutili, da smo »ljudje, ker smo priskočili na pomoč brezpravnemu sočloveku v stiski«. To mi je bilo vedno v veliko zadoščenje. Čehom in Poljakom smo vedno zaupali, kakor so zaupali tudi oni nam. Najnovejše novice Že za novo leto smo zvedeli, da se je zaročil naš rojak Karl Dovnik, mlad odvetnik in sin spoštovane družine Karla in Rozike, z mlado gospodično Diano Pešel. Mladima zaročencema želimo vso srečo in jima iskreno čestitamo! Toni in Dari Strmšek sta pa postala ponovno stara starša. Sinu Karlu in ženki se je rodila »punčka«, katere so bili vsi zelo veseli. Naše najlepše čestitke vsem! Mohorjeve knjige se dobijo pri spodaj podpisanemu na 4850 S. 69 St., Greenfield, Wis. Srečo in blagoslov za novo leto želi vsem bralcem Franc Rozina Pred tridesetletnico SKA BUENOS AIRES, Ar. - Fe- Priznanje za dobro opravljeno delo Preteklo nedeljo popoldne se je zbralo veliko število rojakov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. z namenom, da počastijo ustanovitelje in sodelavce radijske oddaje »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« ob 30. obletnici tega priljubljenega programa. Napovedovalec programa je bil Srečo Gaser, ki ga vidite na skrajni desni na pričujoči sliki, z leve proti desni pa so dr. Stane Šušteršič, ustanovitelj oddaje, ki je prišel za to slovesnost iz Washingtona, D.C., dr. Milan Pavlovčič, ki sedaj vodi oddajo, ter njegova življenjska družica in sodelavka, ga. Barbara Pavlovčič. (Slika: James Debevec) Pomembnost slovenske znanstvene družbe »Society for Slovene Studies« bruarja letos bo trideset let, kar živi Slovenska kulturna akcija. Ustanovitelji so jo zamislili kot osrednje gibalo višjega kulturnega udejstvovanja v slovenskem prostoru izven državnih meja. Saj so se takoj po prihodu v begunstvo in izseljenstvo porajale številne pobude in ustanove za gojitev slovenske prosvete, a manjkalo je vsemu temu vrhd čim višjega kulturnega udejstvovanja in doživljanja. Tako lahko rečemo, da se je SKA porodila iz dvojne potrebe: dfa se nudi najrazličnejšim slovenskim kulturnim ustvarjalcem potrebna pobuda in opora pri njih prizadevanju in da se njih stvaritve posredujejo vsem višje kulture željnim rojakom. V okvirnih pravilih SKA, prvih in kasneje razširjenih, je bilo sicer kot namen SKA navedeno tudi, naj bi ustanova skušala posredovati poznanje slovenskih kulturnih vrednot drugim narodom, zlasti tistim, sredi katerih Slovenci po svetu živimo, vendar si tega cilja SKA ni določila kot poglavitno delo, zavedujoč se obšir-nosti takega posredovanja. Ob 30-letnici SKA se slovenska kulturna javnost v izseljenstvu in zamejstvu upravičeno vprašuje, v koliko je SKA v tem prvem obdobju sedanje »Slovenije v svetu« zastavljeno si nalogo izpolnjevala, cilj dosegala. To vprašanje si mnogi zastavljajo zlasti ob spominu na prvo desetletje njenega zelo Živahnega, vplivnejšega delovanja, češ da SKA zdaj ni več, kar je bila. Takoj naj zato najprej omenimo nekaj vzrokov za to »nazadovanje« SKA. Prva zavzetost med slovenskimi kulturnimi delavci za SKA, ki so se v novi organizaciji povezali v velikopotezno sodelovanje, je sčasoma, kot navadno, pojenjala, se umirila. Kulturni delavci Slovenskega Primorja, ki so se v začetku v veliki meri oklenili Slovenske kulturne akcije, so si kmalu ustvarili svoja lastna kulturna žarišča, ki deloma še danes obstajajo; SKA jim ni več pomenila toliko kot v začetku. Mnogi slovenski kulturni delavci so v izseljenstvo prinesli že seboj žlahtne plodove svojega duha, ki so jih novoustanovljeni kulturni ustanovi radi prepustili v objavo oziroma so jih v njenem območju še naprej gojili in razvijali, a sčasoma je to iz domovinskega snovanja prineseno bogastvo usahnilo ali se je njih kulturno udejstvovanje spajalo z okoljem, v katerega so prišli. Nekateri slovenski kulturniki so v izseljenstvu našli velike možnosti za kulturno delo vsak v svoji deželi in njenem jeziku, pa tudi priliko za soočanje z drugimi poznavalci slovenske kulturnosti in za posredovanje slovenskih kulturnih vrednot novemu okolju. Počasi je tudi smrt začela redčiti vrste kulturnikov in organizatorjev SKA, nekateri so se celo vrnili v domovino in njej posvetili svoje kulturne sposobnosti. Ker je radi močnih samostojnih osebnosti kulturnih ustvarjalcev trajno sodelovanje med njimi navadno težko in redko, se je tudi pri SKA dogodilo, da so se radi nekaterih sicer nebistvenih razlik v gledanju na slovensko problematiko, posebno izseljensko, nekateri vidni kulturniki odcepili oziroma oddaljili od organizma. Končno je radi splošnega poslabšanja gospodarskih pogojev v svetu sploh, posebno še v središču življenja SKA, nastopila v SKA tudi finančna kriza, iz katere se je sicer ustanova izkopala, a vendar je bila prizadeta škoda v zdravi kontinuiteti njenega delovanja. Ali je po vsem tem današnja SKA še zvesta svojemu poslanstvu in v koliko ga dosega? Brez dvoma je vsaj v glavnem SKA zvesta ciljem, radi katerih se je pred tridesetimi leti ustanovila. Odbor in posamezni odseki vzdržujejo zvezo s slovenskimi kulturnimi delavci v »Sloveniji v svetu«. Pri reviji Meddobje sodeluje lepo število kulturnikov z raznih kontinentov. Namesto umrlih ali odmrlih članov ustvarjalcev vstopajo v vrste SKA nove moči. Vedno več rojakov sodeluje s svojo gmotno in moralno oporo. Glas Slovenske kulturne akcije prihaja v stotine domov slovenskih intelektualcev in, včasih v večji včasih v skromnejši meri, obvešča kulture željne rojake ne le o življenju SKA, ampak tudi o teh in onih kulturnih pojavih v svetu, posebno med Slovenci. V Argentini prireja SKA redne kulturne večere in druge prireditve, ki dajejo pobudo ustvarjalcem in poglabljajo kulturno življenje izbranemu številu rojakov. Še vedno se od časa do časa izdajajo pomembna slovenska knjižna dela, ki mnogokrat brez SKA ne bi izšla. SKA še izpolnjuje poslanstvo, radi katerega in za katerega je bila ustanovljena. A morda najpomembnejše vprašanje ob tridesetletnici SKA je pač, koliko časa bo ustanovi še dano iiveti in kakšno naj bo njeno delovanje v bližnji in daljni bodočnosti. Za bližnjo bodočnost je pomembno dejstvo, da vstopa v vrste SKA zlasti v Argentini več in več slovensko čutečih in iščočih mladih kulturnikov, ki obvladajo slovenski jezik in poznajo našo narodno problematiko. Obstoji upanje, da se tudi drugod med mladimi izseljenci najdejo predstavniki slovenske kulturnosti v tem smislu. V Slovenskem Primorju je mladih slovenskih krščanskih kulturnikov dovolj. Na Koroškem se pa zlasti zadnje čase v zvezi z novo revijo Celovški zvon poraja stremljenje za še višje kulturno dejstvovanje tudi med mladim slovenskim izobraženstvom. Morda se bo v prihodnje izseljenska Slovenska kulturna akcija še bolj povezovala s krščanskimi kulturnimi žarišči na Primorskem in Koroškem in bo vsa za zdomska in zamejska krščanska dejavnost močan protiutež marksistično usmerjeni kulturni dejavnosti v mejah slovenske državne skupnosti. Tridesetletnica SKA po pač pobuda in prilika, da z združenimi močmi razglabljamo o bližnji in daljni bodočnosti SKA, pred vsem pa, da skušamo mlade slovenske kulturnike navdušiti za višje slovensko kulturno delovanje v okviru Slovenske kulturne akcije in drugih slovenskih kulturnih ustanov. Tudi SKA bo tako dolgo potrebna »Sloveniji v svetu« dokler ne zasije za slovensko kulturo v matični domovini popolna svoboda. L.L. (Glas SKA, Sept. 1983) NEW YORK, N.Y. - »Society for Slovene Studies«, kot gotovo veste, je organizacija, katere namen je povezovati znanstvenike v svetu, ki se zanimajo za slovenske probleme. Družba je bila ustanovljena 1973 v New Yorku; od samega početka je bila povezana z »Institute on East Central Europe« Kolumbijske univerze v New Yorku; v oktobru je IECE prevzel sponzorstvo vseh publikacij Society. Oktobra 1976 je SSS postala član AAASS (American Association for the Advancement of Slavic Studies, to je »Ameriškega združenja za pospeševanje slavističnih študij«), ki povezuje strokovne slavistične organizacije v Ameriki. Sedež Society je pri Kolumbijski univerzi v New Yorku, njeni člani pa so v glavnem akademski učitelji po ameriških, kanadskih in evropskih univerzah. SSS je po pravilih — odprta, nepridobitna in nepolitična znanstvena ustanova, posvečena pospeševanju tesnejšega sodelovanja med znanstveniki, ki se zanimajo za slovenske študije, in posredovanju znanstvenih informacij v slovenističnih strokah, s prirejanjem zborovanj, konferenc, in s pripravo publikacij. Člani Society lahko postanejo vsi, ki se zanimajo za kakršen koli vidik znanstvenih strok, ki obravnavajo vprašanja Slovenije in Slovencev. Operativni jezik Družbe je angleščina; doslej Society ni objavljala v slovenščini. Morda je prav, da dodam, da SSS ni etnična organizacija, niti družba slovenskih kulturnikov v svetu. Nasprotno: namen »Society« je povezovati ne-Slovence in Slovence, ki proučujejo slovenske probleme, in objavljajo izsledke v angleškem jeziku. Redni člani »Society« so torej aktivni znanstveni delavci, med tem ko je podporno članstvo odprto tudi drugim. Vendar se je »Society« doslej prizadevala organizirati le delo aktivnih znanstvenih delavcev. O strukturi članstva v Družbi: Ob ustanovitvi je bilo kakih 40 članov; danes je število registriranih rednih članov okoli 160. Poklicno so to profesorji in raziskovalci na ameriških in evropskih znanstvenih in akademskih zavodih, od Kolumbijske univerze, Har-varda, Yale, University of Chicago, University of California, do Nottinghamske, Londonske univerze, Oxforda v Angliji, univerz v Italiji, Zahodni Nemčiji, v Jugoslaviji, na Poljskem, v Bolgariji, Češkoslovaški, na Finskem, Švedskem, Norveškem in drugod. Po strokah so naši člani največ slavisti, zlasti lingvisti, potem zgodovinarji, ekonomisti, geografi, sociologi, antropologi, arheologi, bibliografi in podobno. Zelo težko je odgovoriti na vprašanje: koliko članov v »Society« je Slovencev, koliko drugih? V odgovoru na tako vprašanje bi morali najprej določiti, kako daleč naj seže naša definicija slovenskega pokolenja. Zelo približno in impresionistično povedano, od 160 rednih članov, kot jih ima Society zdaj, je kakih 25% Slovencev prve generacije, to je takih, ki niso bili rojeni v Ameriki; kakih 25% Slovencev druge in tretje generacije, rojenih in vzgojenih v Ameriki. Ostali so »ne-Sloven-ci«, to je taki, ki se zanimajo za slovenske probleme akademsko klinično. In v tem je uspeh in vrednost poslanstva »Society for Slovene Studies« v svetu. Dr. Rado L. Lenček * Devizni tečaj dinarja LJUBLJANA - Devizna tečajna lista z dne 30. decembra 1983 določa, da je ameriški dolar vreden 125 dinarjev, ka-adski dolar pa 101 dinar. Omenjena tečajna lista je sicer veljala do 4. januarja 1984. POTUJETE V RIM? DOBRODOŠLI! HOTEL BLED 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06) 777.102 II. Kal. - Sobe s kopalnico, radio aparatom, klimatizacijo. Centralna lega - Parkirišče -Restavracija Slovensko osebje “SLOVENIA RADIO PROGRAM" HEARD COAST TO COAST 4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE ^ ^ ^ 'f-- ^ (nadaljevanje) Neizmerno je bil hvaležen za obisk. Obljubil sem priti spet med week-end (konec tedna) izleti v letovišče v Mijanošita med griči nad Odowaro, a izostal sem štiri tedne. Nadejal sem se odgovora Florence iz Colorado Springsa ali pa od Šole, kjer je nadzorovala. Cel mesec brez odgovora. Čeprav ni pokazal zanimanja za dopisovanje, se mi je zdelo, da bo Okamura užaloščen in zaskrbljen, ko mu sporočim, da nisem prejel odgovora. Ravno sem premišljeval, kaj storiti, ko je prišla s sinom Frančiškom Ksaverjem v urad. Hitel sem v prednjo sobo, kjer se je predstavljala tajnici z željo, da me vidi. Od veselja nisem izpraševal o naključju. Povedala mi je, da je službo kot nadzornica zapustila pred tremi meseci, se priglasila za posel v ameriški šoli v Tokiu in prispela pred mesecem. Zaman je iskala naslov Okamure, ko ji je šola iz Colorado Springsa naslovila moje pismo. Prejela ga je zjutraj in se takoj pripeljala k meni. Končno posredovanje med Okamuro in Florenco je bilo nadvse srečno. Izpraševanje na vožnji v Odowaro istega dne je razodevalo njene srčne želje. Razodetje o njegovih nesrečah in pohabljenosti je ni motilo. Njen sin, imenovan po pa-tronu japonskih kristjanov, je prav tako koprnel spoznati svojega očeta. Šestnajst let star je bil po postavi že višji od njega; bil mu je precej podoben in izrazit niše j. Prijatelj dolgo ni prišel do besede, ko sta stopila predenj. Vzravnal se je s stola in Florenco objel. Ganjena sta se gledala, ko je očeta objel tudi sin. Florence je bila po pogodbi obvezana služiti dve leti kot učiteljica, a vojna komanda jo je iz nujnih družinskih razlogov kmalu odpustila. Bil sem za druga pri poroki. Herr Sorge S tem gospodom svetovnega komunističnega slovesa seveda nisem nikoli prišel v stik. Obe- sili so ga pet let, predno sem jaz prišel na Japonsko. Tam si je z vodstvom špijonaže pridobil toliko zaslug, da ga je sovjetska vlada ovekovečila s sliko na pisemskih znamkah. Tudi mi moja služba v Tokiu ni nalagala opravkov tajnega obveščevanja, a naključje je naneslo, da se mi je nudil vpogled v ozadje delovanja pro-slule špijonske mreže v prid Moskve. Zato se mi zdi umestno pridati to kratko poglavje. Ob cesti med Tokijem in Jokohamo je evropsko zgrajeno poslopje nad izložbenim oknom nosilo napis »Lohme-yer«. Polovico pritličja je zavzemala prodajalna mesnih izdelkov in v oknih so visele prekajene šunke, rebrca in klobase, tipična nemška mesnica, najbrž edina te vrste na Daljnem Vzhodu. Šoferju sem naročil, naj ustavi, da bi si posebnost ogledal in kaj kupil. Vse blago od salam do krvavic se je zdelo pristno in domače; kupil sem samo rebrca. Šunke so bile prevelike za mojo potrebo in klobas po svojem okusu nisem videl. Vprašal sem, ali imajo kranjske (Krainerwurst) in jih skušal opisati. Trgovka, debeluhasta, še dokaj mlada žena je pristopila k pomočniku, rekoč, da pozna kranjske klobase in da jih je nekoč izdelovala za nekega kupca. Opazil sem, da ji je beseda pri tem zastala. Mislil sem, da je bil kupec najbrž kak Slovenec v okupacijski armadi; a vprašal nisem nič. Za poskus sem naročil pet kilogramov in ženski zagotovil, da bom potreboval več, če bo izdelek pristna kranjska klobasa. Bila je zgovorna in prijazna, govorila je dokaj gladko angleško, svoje nemščine pa nisem poizkusil. Postal sem stalen odjemalec. Ker sem uvedel tudi par drugih Amerikancev, ki so za spremembo od japonske hrane kupili nemške mesne izdelke, so mi postregli posebno prijazno. Lastnica je sama izbirala in tehtala kose po moji želji. Kupčija je vodila v razgovore in to sem želel, ko sem iz Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. spisa o špijonu Richardu Sergeju čital, da se je sestajal s svojimi glavnimi agenti v Loh-meyerjevem hotelu. Treba pa je bilo previdnosti. Vprašanja ne bi smela odtujiti ženske in pokvariti zaupanja v razgovorih o kočljivi preteklosti. Njena in njenega moža nacistična propaganda, kateri sta nasedla in nevede zašla v škandal sovjetskega špijona, so bile zadeve, o kakršnih razočaranec najrajši molči. Lohmeyerjeva sta do njegove smrti imela hotel v Tokiu. Vdova mi je zaupala, da je od žalosti in sramote zbolel, ko ga je japonska tajna policija izpraševala o njegovih stikih s Sorgejevo mrežo Spij ono v. Dokazati je moral, da je veren nacist, kar je v resnici bil, in da je bil preslepljen kot vse diplomatsko zastopstvo Nemčije in tudi najvišji krogi japonske vlade. Propad Hitlerja je Lohme-yerja končno spravil v grob. Vdova je opustila hotel, razvila pa mesnico, ki je poprej zalagala hotel z nemškimi izdelki. O zvezi s špijonsko mrežo mi ni govorila in nisem izpraševal. Hotel pa sem, da mi pove, kdo je od nje naročal kranjske klobase. Da bi ne sumila, sem ji rekel, da sem po izvoru Kranjec in da bi rad poznal kakšnega Kranjca. Drugi bi na Japonskem sploh ne vedel o kranjskih klobasah, sem ji govoril. »To je bilo že davno, ko smo imeli hotel in mesnico samo za hotelsko kuhinjo,« je dejala. »Klobase je naročal neki von Vukelič in tudi njegov prijatelj Richard.« Umolknila je; mogoče se je kesala, da je izgovorila imeni. »Richard Sorge?« sem vprašal, ne da bi izdajal začudenje. »O njem in Branku de Vouke-litchu sem čital. Mogoče vam ni všeč spominjati se teh dveh imen?« Res ji ni bilo všeč, toda ženska je rada govorila. V stanovanju za trgovino, kamor me je povabila na čaj, mi je pripovedovala o teh dveh. Drugih agentov v mreži očividno ni poznala. Sestajala sta se v nje- T. K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, new kitchens and bathrooms. Fully insured bonded. TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430 __________________________(X) £5unssHaus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 GENEVA nem hotelu. Ko je Sorge prišel na Japonsko kot časnikarski dopisnik za Frankfurter Zei-tung, je nekaj časa stanoval v njih hotelu. Vsa nemška kolonija, ki se je tam zbirala, se je zaljubila v mladega, postavnega in ponosnega junker j a (plemiča), navdušenega nacista in obenem učenjaka, doktorja filozofije. Frau (gospa) Lohmeyer je bila njegova vdana oboževalka in bi vse storila zanj, mi je priznala. V koliki meri ji je on vračal ljubeznivost, ni bilo umestno vprašati; knjige o njegovi špijonski mreži so mu pripisale lastnosti Don Juana. Manj je vedela povedati o Jugoslovanu Vukeliču, čigar posetnico mi je pokazala. Označen je bil kot korespondent francoskih časopisov, pod imenom Branko de Voukčlitch Ta, Sergejev glavni pomočnik, je prvi naročil kranjske klobase, pozneje pošiljal ponje in prihajal na redke sestanke z voditeljem v hotelu, medtem ko je bil Sorge bolj stalen obiskovalec. Mnogo je pil in vendar je vedno ostal trezen, prisrčen z njo in duhovit v vsaki druščini. Frau Lohmeyer mi je s časom podrobno opisala njegovo osebo in navade. Večje zanimivosti pa je gotovo njegov izvor in motivacija za silno nevarno in nadvse uspešno delovanje. Te podatke sem zajel največ iz spisov na Japonskem in pozneje. Rodil se je v Bakuju leta 1895. Oče je bil nemški inženir, mati Rusinja. Družina se je vrnila v Berlin in tam je Richard odrasel in se šolal. V prvi svetovni vojni je bil trikrat ranjen. Potem se je vpisal na univerzo in dosegel doktorat v političnih vedah. Ali lahko pomagate?— Tiskarna Ameriška Domovina potrebuje čiste, bombaža-ste cunje. Uporabljamo jih za čiščenje novega tiskarskega stroja. Lahko jih prinesete v našo tiskarno na 6117 St. Clair Ave. Hvala lepa! «06KS6X3txaaooat»at3os36sta^ MALI OGLASI Will do General Office Work or Bookkeeping at my home or at your office. 10 years experience. References. Call 881-9980. (4-6) V ' For Rent E. 72 St. south of St. Clair. 5 rooms down & garage. Reasonable for quiet adults. No pets. Call American Home Publishing at 431-0628. (2-5) Wanted Mature woman to live-in with elderly man. Light housekeeping & cooking. Willoughby Hills area 541-6620 after 4 p.m. (2-5) Apartment for Rent Lake Shore & E. 185 St. 1 & 2 bdrm. No pets. Adults only. Looking for custodian for apt. Call 398-9579. (96-) FOR RENT 2 rooms and bath. Private entrance. Completely furnished. E. 71 St. Call 391-5718. (x) House For Sale Euclid brick, off Chardon Rd. A-1 condition. Priced to sell. Call 235-2931. (3-10) Rooms For Rent 6526 Bonna Ave., up. Call 361-0033 (3-6) Maple Heights Poultry I and Catering j I I 17330 Broadway Maple Heights | Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provorstnoi postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vrsti perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR IN SINOVI Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 J Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic - Funeral Director Kanadska Domovina XIV. Zimske olimpijske igre Evropski skupni trg in Slovenija se bodo odigravale od 7. do 19. februarja v Sarajevu, Prestolnici jugoslovanske republike Bosne in Hercegovine. Mesto je svetovno znano radi atentata, ko je bil 28. junija 1914. ubit ob obisku tega mesta avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Ta dogodek je vodil do začetka I. svetovne vojne, ki se je po 4-letni moriji končala z razsulom avstrijsko-°8rskega imperija. V Sarajevu je bila v mojih študentovskih letih vojašnica, kjw je bila šola za rezervne °ficirje. Vojašnica je nekako gnezdila v strmini nad reko Miljačko, ki se leno vije skozi Sarajevo. Mesto se je po II. svetovni vojni silno razvilo in razširilo do današnje moderne Prestolice z nad 400.000 prebivalci. Stari del mesta je skoro povsem ohranjen, na obrobjih te8a pa je zrastel nov, moderni del. Je to staro mesto bogato starih kulturnih stavb, šol in tttošej ter raznih zgodovinskih spomenikov. Sarajevo je bilo 0d 14. do 19. stoletja največje, najbogatejše in najvažnejše 'ttesto po Turkih vladanega “alkana. In Turki so pustili mestu in prebivalstvu neizbri-sen pečat. Mesto je ostalo pomembno "muslimansko središče tudi po 1918, v novo nastali Jugosla-v'j'> saj je šele 1. 1952 uspelo °blastem npr. odpraviti zakri-t0st ženskih obrazov in tudi fene bolj modernizirati v noši ‘n navadah ter jih nekako °svoboditi pretiranih verskih "htslimanskih navad in spon. rahljajo te objekte mednarodni tekmovalci v raznih predolimpijskih tekmovanjih. Večinoma je bilo vse zadovoljivo, kar pa je zahtevalo poprav, sprememb ali izboljšanj, so pa takoj po tekmovanjih naredili. Na novo so zgradili 2 športni areni, 2 veliki smuški skakalnici, odlično bob in sankaško progo (ki mora biti ledena), ovalno drsališče za hitrostno drsanje na led ter na novo izsekane proge za alpske discipline smuk, slalom in veleslalom. Dalje so pripravili proge za nordijske discipline, to je teke in biathlon (kombinacija teka na smučeh z vmesnim streljanjem s puško v tarčo. Za vse to so baje ponekod očistili cele gorske strani, jih ravnali do zahtevnih in odobrenih načrtov, preuredili proge v zahtevane strmine, vse opremili s številnimi vzpenjačami in žičnicami in tako menda razvili eno od naj lepših tekmovalnih prog v vseh Evropi. Sarajevo leži v dolgi dolini, obdani z visokimi griči in gorami, kjer so zime dolge in bogate snega od novembra pa tja do maja, torej v pomlad kot v Alpah. Tako bodo olimpijske igre pokazale svetu Sarajevo in okolico kot moderno zimsko-športno središče, če pa bo vse to bodoča leta pritegnilo petične inozemce in domačine ter prineslo obetan in upan dobiček, bo pa seve pokazala šele po-olimpijska bodočnost. Syet je presenetila pred leti ^Pričakovana novica, da je f^dnarodni olimpijski odbor *bral mesto Sarajevo za izved-j XIV. zimskih olimpijskih ®fr> zlasti še, ker je izvedba " zelo draga zaeva, ki zahte-.a več stomilijonskih izdatkov , risoke organizacijske sposo-"°sti prirediteljev. Takrat je Jugoslavija v najhujši °sPodarski krizi v jugoslo-.^ski zgodovini, s 30% letno ..frčijo, visoko brezposelno-,J0 *n silnimi bremeni odpla-anja 19 milijardnega dolga , ednarodnim bankam. Ta-sfat so cenili, da bodo olimpij-I e. '8re stale 190 milijonov do-fev» tj. za gradnjo potre-"•h Športnih objektov, kj ljub raznim začetnim avam je Mednarodni olim-jjski odbor potrdil načrte in ^Jane kraje za posamezne sit* .° športne panoge. Na-j^Pja štiri leta so vsi ti kraji (izdali kot mogočna mravlji-stv Str°jev in številnega delav-Vk *>ravzaPrav ie bilo potre-da Fct resnično delavnih let, v s° takorekoč sanje postavili ^ varnost, ko se je šele lani ejj^alo, kolikšne organiza-'° delavne napore in iz-tj0 *e so zahtevali pravočasno .f^ajeni športni objekti. Od rUarja lanskega leta upo- Mesto Sarajevo samo je, kot že omenjeno, staro kulturno in zdaj tudi moderno industrijsko središče, ki se razliva iz starega zgodovinskega jedra v sicer monotona predmestja z velikimi in številnimi tovarnami, ki puhajo iz visokih dimnikov dim, ki osmraja hribovsko in gorato okolico. Ko te pot pripelje po zraku, po starih in novih cestah ali ozkotirni železnici v Sarajevo, te zlasti presenetijo nove stavbe, namenjene olimpijskim igram. Izredno moderen je tkzv. ZETRA kompleks s stadionom, hokejsko areno, ovalom za hitrostno drsanje in še ogromen Hotel Sarajevo nasproti SKENDERIJA središča, kjer je drsališče za umetno drsanje in hokej na ledu. Torej se bo del zimskih iger oz. tekmovanj vršil v samem mestu in pa bližnjih in bolj oddaljenih hribih. Naj objekte, kjer bodo razna tekmovanja, ki jih boste videli preko televizije iz neposrednega prenosa s Sarajevo, naštevam: 1. — Zetra kompleks obsega: Stadion Kosovo, olimpijsko halo in oval za hitrostno drsanje; 2. — Skandarija: Arena za hokej in umetno drsanje; 3. — Jahorina je bila že prej razviti smuško središče, ki je zdaj povečano in izboljšano. Tam bodo tekmovanja v smuku, slalomu in veleslalomu za ženske; 4. — Bjelašnica je sosednja gora, ki so jo organizatorji iger spremenili po zahtevnih olimpijskih predpisih v objekt, primeren za moške alpske discipline; 5. — Igman: — Veliko polje: proge za smuške teke in biathlon; — Malo polje: Dve na novo zgrajeni skakalnici (70 m in 90 m) po načrtih slovenskega inženirja in graditelja smuških skakalnic Gradiška; 6. — Trebevic je dobil idealno zgrajeno bobsled in sankaško progo. V bližnjem kraju 7. — Moj milo so zgradili olimpijsko vas za tekmovalce, njihovo vodstvo in spremstvo, zdravniško osebje in trenerje itd.; 8. — Alapašin most: novo zgrajena stavba - RTV center -za novinarje ter radio in televizijo; 9. — Marijin dvor pa ima nasproti kolodvora nov Hotel Olympic, menda predvsem za osebje in predstavnike Mednarodnega olimpijskega odbora. * * * Vse to je seveda ogromno stalo. Koliko pa nisem mogel nikjer zaslediti. Poleg teh objektov so pa menda tudi izboljšali za pogled in lep vtis mnogotere stare stavbe in džamije, očistili mnoge spomenike, skratka, »umili« mesto z namenom, da bodo tujci ja presenečeni in zadovoljni. Prav tako vse veje obširne organizacije iger, prometa, prehrane in sto drugih podrobnosti potrebujejo sposobnih, spretnih in preizkušenih organizatorjev, kar pa verjetno ne bo prevelika težava, ker so Jugoslovani, zlasti Slovenci, organizirali in izvedli veliko evropskih in svetovnih prireditev in prvenstev. Tako je bilo v Ljubljani pred desetletjem svetovno hokejsko prvenstvo, medtem ko Kanada, ki je zibelka hokejskega športa, takega prvenstva še ni izvedla. Poleg številnih domačih organizatorjev bodo seve pomagali tudi mednarodni strokovnjaki. Naš kanadski olimpijski odbor bo poslal v Sarajevo 30 strokovnjakov, ki bodo proučevali do potankosti organizacijo olimpijskih iger, pomagali in si pridobili znanje. Mednarodni olimpijski odbor je namreč določil mesto Calgary in okolico za kraj XV. olimpijskih iger, ki bodo 1988. leta. Torej v naši lepi Alberti. • * * Če bo urednik imel kaj prostora, se v Sarajevo še povrnem, saj imam veliko spominov o tem mestu, v katerem TORONTO, Ont. - Premno-gokrat je govora, da bi Slovenci v neki nedoločeni bodočnosti pristopili kot samostojna država v Evropski skupni trg (Evropska gospodarska skupnost oz. EGS, ur.), kot da je to enostavno in kot edino rešitev za slovenske gospodarske probleme. V zadnjih tednih smo imeli priliko zaznamovati, v kakih silnih težavah se je znašla ta »super« organizacija. Vse članice se pritožujejo, da enostavno ne bodo več zmogle dajatev, še posebej sta v tem prizadeti Anglija in Nemčija. Vsakoletni doprinos držav-članic je dosegel že take višine, da letos nekih novih povišanj nekatere članice niso hotele in mogle več plačati; radi tega je bila EGS tehnično insolventna. Glavno breme za EGS predstavljajo podpore kmetovalcem. EGS namreč garantira pridelovalcem neko gotovo ceno; ako je tržna cena nižja, EGS začne kupovati in spravljati blago oz. pridelke (žito, maslo itd.) v silose in skladišča. Ta sistem je silno podražil hrano, deloma pomagal Franciji in Italiji, strašno pa obremenil Nemčijo in še bolj Anglijo, ki je samo v podporo agrikulturi morala prispevati v enem letu preko 800 milijonov dolarjev. V zvezi s tem je zanimiva statistika velikosti kmetij v državah EGS: povprečna kmetija obsega v Nemčiji 13,5 ha, Franciji 23,5 ha, Nizozemski 14,1, Belgiji 13,3, Luksemburgu 22,2, Angliji 64,2, Irski 17,7, Danski 22 in v Italiji komaj 7,6 ha. Kot vemo, je v Sloveniji zakon, ki dovoljuje največ 10 ha po kmetiji. Lahko si mislimo, kakšen nesmisel je to danes, ko so celo povprečne evropske farme precej večje od slovenskih kmetij, in zemlja, ako že ne bolj rodovitna, je v glavnem ravninska! EGS vodi skupni fond, iz katerega podpirajo pokrajine, ki so revne in manj razvite. Po tem kriteriju so največ podpore dobivale Italija, Irska in Francija. Države-članice EGS so podvržene mnogim skupnim zakonom, ki omejujejo suverenost posamezne države. Kot je znano, je poleg prostega premika brez carine blaga tudi povsem prost premik kapitala in delovne sile. V praksi to pomeni, da, recimo, lahko Itali- sem s tisoči drugimi služil »kralju« v šoli za rezervne oficirje in to le nekaj let pred izbruhom 2. svetovne morije. Pak (V Ameriški Domovini bo vedno prostor za vaše zanimive dopise, g. Pak! Vesel bi bil tudi, ako bi bili voljni komentirati o prihajajočih olimpijskih iger v Sarajevu. Ur.) jan ali Grk odpre zdravniško ordinacijo v Monakovem, trgovec trgovino, kjer koli misli, da bo uspel itd. Vstop novih članic v EGS je podvržen vetu ene posamezne države. Francoski predsednik Charles de Gaulle je na primer dolgo časa vetiral vstop v EGS Anglije. Velike težave pri sprejetju v EGS imata Španija in Portugalska; Italija in Francija se namreč čutita prizadeti, ker bo konkurenca v agrikulturnih in to enakih proizvodih naporna! SFRJ bi bila mogla pristopi v EGS od vsega začetka. Mednarodne prilike so bile take, da bi jo bili sprejeli, ako bi bil imel režim toliko poguma prositi za vstop kljub temu, da bi bilo to pomenilo veliko zamero Moskvi. Jugoslavija je sicer povezana z EGS preko sorazmerno ugodnih trgovskih pogodb, ki ji dajejo možnosti izvoza po nekih dovolj velikih kvotah, posebno za živino. Težava v zvezi s temi pogodbami je, da se morajo obnavljati. Ako je EGS v krizi, bodo take pogodbe vse redkejše in manj ugodne za SFRJ. Spričo poraznega zastoja v jugoslovanskem gospodarstvu zadnja leta, je sedaj kaka tesnejša povezava z evropskim trgom postala skoraj nemogoča in to bo seveda tudi problem za Slovenijo, ko bomo prišli mi Slovenci do položaja, ko bomo lahko suvereno odločali o našem gospodarskem razvoju. PU Marihuana in rak Raziskave, ki so jih izvedli ameriški znanstveniki, utrjujejo mnenje, da je marihuana učinkovito sredstvo za odpravljanje slabosti in težav, ki so posledica terapije pri zdravljenju raka. Republikanski predstavnik v kongresu Stewart B. McKinney se zavzema za uzakonitev uporabe tega mamila za medicinske namene v vseh združenih državah. McKinney, ki predstavlja okrožje v državi Connecticut, je bil že pred izidom najnovejših znanstvenih ugotovitev o koristni zdravstveni vlogi marihuane pri zdravljenju nekaj vrst raka, pobudnik zakona, ki zdravnikom dovoljuje predpisati marihuano, pacientom, obolelim za rakom ali glavkomom. V zakonu je predvidena ustanovitev zvezne službe za kontrolo pridelave in distribucije marihuane za raziskovalne in terapevtske namene, zaradi katere je zdaj vprašljiva veljavnost zakona proti uporabi te droge za nemedicinske namene. Po McKinneyjevi navedbi je že 33 ameriških zveznih držav dovolilo uporabo marihuane za zdravljenje raka in glavkoma. KOLEDAR PRIREDITEV S£2&iSSZi2Siti?&SZSi&&SSZZ&ifiti)iSl&i^^ JUNIJ V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JANUAR 21. — Slovenska pristava priredi »Pristavsko noč« v SND na St. Clair Ave. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi srnjakovo kosilo v prid Slovenskega doma za ostarele. Kosilo bo v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 29. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti postreže s kosilom od 11.30 do 1. pop. v šolski dvorani. FEBRUAR 17. — Slovenski starostni dom priredi večerjo s srečolovom 50/50 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Koktajli ob 6.30, večerja ob 7.30 zv. Ves prebitek namenjen Domu za ostarele. 18. — St. Clair Hunting and Rifle Club priredi Lovsko večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igra Alpski sekstet. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi maškera-do. 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC d 24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. APRIL 1. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 7. — Pevski zbor Jadran priredi pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 13. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti poda Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinsko proslavo. 28..— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo. 3. — Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. JULIJ 8. — Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 15. — Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. — Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. — Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10 — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vesti iz Slovenije Inex adria aviopromet je naročila 5 letal A-320 pri zahodnoevropski Airbus Industrie LJUBLJANA - Slovensko podjetje Inex adria aviopromet je sporočila javnosti, da je pri zahodnoevropski firmi Airbus Industrie naročila 5 letal A-320, za tri pa je položila opcijo. Letala imajo od 150 do 180 sedežev in so zelo draga. Tolikšna devizna investicija v tem za SFRJ gospodarsko težavnem obdobju je sprožila val kritike. Kritiki očitajo slovenskemu zračnemu prevozniku potratnost, češ IAA kupuje draga letala, ko SFRJ nima konvertibilnih deviz niti za uvoz prepotrebnega reprodukcijskega materiala. Zadevo je opisal in IAA branil ljubljanski novinar Matija Dermastia. Nakup novih letal, ki bodo od leta 1988 naprej postopoma zamenjava- la v ladjevju IAA odslužena in za tisti čas tudi zastarele dou-glasove devetke (tovarna potniških letal McDonnell Douglas počasi zapira vrata, saj bo eno zadnjih DC-9 letal leta 1985 prevzela prav IAA) je bila za IAA nuja. Ladjevje IAA vsebuje 11 letal več različic tipa DC-9. Letala se pa starajo. Dejstvo je, da najhitreje od vseh tehnologij namreč zastareva prav letalska. To je prisililo IAA, da je dobila nova letala, izbrala pa je tip A-320 »Airbus«. Ta letala so zagotovo v vrhu svetovne letalske tehnologije, zelo varčna z gorivom, to pa terja svoj davek. IAA je morala hitro ukrepati tudi zaradi tega, ker vsak »airbus« delajo v povprečju 36 mesecev. Jugoslovansko gospodarstvo v 1. 1983 LJUBLJANA - Objavljeni so nekateri podatki o gospodarstvu v SFRJ lani. Nekaj napredka je bilo v tem, da je SFRJ lani vrnila in uredila vse dospele tuje obveznosti ter da bo plačilni primanjkljaj bo okrog 150 milijonov dolarjev. Pri tem pa velja poudariti, da je bila SFRJ deležna veliko ekonomske podpore s strani zahodnih bank in držav. Uvoz je bil manjši za 1,9 odstotka, izvoz pa se je povečal za okrog 1,4 odstotka. Dalje, izvoz je pokril 80 odstotkov uvoza. Te številke menda vključujejo celotno mednarodno trgovanje SFRJ, torej tako z Zahodom kot Vzhodom. Lani se je industrijska proizvodnja v SFRJ povečala za 1,3 odstotka v primerjavi z 1. 1982. Na drugi strani pa je družbeni proizvod realno znižal za 1,3 odstotka. Po več sorazmerno obilnih letinah, je kmetijstvo dalo lani za 2,1 odstotka manj v primerjavi z letom 1982. To se je zgodilo zaradi manjšega pridelka živinoreje in poljedelstva. Predvsem je trpelo lani gradbeništvo, ker so imele gradbene organizacije za 14 odstotkov manj dela kot 1982. Delovna storilnost se je znižala za 3,4 odstotka, na delo pa je lani čakalo za 5,8 odstotka več ljudi kot leta 1982. Podatki o številu zaposlenih v SFRJ kažejo, da je zaposlen vsak tretji občan. Vsega skupaj je zaposlenih 6,23 milijona oseb, zaposlitev pa išče 912 tisoč. Lani jih je bilo prijavljenih 862 tisoč, razlika med 1982 in 1983 je torej 5,8%. Med tistimi, ki iščejo delo, prevladujejo ženske — kar 520 tisoč jih je. Med vsemi zaposlenimi v Jugoslaviji, dobro tretjino (2,3 milijona) predstavljajo ženske. Uspešno leto za koprsko Luko KOPER - Lani so delavci koprske Luke pretovorili 2.280.000 ton blaga ne računajoč nafto. Tako so v primerjavi z letom 1982 povečali promet za približno 4 odstotke. Industrija v Novem mestu in okolici NOVO MESTO - Lani je nova tovarna izolacijskih materialov v Bršljinu, kjer je bila nekoč steklarna Inis, prodala na jugoslovanskem trgu 2.000 vagonov izolacijskih materialov, precej so pa izvozili, predvsem v zahodnoevropske države, ZSSR in Egipt. Načrtujejo, da bodo letos izvozili polovico proizvodnje. V tovarni je zaposlenih 200 delavcev. Novomeška tovarna obutve, ki v Novem mestu in Dolenjskih toplicah zaposluje 400 delavcev, je lani izdelala 700.000 parov športne, lahke moške in delavske obutve. IZ' vozila pa je za 1,060.000 dolarjev. Direktor tovarne je Franc Košmrlj, ki je dejal, da bodo predvidoma letos izvozili za 1.200.000 dolarjev obutve, kar bi bilo za 20 odstotkov več kot v letu 1983. Precejšnji uspeh je imela tudi novomeška tovarna zdravil Krka, ki je na tuja tržišča izvozila za 44 milijonov dolarhev izdelkov, od tega je bilo 28 milijonov dolarjev ustvarjenih na konvertibilnem področju. Za letos pričakujejo, da bodo izvozili do 60 mili' jonov dolarjev izdelkov, kar bi Krko uvrstila na drugo mesto med dolenjskimi izvozniki. Mopedi koprskega Tomosa v Alžirijo KOPER - Lani je koprski Tomos izvozil v Alžirij0 23.000 mopedov. Letos pa b° poslal v Alžirijo dodatnih 25.000 mopedov. Alžirski uvoznik je naročil tudi precejšnje količino potrebnih nadomestnih delov. Poleg tega razvij3 Tomos proizvodno sodelovanje z nekim alžirijskim izdelovalcem mopedov v mestu Guelma. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St.Clair Ave. tel. 881-238* Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Boz-nar; predsednik Joseph Baškovič; podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki; John Hočevar, James V. Debevec, Dominik Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodja athletike in mladinskim aktivnosti. John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi to-r6k v mesecu v conferenci sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične Pobirate ob 7:00 pred sejo in ta samo v mesecih: Jan., April, Julij, *n Oktober od 6. do 7. ure zvečer. V slučaju poleži naj se bolnik javi pri 'ajnlku, da dobi zdravniki list in karto. DR. SV. LOVRENCA ST. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bebol, predsed. Joseph L. Fortuna Podpred. Ray Hablan; tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale 524-5201: Zapisnikarca Mary Ann Sray; b|agajnlk James T. Weir, 15052 Rochelle Dr., Maple Hts., OH 44137; nBdzorniki Anthony B. Lausche, Olga Sray, Virginia Forjana. Zastopnika za SND na 80. St. Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zastopnika za SND Maple Hts.: Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zastopniki za atletiko in booster c|ub: Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zdravniki: Dr. Wm. Jeric, in c)r- F- Jelerclc. Seje so vsaki 25 ega v mesecu ®316 Fleet Ave. ob 7:30 p.m. — Sprejema članstvo od rojstva do let starosti. Bolniški asesment na mesec in plačuje $7 “Olniške podpore na teden, če je ®n bolan pet dni ali več. Rojaki v Nawburghu, pristopite v društvo 8v- Lovrenca. društvo sv. ane št. iso KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony eb°l; častna predsednica °sephine Mulih, predsednica n9ela Winter; podpredsednica w7en Krofi; tajnica Josephine /n,er, 3555 E. 80 St.; blaga-Za i rka Laura Berdyck, Plsikarlca Kathryn Zabak. Nad-^rhice Theresa Zupančič, Helen Štor,1 ,n Anna Winter, zapisnici za Z10 na 80. St; Alice Arko; za SND ža ^aPl0 Heights: Helen Krofi; ln^°Pnlcl za 0hlo KSKJ Boosters W Jensko dejavnR»t: Josephine er In Alice Arko; za Federacijo1 v.,Ce Arko In Josephine Winter. nlki. 8,ovenskl in družinski zdrav-Seje so vsako tretjo nedel-SKi^niesecu ob 1- url popoldne v "a 80. česti. društvo sv. marije Sar GDalene št' 162 KSKJ 5ke e^ema Članstvo odš 16. do nin-oC^tloatb napret. V mladinski jatv 6k se sprejema otroke od ro-let0a Pa dP 15 leta. — Odbor je J0Se sledeč; Duh. vodja Rev. Božnar, preds. Frances ^k aniCtl’ podpreds. Anna 76q tšek’ ^Jnlcar Mary Ann Mott, 53i‘455612 S,'’ Euclid’ 0H' Tel" ^9ain‘«arka Mary Hochevar; Zorni karica Frances Novak Nad-Jose J?* * 5 6- Frances Macerol, Pa,cicPhide Gorencic in Mary že*6^'03 Jennie Feme. Zastop. ,:rancri3ke ,n niladin. aktivnosti 6s Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo. Anna Zakrajšek, Frances Novak, in Frances Nemanich. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi avditorju •— Asesment se pobira le 2 krat na leto in sicer na 25. jan., in jul. od 5.30 do 7. ure zv. v družabni sobi avditorija pri sv. Vidu. Če je 23. dan meseca sobota, se pobira v petek, če je nedelja, pa se pobira v ponedeljek. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednik: Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony čTolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleve., OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica; Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blagajnica: Jennie Tuma Zapisnikarica: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Tony Bolden Zdravnik: Dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki. Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8.00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor-tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55 leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70 leta za zavarovalnino od 2,000.00 do 40,000.00. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica: Draga Gostič Podpredsednik: Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Ravizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september, november na domu tajnice ob 7. uri zvečer februar, april, junij avgust, oktober in december v Baragov Dom, 6304 St. Clair isto ob 7. url zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRAIJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler tel. 943-2306 Podpredsednica: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc in Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vršijo na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12 uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Slovenska ženska zveza PODRUŽNIC ŠT. 10 SŽZ Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Jean Planisek Pod-pred., Frances Žagar Zapisnikarca, Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleve., OH 44110, 531-7635. Tajnica: Rosemary Susel Nadrodnice Marie Gombach, Caroline Stefančič. Sunshine Committee: Raye Moro and Joyce LaNassi. Seje se bojo vršile tretji sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes. Mesec: Jan., Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja, Rev. Francis Paik Predsednica, Agnes Tomc Podpred., Mary Stražišar Tajnica-blagajničarka, Donna Tomc Zapisnikarica, Addle Humphries Nadzornice: Mary Fakult, Lillian Orazen, Frances Plut Zastopnice Slov. društvenega doma na Recher Ave.: Anna Cekada, Mary Stražišar, Mildred Marolt Zastopnice klub društev: Celeste Frollo, Ann Cekada Seja se vršijo vsak prvi torek v mesecv v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Joseph Boz-nar Predsednica — Cecelia Kermavner Tajnica in blagajničarka: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleve., OH 44103, tel. 881-4798. Zapisnikarica Marie Telic Nadzornice — Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrši vsaki drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida, in mesece Jan., Aprila, Julija in Oktobra, na 25-ega od 5:30 do 7:00 zvečer, ako pride 25-ega na soboto se pobira en dan prej in ako pride 25-ega na nedeljo se pobira en dan pozneje. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Predsednica, Amelia Oswald Podpredsednica — Justine Glrod Tajnica-blagajničarka Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, Phone 261-8914. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi '‘2”. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica in bligajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave.; Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957; zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice; Anna Harsh, Elsie Lovrenčič; zastopnica za vse SND. Jennie Gerk in Mary Taucher. Seje so vsak drugi mesec, začenši v marc, maj, septembra, decembra na 2 nedeljo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsednica Antoinette Malnar. Podpredsednica Ann Zak; tajnica Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735. Blagajničarka Josephine Orazem Ambrosic, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol, Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Poročevalka Frances Kotnik. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik John Nestor, taj. In blag. Frances Štete, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117. tel. 531-6109. Zapisnikar Harold Telich. Nadzorniki Mark S. Telich in Frank Štefe, ml In Edward Pečjak. Vodnik mladinskin dejavnosti Harold kD. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nendeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A. President — Vivianne Cecelic Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119. Treasurr — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic Pres, of Audit Com. — Jean Fabian 1st Auditor — Caroline Lokar 2nd Auditor — Louise Fabec Youth Activities Coordinator: Vivianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech Meetings: 2nd Tuesday of the month at Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH at 7:30 p.m. NOVI DOM ŠT. 7 ADZ Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, O. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Antloga, nadzorniki: Joseph Gabrič, Mary Živoder, Gabriel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. — Vida Zak Podpreds. — Mary Price Tajnik — Anton M. Lavrisha, 18975 Villavlew Rd., Cleveland, OH 44119 Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. Odbor — Joseph Skrabec Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slov Domu na Holmes Ave. CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z. Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik — Robert Menart Zapisnikar — Ronald Zarnick Nadzorni odbor — Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski, mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, tel. 692-1424. Za zdravniško preiskavo — vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA 11 (ADZ) President — Louis Graham Vice-Pres. — Julie Zak Secretary — Mimi Turk,23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 441178 Treasurer — Mimi Turk Recording Sec. — Mary Hrovat President of Auditing Committee — Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick °nd Auditor: Ann Bell Medical Examiner: Dr. Spech Meetings: Second Tuesday each month. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile Podpredsednik, John Cendol Tajnica in blagajničarka, Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wlckliffe, OH 44092, telefon 944-7965 Zapisnikarica, Frances Tavzel, John Cendol, Louis Sile Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 20. marca, 24. julija, 16. oktobra, 18. decembra 1983 A.M.L.A. uradu, 19424 So. Waterloo Rd. Za Slovenski narodni dom John Cendol za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno citalnicol Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modic, Louis Sile, Frances Modic, Frank Plut, Louis Sile. Zastopniki za slovenski društveni dom France Modic, Frank Plut Louis Sile. COLLINWOODSKI SLOVENSKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Tina Collins, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clearalre, 481-6955; zapisnikarica Stephanie Dagg. Nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak. Zdravnik: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar; zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeil, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Frances Steple, Anna Ribic. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:00 popoldne v šoli sv. Vida. . • Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, častna pred. - Mary Marinko, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Caroline Rožic; tajnica in blagajničarka Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545. Zapisnikarica v slovenščini Gabriela Kuhel, zapisnikarica v angleščini - Mary Turk, rediteljica Ivanka Pretnar. Nadzornici Frances Novak in Amalija Košnik. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; predsednica — Pavla Adamic; podpredsednica — Mary Kokal; tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Nadzornice Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Zastavonošinja Addie Humphreys. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neceljo v mesecu pri 8. Maši isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Članarina je bila povišana na $5.00 letno. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja č.g. Jože Božnar Predsednik — Joseph Zevnik Podpredsednik — Emil Goršek Tajnik — Stanley Hribar, 1253 E. 60 St., tel.: 432-2979 Zapisnikar — John Hočevar Slov. Zapisnikar — Daniel Postot-nik st. Blagajnik — Charles Winter, ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA President — Joseph Penko 1st. Vice-pres. — Olga Klanchar 2nd Vice-pres. — John Vatovec Secretary — Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246. Treasurer — Josephine. Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, and Carolyn Budan Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis Librarian — Molly Frank Publicity: Molly Frank, Chas. Terček, Lori Slerputowskl Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick' Rehearsals — Monday evening, rm. 2 at 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. PEVSKI ZBOR KOROTAN 1982 — 1983 ODBOR Pevovodja: Ing. Franček Gorenšek Predsednica : Theresa Jarem Podpredsednika: Janez šemen, Anka Mihelič Tajnik: Jože Cerer, 21171 Goller Ave., Euclid, OH 44119, tel. 486-2854. Blagajnik: Frank Lovšin Arhivarici Kati Likozar in Metka Hauptman Odborniki(ice): Ivan Hauptman, Martina Košnik, Nejči Slak, Ani Erdanl, Maria Er-dani, Tina Ferkul in Irena Hren Nadzorni odbor: Tomaž Gorenšek, Marko Jakomin Naslov: KOROTAN, 1026 East 61 St., Cleveland, OH 44103 SINGING SOCIETY JADRAN President — Florence Unetich Vice-president — Don Gorjup Secretary-treas. — Frank Bittenc Recording and Corres. See. — Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Frank and Ann Kristoft Librarian t- Josephine Tdmsic Musical Dir. — Reginald Resnik Pianist — Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 p.m. to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd., rm. 3. SLOVENSKA PESEM CHORUS President — John Vidmar Vice-president — Lojze Arko Secretary — Jenny Skul, 1805 Clement, Joliet, IL 60435, tel. (815) 727-1650. Treasurer — William Trlnko Director — Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals — Every Sunday at 6:00 at Baragov Dorn In Lemont. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILUE Predsednik — Srečo Gaser Podpredsednik — Edi Mejač Tajnica — Zdenka Zakrajšek, 174 Brush Rd., Richmond Hts., OH 44143 Blagajničarka — Martina Košnik Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar, Edi Mejač Oderski mojstri — Slavko Štepec, Stane Krulc Arhivar — Srečo Gaser Bara — Peter Celestina, Rudi Hren, Miro Celestina, Tone Štepec Kuhinja — Vida Jakomin, Anikca Nemec, Minka Kmetič Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Jože Tomc, Matija Hočevar športni Referenti — France Zalar, Sr. Nadzorni Odbor — France Hren, Miro Erdani, Matija Grdadolnik Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmi uri v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKE President — John Habat 1st Vice-pres. — Charles Ipavec 2nd Vice-pres. — Mary Dolšak Secretary-Treasurer — Bill Janša, 20251 Bali Ave., Cleve., OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec. — Marla Dimitrejevic Recording Sec. — Helen Konkoy Executive Sec. — Frank Mahnič Auditors: Warren Fabian, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian — Ella Samanlch Legal Counsel — Charles Ipavec DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Stepic Finančna tajnica — Pauline Stepic Nadzorniki — Stephanie Pultz, Theresa Stefanlk, Elaine Saxby Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8. ure Zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice-pres. — June Price Secretary — Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan Recording Secretary — Julia Pirc Legal Advisor — Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John Perencevic, John E. Leonard, James Novak, Louis Peterlin, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shlmrak Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, August Pust. Alternates: Don Mausser, Rudolph M. Susel Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Zapcetek ob 8. uri Uradne ure: 11 a.m. do 3 - tel. 361-5115. SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 44110 President — Daniel L. Pavšek Vice-pres. — Leroy Koeth Recording Sec. — Mary O'Kicki Financial Sec. — Frank Koncilja Treasurer — Al Marn Auditors: Felix Gasar, Mary Podlooac^Max Jeric House Committee: Bill Kozak, August Dragar, Jack Videtich Club Room Mgr. — John Plutt Federation Rep.: John Habat, At Marn, Dan Pavšek Sr. Other Directors: John Habat Jr., Frank Ferra, John Primo, Roy Sankovič Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Cleveland, Ohio BOARD OF DIRECTORS President, Anthony Sturm First Vice-pres., Steve Shimits Second Vice-pres., Mary Dolšak Secretary, Millie Bradač Treasurer, Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec, Cecelia Wolf Legal Advisor, John Prince Auditors: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Albert Comenschek, Frank Kristoff House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, William Bayuk, Frank Kristoff, John Vicic, Ernest Tib-jash, Fran Grk Alternates: Frank Polantz, Mike Matuch Rep. to Fed. of Slov. Homes: A. Shimits, Mary Dolšak. Alt.: Frank Koss, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Frl 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. Mary Dolšak — President Bertha Dovgan — Vice-pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-treas. Florence Slaby — Rec. Sec’y. Molly Raab — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Josephine Tomsic Active Members: Millie Bradač, Betty Zablotney, Maria Posanovic, Marlene Perdan, Mary Wolf Delicious fish and other dinners every Friday from Noon to 8 p.m. Take-outs available, call 481-5378 SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO Predsednik, Robert Kastelic Podpredsednik, Frank Urbančič Tajnik, Tom Meljac, 663-5111 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137 Blagajničarka, Millie Lipnos Zapisnikarica, Marjorie Church Nadzorniki, Frank Urbančič, Anton Kaplan in Al Glavic Odborniki: Louis Champa, A1 Lipnos, Louis Kastelic, Louis Ferfolia, Charles Hočevar, Antonia Stokar, Anton Stemitz, Wm. Ponikvar, Del Glavic Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland OH 44103 Predsednik, Stanko Vidmar Podpredsednik, Vinko Rožman Tajnica, Marija Meglič Blagajnik, Anton Oblak Gospodarja — France Tominc, Jernej Slak, Social Klub — Jazez Žakelj. Nadzorni odbor — Jože Melaher, Franc Sleme in Lojze Bajc Odborniki: Franc Kamin, Anton Lavriša, Maks Erste, Anica Kur-bos, Erika Kurbos, Janez Košir, Anton Meglič, Ferdo Sečnik In zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. — Dom ima sobe za prenočevanje, razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št. 881-9617. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovnik vodja, Rev. Dr. Joseph Gole Predsednik, Joseph Kunovar Podpredsednik, John Bambič Tajnik, Frank Menchak Zapisnikarca, Marija Kadunc Blagajničarka, Milka Modic Pomočnica blagajničarke, Helen Coffelt Upravnik parka Triglav, Frank Mejač Pomočnik upravnika parka, Joseph Cimrmancic Prosvetni vodja, Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje, Biba Kralj-Bambic Pevovodinja, Mara Kolman športni referent, John Mejač Referent za plesno grupo Triglav, Biba Kralj-Bambic Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH, Lonie Limoni Dopisnikar za Ameriško Domovino, Frank Rozina Bara — Darko Berginc Pomočnik pri bari, Albert Zigoy Kuhinja, Loni Limoni Nadzorni odbor: arel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Častni predsednik — Louis Peterlin Predsednica — Margaret Kaus Prvi podpred. — John Škrabec Drugi. Podpred.—-Frances Kotnik Tajnik — Frank Capuder, 6210 Schade Ave., tel. 881-1164 Blagajnik Andrew Kavčnik Zapisnicar Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karpinski, Anton Žakelj, Jennie Vidmar Potovanji odbor: Margaret Kaus Veselični odbor: Frances Tavžel, Michael Vidmar Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 popoldne v spodnji dvorani slov. nar. doma na St. Clairju. PLESNA SKUPINA KRES: Predsednik: Matej Lončar Podpredsednik: Jože Gaser Blagajničarka: Marta Švigelj Tajnica: Milica Gobetz, 29227 Eddy Rd., Willoughby Hills, OH 44092 Zapisnikarica: Martha Košir Svetovalci: Srečo Gaser In Jože Zupančič Odborniki: Miha Košir, Peter Hauptman in Tomaž Kmetič Učiteljici: ga. Bernarda Avsenik in ga. Breda Lončar ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor, Father Tomc Honorary President, Sister Margaret President, Jennie Jesek Vice-President, Joan DeNardo Recording Sec’y., Kathy Kanuk Corres. Sec'y., Karen Luberger MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Woibang C.M. predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298, blagajničar Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleve., OH 44103, tel. 431-5699, nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle in Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; ramestnik: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj. BALINCARSK KROŽEK, SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Toni Svigel Podpredsednik — Feliks Breznikar Tajnik — Joseph Marinko Blagajnik — Toni Škerlj Odborniki — Viktor Domines, Stane Frisian, Maks Jerič, Avgust Dragar, Janez Švigelj, Nace Tavčar, Ani Breznikar, Cilka Švigelj, Tončka Švigelj, Vera Žnidaršič, Ferdo Svečnik Nadzorni odbor — Milan Zajc, Jože Sojer, Ivan Kosmač Seje se vršijo po dogovoru. SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik: Dr. Rudolph M. Susel Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Cleve., OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Pavla Rijavec, 6613 Schaefer Ave., Cleve., OH 44103, tel. 431-5030 Odborniki: Dr. Karl Bonutti, Vince Sfiligoj, Julijan Bremec, Olga Valenčič, Katy Gorjup Nadzorniki: Rudolph Perhinek, Stefan Durjava, Frank Cendol Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Dante Šavron, Lojze Cenčič ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Ed Pečnik Tajnik/blagajnik: Gus Babuder, 2275 River Rd., Wllby., Hills, OH 44094, Ph; 946-6998 Zapisnikar: Dick Beck Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st. SLOVENSKA PRISTAVA, INC. Predsednik, Filip Oreh Prvi podpredsednik, Maks Jerič Drugi podpredsednik, Stane Rus Tajnik, Stane Mrva, 943-1442 (3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills OH 44094) Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar, Stanko Vrhovec Nadzorni odbor: Hočevar John, Pfeifer Branko dr., Resman Mate dr. Razsodišče: Berlec Ivan, Kovačič Frank, Urankar Frank Slovenska šola Sv. Vid: Kogovšek Frank, Gabrič Jože Slovenska šola Marije Vnebovete: Mazi Gabriel, Tomc Jože ST. MARY HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Spiritual Director — Rev. Victor N. Tomc President — William Kozak Vice-pres. — Frank Zernic Slovenian Vice-pres. — Rudy Knez Secretary — Mike Pozun Treasurer — Art Eberman, 531-7184, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110 Sick and Vigil Chmn. — Frank Sluga Corres. See. — Louis Jesek Marshall — Ed Lah Social Apostolate — Ed Kocin Retreat Chmn. — Joseph Sajovic 1 ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Chaplain, Rev. Joseph Boznar Commander, Steven Piorkowski 1st V.C., Daniel Reiger 2nd V.C., Matthew Nousak 3rd V.C., John Burchard Adjutant, Thomas Kirk Treasurer, Rivard J. Mott, 760 £■ 212 St., Euclid, OH 44119, Tel-531-4556-H, 431-6061-B Judge Advocate, Robert Mills Sr. Welfare, William Lipoid Historian, Anthony Grdina Medical, Martin Strauss 3 Year Trustee, James E. Logar Sr. 2 Year Trustee, John Kirk, Jr. 1 Year Trustee, John Milakovich Auxiliary Liaison, Richard J. Mott Meetings are held evey third Tuesday each month in the clubroom, 6101 Glass Ave. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend out faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to off0r Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. Honorary Pres. — Joseph Trebeč