55
O D V E Č N E  S K R B I  E V R O P S K E  KO M I S I J E
ODVEČNE SKRBI EVROPSKE KOMISIJE
Jože Mencinger
Evropska komisija nas kar naprej sili narediti kaj, kar je dejansko škodljivo. Primerov 
ne manjka, celo če pustimo ob strani  škodo, ki nam jo je povzročila z zahtevami po 
»varčevalnih« ukrepih, ki jo je sicer povzročila tudi drugim ubogljivim članicam. Med 
najbolj škodljive gotovo sodijo zahteve po prodaji petnajstih podjetij v času krize, 
ko je njihova cena najnižja, milijardna škoda povzročena  s »sanacijo« slovenskega 
bančnega sistema in zahteva po prodaji pred tem načrtno osiromašenih NKBM in NLB, 
ki jih je Slovenija sanirala z lastnim denarjem. Sklicevanje komisije na tako imenovano 
prepovedano državno pomoč, ki naj bi izkrivljala konkurenco in ki ga je naša oblast sprejela 
brez ugovorov, je nesmiselno sprenevedanje. Posebej še, če takšno državno pomoč lahko 
dajemo tujim multinacionalkam kot sta Revoz ali Magna. Ostaja vprašanje, zakaj.  Ji zmeraj 
ponižna Slovenija služi za dokazovanje moči, ki je ne more uveljaviti pri večjih članicah, ali 
kot nekakšen poskusni zajček, ki je dovolj majhen, da so učinki poskusov na druge članice 
zanemarljivi. Enako pretirano skrb Evropska komisija kaže tudi pri presoji gospodarskega 
stanja oziroma presoji možnosti neravnotežij. Kakšna je torej Slovenija po merilih, ki jih 
EU uporablja za presojo stanja v posameznih članicah.    
 
1. Indikatorji neravnotežij
Evropska komisija za oceno stanja in potrebo po posredovanju v članicah uporablja 
enajst1 osnovnih indikatorjev; bili naj bi ekonomsko relevantni in enostavni, ne bi se smeli 
prekrivati, izračunati naj bi jih bilo mogoče iz razpoložljivih podatkov. Razvrščeni so v dve 
skupini; pet naj bi jih kazalo zunanjo neravnotežje in konkurenčnost, šest pa notranje; tem 
v novejših poročilih dodajajo še indikatorje, ki kažejo strukturna dogajanja na trgu dela. 
EK z indikatorji ugotavlja potrebo po podrobnejši analizi  in  po posredovanju v posamezni 
članici. Gre za poročila o finančni nestabilnosti (Alert Mechanism Report, (AMR))2, ki 
naj bi kazala na nujnost posredovanja (Macroeconomic Imbalance Procedure, (MIP)), ko 
bi opravili poglobljeno analizo stanja (In Debth Report, (IDR)) za posamezne članice. 
Indikatorji so prikazani v Tabeli 1; v prvem stolpcu so zaporedna številka in angleška 
okrajšava, v drugem pa njegov  naziv. Sledi merilo, temu pa vrednosti merila, nad ali pod 
katerimi naj bi imeli opraviti z  neravnotežjem. 
1  Konec leta 2012 je Evropska komisi ja  deset im osnovnim meri lom f inančne nestabi lnost i ,  s  pomočjo kater ih 
ugotavl ja  potrebo po podrobnejš i  anal iz i  in  posredovanju,  dodala še enajsto -  povečanje obveznost i  f inančnega 
sektor ja.
2  Pr vo poroči lo  je  komisi ja  objavi la  14.  februar ja 2012; 
O D V E Č N E  S K R B I  E V R O P S K E  KO M I S I J E
56
Tabela 1
Merila finančnih neravnotežij
Zunanje neravnotežje in konkurenčnost
indikator merilo meje
(1)
CA
saldo plačilne bilance
  (3 letno povprečje)
% BDP > +6% ali <-4%
(2)
NIIP
neto mednarodna finančna pozicija % BDP -35%
(3)
REER
realni efektivni tečaj, 
(3 letna sprememba)
% sprememba
+/- 5% za evro območje
+/- 11% za ne evro
(4)
EXS
delež v izvozu  EU, 
(5 letno povprečje)
% sprememba -6%
(5)
ULC
nominalni stroški na enoto dela, 
(3 letno povprečje)
% sprememba
+9% za evro območje
+12 % za ne evro
Notranje neravnotežje
(6)
HP
cene hiš,
(relativno glede na indeks cen)
% sprememba +6%
(7)
PSCF
tok kreditov privatnemu sektorju % BDP +15%
(8)
PSD
dolg privatnega sektorja % BDP 133%
(9)
GGD
javni dolg % BDP 60%
(10)
UN
stopnja brezposelnosti 
 (3letno povprečje)
% 10%
(11)
FSL
rast obveznosti finančnega sektorja % 16.5%
 
Vir :  Complet ing the Scoreboard for  the MIP,  F inancial  Sector  Indicator,  EC,  Brussels ,  14.11.2012
2. Indikatorji neravnotežij v letu 2015 
Po zadnjem poročilu iz novembra 2016 (Alert Mechanism Report 2017, Statistical Anex) 
je med indikatorji neravnotežij najbolj pogost prevelik javni dolg (več kot 60 % BDP); ima 
ga kar 17 od 28 članic EU, sledita neto finančna pozicija (-35% BDP) s 14 članicami in 
privatni dolg (133% BDP)  ter stopnja brezposelnosti (10%) s po dvanajstimi članicami. 
Desetim članicam je delež izvoza padel za več kot 10%, v petih so relativne cene hiš 
zrasle za več kot 6%. Prav tako pet članic je imelo neravnotežje v deležu tekočega računa 
v BDP (-4% < CA > +6%) ali pa so se jim je realni efektivni tečaj spremenil za več kot 
5% (članice EA) ali 11% (nečlanice EA). Štirim so se stroški dela povečali za več kot 9%. 
Samo v eni članici se je tok kreditov povečal za več kot 14%, v nobeni članici pa se niso 
povečevale obveznosti finančnega sektorja.  Češko gospodarstvo naj bi bilo najbolj stabilno 
gospodarstvo v EU, saj po nobenem indikatorju ni bilo izven meja ravnotežja, Ciper pa naj 
bi imel najbolj nestabilno gospodarstvo, saj naj bi bilo kar sedem od enajstih indikatorjev 
57
O D V E Č N E  S K R B I  E V R O P S K E  KO M I S I J E
izven meja ravnotežja. Po eno gospodarstvo EU naj bi imelo pet ali šest indikatorjev izven 
meja, šest članic naj bi imelo po štiri indikatorje izven meja ravnotežja, v kar desetih 
članicah pa bi bili izven meja trije indikatorji. Slovenija je v skupini štirih držav (Avstrija, 
Nemčija, Malta, Slovenija) s samo dvema indikatorjema izven meja ravnotežja. To sta neto 
finančna pozicija in javni dolg; pri neto finančni poziciji sta izven ravnotežja (-35%) dve 
skupini držav; nove vzhodnoevropske članice z velikimi prilivi kapitala predvsem v obliki 
tujih neposrednih naložb ter članice južnega obrobja; Slovenija po nastajanju neravnotežja 
sodi v to skupino. Tudi pri  prevelikem javnem dolgu (60% BDP), ki ga imajo skupaj z 
zadolženostjo privatnega sektorja predvsem razvite članice EU, Slovenija sodi med države, 
ki so javni dolg povečale po in zaradi reševanja  iz krize.  
Slika 1a
Zunanje ravnotežje in konkurenčnost
0
1
2
3
4
5
6
-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10
0
1
2
3
4
5
6
7
8
-240 -200 -160 -120 -80 -40 0 40 80
0
2
4
6
8
10
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
-30 -20 -10 0 10 20 30 40
0
2
4
6
8
10
-20 -16 -12 -8 -4 0 4 8 12 16 20
TEKOČI RAČUN (% BDP) NETO FINANČNA POZICIJA (% BDP)
REALNI EFEKTIVNI TEČAJ
STROŠKI DELA
DELEŽ SVETOVNEGA IZVOZA
neravnotežje
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežjeneravnotežje
neravnotežje
Slovenija Slovenija
SlovenijaSlovenija
Slovenija
 
Vir :  A ler t  Mechanism Repor t  2017,  Stat ist ical  Anex
O D V E Č N E  S K R B I  E V R O P S K E  KO M I S I J E
58
Porazdelitev članic po posameznih indikatorjih zunanjega in notranjega neravnotežja ter 
položaj Slovenije sta prikazana na Slikah 1a in 1b s histogrami, na katerih so na vodoravni 
osi prikazane vrednosti indikatorjev, na navpični pa število članic v posameznem razredu. Z 
navpičnima črtama je označen položaj Slovenije ter meja (meji) neravnotežja. 
Na Sliki 1a  je prikazan položaj Slovenije po indikatorjih zunanjega neravnotežja in 
konkurenčnosti v letu 2015, do kamor sežejo podatki poročila EK iz novembra 2016. 
Slovenija le po neto finančni poziciji s 37.9 odstotki rahlo presega mejo ravnotežja, pri 
deležu tekočega računa v BDP pa je blizu zgornje meje (+6%), ki jo presegajo Danska, 
Nemčija in Nizozemska.
Slika 1b
Indikatorji notranjega neravnotežja v 2015
0
2
4
6
8
10
-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14
6%
0
1
2
3
4
5
6
7
8
-8 -4 0 4 8 12 16 20 24 28
14%
0
1
2
3
4
5
6
7
40 80 120 160 200 240 280 320 360 400
133 %
0
2
4
6
8
10
2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28
10%
0
1
2
3
4
5
6
7
8
0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200
0
2
4
6
8
10
-12 -8 -4 0 4 8 12 16 20
16.5%
RELATIVNA CENA HIŠ (% SPREMEMBA) TOK KREDITOV PRIVATNEMU SEKTORJU  (% BDP)
DOLG PRIVATNEGA SEKTORJA (% BDP) STOPNJA BREZPOSELNOSTI  (% BDP)
JAVNI DOLG (% BDP) RAST OBVEZNOSTI FINANČNEGA SEKTORJA (%)
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežjeneravnotežje
neravnotežje
neravnotežje
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
št
ev
ilo
 č
la
ni
c
Slovenija Slovenija
SlovenijaSlovenija
Slovenija Slovenija
 
Vir :  A ler t  Mechanism Repor t  2017,  Stat ist ical  Anex
59
O D V E Č N E  S K R B I  E V R O P S K E  KO M I S I J E
Indikatorji notranjega ravnotežja so prikazani na Sliki 1b. Le pri javnem dolgu v BDP 
se Slovenija s 83.1 odstotki  uvršča med 17 članic EU, ki presegajo 60 odstotno mejo 
ravnotežja. Med najboljšimi je Slovenija po indikatorju  tokov kreditov privatnemu sektorju 
in privatnem dolgu v BDP, kar ustvarja možnost za pospešitev gospodarske aktivnosti. 
Na Slikah 2a in 2b  je prikazano še spreminjanje indikatorjev zunanjega neravnotežja v 
Sloveniji od 2005 do 2015. Slovenija se je po deležu tekočega računa v BDP gibala znotraj 
meja ravnotežja, v 2008 se je približala njegovi spodnji meji, v 2015 pa zgornji meji. Pri 
indikatorju neto finančne pozicije je Slovenija v 2008 prestopila mejo neravnotežja, ki pa se 
je po letu 2012 začelo zmanjševati podobno kot pri indikatorju deleža v izvozu sveta, kjer 
je v letu 2015 že v ravnotežju. 
Slika 2.a
Spreminjanje indikatorjev zunanjega neravnotežja v Sloveniji
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
% BDP
-60
-50
-40
-30
-20
-10
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
% BDP
-6
-4
-2
0
2
4
6
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
%
-30
-20
-10
0
10
20
30
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
%
-4
0
4
8
12
16
20
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
 %
STOŠKI DELA
REALNI EFEKTIVNI TEČAJ DELEŽ SVETOVNEGA IZVOZA
TEKOČI RAČUN NETO FINANČNA POZICIJA
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežje
 
Vir :  A ler t  Mechanism Repor t  2017,  Stat ist ical  Anex
O D V E Č N E  S K R B I  E V R O P S K E  KO M I S I J E
60
Spreminjanje indikatorjev notranjega ravnotežja na Sliki 2b kaže, da sta se indikatorja 
dolga privatnega sektorja in stopnje brezposelnosti stalno gibala na področju ravnotežja in 
da so se indikatorji relativnih cen hiš, tokov kreditov privatnemu sektorju in  obveznosti 
finančnega sektorja, ki so pred krizo prešli mere ravnotežja, po krizi hitro vrnili na področje 
ravnotežja.  Edina izjema je javni dolg, ki pa je podobno kot neto finančna pozicija (v obeh 
primerih gre za kumulativo dogajanj), predvsem rezultat dogajanj v preteklosti.
Slika 2b
Spreminjanje indikatorjev notranjega ravnotežja v Sloveniji
-12
-8
-4
0
4
8
12
16
20
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
%
-10
-5
0
5
10
15
20
25
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
 % BDP
80
90
100
110
120
130
140
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
% BDP 
20
30
40
50
60
70
80
90
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
% BDP 
5
6
7
8
9
10
11
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
%
-20
-10
0
10
20
30
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
 %
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežje
neravnotežje
RELATIVNE CENE KREDITI PRIVATNEM SEKTORJU . TOK
DOLG PRIVATNEGA SEKTORJA JAVNI DOLG
STOPNJA BREZPOSELNOSTI OBVEZNOSTI FINANČNEGA SEKTORJA
Vir :  A ler t  Mechanism Repor t  2017,  Stat ist ical  Anex
61
O D V E Č N E  S K R B I  E V R O P S K E  KO M I S I J E
Na kratko, vrednosti indikatorjev, s katerimi EK ugotavlja  nevarnost neravnotežij, ne 
kažejo, da bi se slovensko gospodarstvo približevalo finančnemu neravnotežju, kar 
potrjujejo primerjave z drugimi gospodarstvi EU v letu 2015 in spreminjanje vrednosti 
indikatorjev v Sloveniji v razdobju 2005-2015. Prav narobe; gibanja na tekočem računu ter 
tokovi posojil in (ne)zadolženost privatnega sektorja v veliki meri omogočajo pospešitev 
gospodarske aktivnosti, kar bi hitro normaliziralo neto finančno pozicijo, z daljšim odlogom 
pa tudi delež javnega dolga; od meje neravnotežja pa bi oddaljilo stopnjo brezposelnosti. 
Tabela 2
Število držav, ki so prestopile meje stabilnosti po letih
Leto
kazalnik
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 povprečje
CA 18 19 17 11 8 9 5 5 5 10,8
NIIP 12 14 14 18 16 16 16 16 15 15,2
REER 6 10 12 4 3 10 0 1 5 5,7
EXS 8 12 12 16 16 20 19 18 11 14,7
ULC 7 11 20 11 5 1 3 3 4 7,2
HP 14 4 0 0 0 0 2 5 6 3,4
PSCF 19 13 3 0 2 3 0 1 1 4,7
PSD 11 13 15 14 12 13 13 13 13 13
GGD 9 9 12 13 15 16 16 17 17 13,8
UN 3 2 8 7 9 10 11 14 12 8,4
FSL 13 1 1 2 1 0 0 2 0 2,2
% 40 36 37 31 29 33 29 32 30
 
Vir :   EC Commission Staf f  Working Document, ,  Stat ist ical  annex,   A ler t  Mechanism Repor t  2017,