PROSVETNI Ljubljana, 25. marca 1955 ŠTEVILKA 6 Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 3/1. Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 800.—v Štev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« Zakon vodstvu šol Sredi priprav za temeljito preobrazbo našega šolstva bi bilo seveda preuranjeno zahtevati šoski zakon. Prav nič prezgodaj pa ni, da se že sedaj z zveznim zakonom urede vprašanja, ki zadevajo upravljanje v naših šolah, pa so se doslej kaj različno reševala. Prosvetni delavci smo ta zakon željno pričakovali, saj so z njim, da se izrazimo z besedami Rodoljuba Čolakoviča, »položeni pravni temelji, na katerih bo delalo v našem šol stvu na deset tisoče ljudi, ki lahko s svojimi izkušnjami, razumevanjem problemov in svojo avtoriteto pomagajo, da bo šola deležna takšne pozornosti in skrbi, kakršno potrebuje, da bo uspešno opravljala svojo družbeno funkcijo«. Zakon, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina 9. marca t.l- se imenuje splošni zakon o vodstvu šol. V svojih določilih zajema mnogo širšo problematiko, kot pa so jo bila zajela republiška' priporočila ljudskim odborom za uvedbo družbenega upravljanja v splošnoizobraževalnih in strokovnih šolah. To je razumljivo, saj bo zakon za določeno dobo moral nadomeščati splošni šolski zakon, medtem ko so republiška navodila hotela samo utreti pot družbenemu upravljanju na šolah. Če hočemo sedaj ugotoviti soglasja oziroma razlike med navodili In zakonom, moremo to storiti *e pri enem organu opravljanja — pri šolskem odboru, kajti ostalih dveh organov Upravljanja — učiteljskega zbora in upravitelja oz- direktorja — navodila sploh niso omenjala. No, primerjava v tej edini možni točki je za nas zelo zadovoljiva, saj najdemo skoraj vsa navodila — mislimo seveda po vsebini in ne po doslovni formulaciji — tudi v zveznem zakonu. Razlike so samo tele: Pri določilu, kdo naj izbira člane šolskega od-IniiA, sa naša navodila čisto pozabila na svete za prosveto in kulturo, medtem ko zakon določa, da imenuje ljudski odbor določeno število članov Izmed oseb, ki jih predlaga svet za prosveto in kulturo. (Menimo, da je to načelo zelo zdravo.) Nadalje zakon ne omejuje na največ eno tretjino tistega dela šolskega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki staršev in učiteljev, pač pa razlikuje med tistimi, ki jih Izvoli zbor volilcev in tistimi, ki jih imenuje ljudski odbor ali jih izvoli učiteljski zbor. Večino članov naj volijo namreč zbori volilcev, vendar velja ta omejitev samo za osnovne šole. Največja novost (novost *a našo republiko ne pa n.pr. *a hrvatsko) pa je določilo, da Jo v srednjih splošnoizobraževalnih in v vseh strokovnih Šolah član šolskega odbora tudi učenec, ki ga izvolijo učen-C1 šole. Pri nas so bili izraženi svojčas pomisleki proti taki Praksi, zato tako določilo tudi ni prišlo v navodila- Da ne ko nesporazuma: pomisleki niso bili izraženi proti sodelova-nJu polnoletnega člana mladinske organizacije, pa naj bi kil ta dijak iste šole ali pa •mdijak, pač pa za primer, ko ki naj učence zastopal nepolnoleten predstavnik. No, obrazložitev, ki jo je k temu zakonskemu določilu dal Rodoljub Čolakovič, je tako temeljita in tehtna, da jo bodo brez oklevanja mogli sprejeti tudi listi, ki so na hrvatsko prakso sprva predali nekoliko skeptično. Rezultati so tej praksi dali prav. Majhna razlika je nadalje v določilu števila članov odbora. Zakon jih predvideva 1—19, navodila pa 6—15. Med nalogami, ki jih bo odbor moral zlasti opravljati, bi bile novi samo dve: da daje pritrditev k sklepom učiteljskega zbora o izključitvi ali odstranitvi učencev iz šole in da obravnava in daje predloge za dodelitev štipendij učencem. Kompetence in naloge učiteljskega zbora šole kot dru-Ecga upravnega organa so pre-eej večje od dosedanjih, in Prav za toliko se seveda zmanjšajo kompetence tretje-Sa upravnega organa — upravitelja oz. direktorja šole. Zakon govori tudi o razred-fem učiteljskem zboru, ki pa nima upravnih kompetenc, o udeležbi staršev pri šolskem delu, na koncu pa razmejuje Pristojnosti ljudskih odborov za prosveto in kulturo. Ce pomislimo na vrsto vpra šnIH’ k' s'mo i'l> na področju »oistva reševali danes tako, Jutri pa drugače, moramo reči, tnam zakon o vodstvu šol l s tega stališča daje naj-‘epso perspektivo. Mrs DELAVEC GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV SEJA SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO LRS NJI DNEVNEM REDU SEJE: MORALNI POUK, POUK TUJIH JEZIKOV, POUK VIŠJE GIMNAZIJE, PEDAGOŠKA AKADEMIJA, VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH ZNANJ, PREDMETNIK ZA Najbrže nekoliko preveč gradiva za eno sejo, čeprav prisotni na sami seji tega vtisa nismo mogli dobiti, kajti predsednik sveta prof. dr. Dolfe Vogelnik je prav izreden usmerjevalec debate, in zmore iz nje kaj hitro izlušči jedro in nato ustrezen sklep- O moralnem pouku (tako se bo odslej imenoval predmet moralna in družbena vzgoja) je dala posebna komisija sveta ^predsednik prof- Šilih) zelo dober prikaz (objavili ga bomo) skoraj v celoti pod samostojnim naslovom), katerega pomanjkljivost je mogoče edino v tem, da se v njem odraža predvsem mnenje, ki ga imajo o tem predmetu prizadeti (učenci, starši, učitelji), dočim o samem efektu sedaj že triletnega dela ne zvemo nič ali pa prav malo. Komisija je na koncu svojega elaborata stavila tudi vrsto konkretnih predlogov. (Med drugimi je tudi ta, da se naj eopet uvede etika v 5. oziroma 6, razred. Kakor znano, je SPK LRS lani. ko je določil trideset umi teden kot maksimalno do sili razmer predmetov). obremenitev, moral ukiniti nekaj V debati so se člani sveta načelno strinjali s predlogi komisije, potem ko so marsikatero misel osvetlili še z nove strani, vendar so ugotovili, da jih ne morejo dokončno sprejeti, dokler ne bodb seznanjeni tudi z učnim načrtom za ta predmet. Tudi k točki »Pouk tujih jezikov na gimnazijah« je prispevala poročilo posebna komisija sveta (predsednik prof. Ravbar). Vprašanje enega ali dveh tujih jezikov kot obveznega predmeta je svet rešil na povsem izviren način: poučujeta se naj dva; eden vseh osem let. drugi od 5. razreda dalje; toda ker je treba tudi latinščino šteti kot tuj jezik (kakor znano se v Sloveniji poučuje od 5. razreda dalje), naj namesto modernega jezika ta postane fakultativni predmet Taka rešitev tega vprašanja se nam zdi povsem sprejemljiva. Istočasno se je svet odločil, da bo (perspektovno gledano) imela angleščina nekoliko več veljave v gimnazijskem predmetniku kot pa ostali sodobni jeziki. Najmanj uspešna debata devetega zasedanja sveta se je sukala okrog gimnazijskega predmetnika. Sicer ga svet na tej seji še ni definitivno sprejel, vendar so nekatere smernice, ki jih je dal plosebni komisiji za končno sestavo predmetnika, dokaj problematične. Vprašanje Pedagoške akademije je predsednik zelo pravilno povezal z vprašanjem Višje pedagoške šole- Ker v referatu, ki ga je k problemu prispevala Komisija za reformo šolstva (v skoraj neskrajšani obliki ga objavljamo v članku »Kako daleč smo še do zadovoljive rešitve problema učiteljske iztobrazbe« (ni bila dovolj osvetljena možnost ali nemož-nost koeksistence, je svet odložil sklepanje tudi o, tej točki dnevnega reda. Sprejel pa je osnutek odločbe o spremembah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi Višje pedagoške šole, po katerem bo, ako bo tudi Izvršni svet Ljudske skupščine usvtojil to stališče, dobila VPS svoj družbeni organ upravljanja. Komisija za proučevanje šolstva je za to sejo prispevala še eno poročilo: vprašanje predmeta (ali premetov) družbena in gospodarska znanja. (Tehtno poročilo objavljamo v celoti). Plenum sveta je poročilo akceptiral. KaKo daleč smo še do zadovoljive rešitve problema očiteljske izobrazbe SPK LRS je na svoji seji ▼ začetku junija 1954 načelno sprejel sklep, da se že v šolskem letu 1954-55 ustanove v naši republiki dve pedagoški akademiji: ena v Ljubljani, druga v Mariboru. Vsaj ena od teh naj bi že v prošli jeseni začela z delom. Razpis za vpis v prvi letnik ni bil uspešen, zato je bil pričetek dela akademije preložen. Posebna komisij a je pripravila najprej osnutek predmetnika za pedagoško akademijo — objavljen je bil v Prosvetnem delavcu — nato še predlo« zakona o tej šoli. Komisija za proučevanje šolstva pri SPK LRS je bila mnenja, da je treba, preden bo zakon sprejet, temeljiteje razčistiti vprašanje učiteljske Izobrazbe. Navedla je sledeče razloge: 1. reformo učiteljskega šolanja je treba, kolikor je mogoče, vskladiti s splošnimi načeli šolske reforme, ki so prav glede obvezne šole v glavnih obrisih jasna; 2. slovenska javnost je v zvezi s sedanjim konceptom reforme učiteljskega študija premalo pisala in brala o problemu učiteljske izobrazbe, zlasti o tem, kaj naj pedagoška akademija učiteljskemu kandidatu daje,, za katero delo in kako naj ga pripravi, da ga bo uspešno opravljal; 3. v krogih hrvatskih in srbskih prosovetnih delavcev je bila v zadnjem času živahna diskusija še o drugih načinih in poteh učiteljskega študija, ki niso sicer neznane tudi našim prosvetnim delavcem, in bi bilo prav zato treba temeljiteje razčistiti vse te stvari, preden se odločimo za eno ali drugo pot; 4. jasno je prav tako, da je koeksistenca pedagoške akademije, učiteljišča in VPS v sedanji obliki nenaravna, zato vpisa v pedagoško akademijo ne moremo pričakovati. Je nevarnost, da se pedagoška akademija izprevrže v tvegan eksperiment, kar pa ni v skladu niti z reformo obvezne šole niti z zahtevo učiteljstva po višjr izobrazbi. Seja SPK LRS dne 27. decembra 1954 je pozvala Komisijo za proučevanje ščlstva, da preštudira problem pedagoške akademije v kompleksu ter še posebej v zvezi z vprašanjem VPS. Komisija je predložila seji SPK LRS dne 15. marca 1.1. v tej zvezi elaborat, ki ga podajamo v naslednjem, ker bo prav gotovo zanimal prosvetne delavce: A. Misel o ustanovitvi šole, ki bi dajala učiteljstvu višjo izobrazbo, kakor jo morejo dajati učiteljišča, in težnja po taki šoli, ni nova in glede na razmeroma visoko, že tradicionalno razvitost slovenskega šolstva nova tudi biti ne more. Sledove že povsem razvitih teženj po taki šoli najdemo že pred 50 leti v delih Lončarja in kasneje Schreinerja, da ne omenjamo posebej vseh tovrstnih formulacij, ki so bile podane na učiteljskih zborovanjih še pred Lončarjem. Da se je ta mlsle izostrila v skoro obvezno zahtevo in dobila konkretno realizacijo v načelnem sklepu o ustanovitvi Pedagoških akademij na zasedanju Sveta za prosveto in kulturo LRS, je razumljivo: Proces socialistične preobrazbe vasi, poudarjanje posebnih nalog, ki jih ima šola v socialističnem družbenem življenju thko v mestih kakor na deželi, Izredna zahtevnost proti šoli, ki naj postane soliden splošnoizobraževalni temelj katerekoli In kakršnekoli delovne kvalifikacije našega človeka, — vse to je z izredno trdoto vrglo na površje vprašanje poklicne kvalifikacije osnovnošolskega učitelja. Povečanje kvalitativnih in kvantitativnih zahtev od učiteljske poklicne usposobljenosti je potekalo vzporedno z večanjem zahtev po družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem osveščanju ljudskih množic — se pravi: po letu 1945, ko se je pričelo naše ljudstvo aktivno in nujno vključevati v zavestno družbeno sodelovanje in so začele bistvene družbenopolitične funkcije prehajati nanj kot na osnovnega nosilca oblasti, se je s prav zakonito nujnostjo izluščilo vprašanje ljudskega učitelja in njegove poklicne usposobi j e n osti za izredno pomembno, a tudi izredno težko In odgovorno delo. Razumljivo je tudi, da se zahteva po poklicno bolje usposobljenem učitelju ni imperativno postavljala že v prvih letih po osvoboditvi, dasi je bila vseskozi latentna: v prvih povojnih letih smo morali mašiti vrzeli v učiteljskih vrstah in za-sičevati zgoščujočo se šolsko mrežo. b) Zahteva po večji učiteljski Izobrazbi je realna. Ne opravičuje je le novi družbeni koncept. Opravičuje jo tudi dejstvo, da dosedanji zavodi za učiteljsko izobraževanje (učiteljišča) s svojo organizacijsko strukturo novi nalogi ne morejo biti kos — kajti ne gre le za povečanje količine in kakovosti učiteljeve Izobrazbe, ampak tudi za družbeno pozicijo učiteljskega poklica in za mesto, ki naj ga učitelj zavzame med Inteligenco. Od te pozicije in od tega mesta zavisi v nekem smislu tudi družbeni ugled učiteljskega poklica. Učitelj našega ljudstva mora imeti ugled, — a ta naj ne bo odvisen le od subjektivnih delovnih prizadevanj posameznikov, ampak naj bo dan poklicu kot takemu z njegovo pravilno družbeno pozicijo. Učitelj naj ne bo podeželjski uradniček, naj ne bo polizobraženec, ampak učitelj svojega ljustva v polnem pomenu te besede. Organizacijska struktura učiteljišč Je zaenkrat taka, da niti količinsko niti kakovostno ne more zadostiti povečanim izobrazbenim potrebam učiteljskega poklica. Nesrečna kombinacija splošne in strokovne izobrazbe v enem kurzu nujno pripelje do naslednjega izobraževalnega nesmisla: dijaki študirajo v 1. letniku 13 predmetov, v 2. letniku 17, v 3. letniku 18, v 4. letniku letos 15 predmetov; lani so morali dijaki 4. letnika, ki so študirali še po 4-letnem kurzu, absolvirati v enem letu 19 predmetov. Vsgk komentar je tu odveč; vsakomur mora biti jasno, da mlad človek v teh pogojih ne more izobrazbeno zoreti, saj se mu komaj posreči dotakniti se na periferiji učne snovi in mobilizirati svoj spomin toliko, da odnese pozitivne ocene. So večjo škodo povzroči tak izobrazbeni sistem s tem, da na poseben način okrni mlado duševnost: v izredno ob-razljivih pubertetnih letih uči-teljiščnik preprosto nima časa, da bi iskal hrane svojim kulturnim in filozofskim potrebam, da bi' organsko vraščal v druž- val le v manjših krajih z niže organiziranimi šolami, v večjih krajih pa le v prvih štirih razredih; d) gimnazijski abiturient se plaši specifično poklicnih pogojev učteljevanja: delo v samotah, težko dostopnih naseljih, oddaljenost od železnice, odtrganost od kulturnih centrov, siromašnost družabnega življenja itd. Bližja mu je misel, da se vpiše na VPS in se v istem času t. j. v dveh letih kvalificira za delo v centrih — ali da doda še dve študijski leti in doseže akademsko izobrazbo. Vse ostale nevšečnosti, ki spremljajo učiteljski poklic in odbijajo mladega človeka od njega (slaba stanovanja, slabo organizirana prehrana) so take narave, da jih lahko okraji, če so in v kolikor so zainteresirani na dobrem in zadovoljnem učiteljskem kadru, s primemo prizadevnostjo razmeroma hitro odpravijo. Bojazen, da se bodo vpisovali na akademije življenjsko manj ambiciozni in morda za študijsko delo manj sposobni gimnazijski ahiturienti, je v sedanjih prilikah razumljiva in utemeljena, če naj bo naša presoja situacije realna in to mora biti. 2. Kapaciteta. Od povprečno 1000 gimnazijskih abiturientov, ki jih dajejo letno naše gimnazije, se vpiše po statističnih podatkih na univerzo in visoke šole okoli 95%. Ce bi se vseh preostalih 5% vpisalo na akademije — a to se. ne zgodi v nobenem primeru — bi dobili na leto 50 osnovnošolskih učiteljev za vso republiko. Iz povedanega sledi, da PA v pogo- porok kvalitetnega pedagoškega dela v obvezni šoli in hkrati boljša realizacija izobrazbenih pravic, ki jih ljudstvu Ustava jamči. d) Katerih problemov z ustanovitvijo Pedagoških akademij ne bo mogoče idealno rešiti? V vidu šolske reforme bi bila idealna rešitev tista, ki bi nam dala perfektno usposobljenega učitelja za celotno obvezno šolo, t. j. za vseh 8 obveznih šolskih let. Takega učitelja nam dveletna akademija ne more dati. Naj šolska reforma poteče v katereme koli pravcu — obvezna šola bo struktuirana v osnovno-šolsfco in srednje-šol-sko sestavino. Kje bo in kakšna bo meja med osnovnošolskim in srednješolskim elementom obvezne šole, je problem, ki predstavlja v reformnem delu relativno težjo postavko. Seveda bo odločitev, kakršna koli že bo, vplivala na naloge akademije. V osnutku zakona je v drugem členu formulirana naloga akademije takole: »Naloga Pedagoške akademije je, da Izobrazi slušatelje za poklic osnovnošolskega učitelja.« Pojem »poklic osnovnošolskega učitelja« je raztezen. Njegov obseg bo opredeljen šele s šolsko reformo. Na njegovo opredelitev bo vplivala zgoraj omenjena meja. če bo osnova šola, t. j. osnovni fundament obvezne šole, štiriletna, bo dveletna akademija povsem opravila svoje delo. Ce bo osnovna šola šestletna, bo dveletna . akademija komaj še zmogla opraviti svoje delo. Več kot toliko pa dveletna akademija po mnenju večine pedagoških delavcev, ki jih je konsultira’'’ Komisija za proučevanje š stva, v nobenem primeru ne bo zmogla. S tem se odpira vprašanje: ali je sožitje med VPŠ, ki je doslej dajala učni kader za gornjo stopnjo obvezne šole (t. j. za nižjo gimnazijo) in akade- »orna ooiozu izvršitev sklepa o Na ____■, ,, mijo možno, ali ni možno, ali pa uvedbi predmetne skupine go! vitev jT^eb^kZi 36 nujno- spodarska in družbena znanja Po koncepciji osnutka zakona v predmetnik obvezne šole — 55 ponovni "nreeicJoia , o Pedagoških akademijah, ka- bjene višje stopnje že s šol- načrt za nižie^rimna •• .ucn3 kršen je predložen SPK LRS, skim letom 1954/55. Svet za Okušala m ga je sožitje nujno: ker dveletna Prosvetb in kulturo LRS je to ki ga'ie vselila akademija ne bo mogla dajati storil predvsem na osnovi za- jih, kakršni so danes in kakršni bodo tudi v bližnji bodočnosti, ne bodo mogle postati dominanta ustanova za usposabljanje učiteljskega kadra. Poleg nje bo moralo obstojati še učiteljišče, čigar kapaciteta ni odvisna od zreduciranih abitu-rientskih vrst, ampak se napaja iz številnejšega kadra absolvi-ranih šoloobvezni kov. Sočasna eksistenca obeh zavodov, PA in učiteljišča, od katerih se prvi zavod utemeljuje s slabostjo drugega, je seveda anarhonizem. Obšli bi ga, če bi Pri reformi višje gimnazije in njene razvejitve predvideli poleg klasičnega, modemojezikov-nega.in realnega tipa višje gimnazije tudi tip, ki bi bil projektiran na pedagoško akademijo in hkrati na tiste vrste akademij, ki imajo estetsko-obliko-valni program. Z realizacijo takega tipa gimnazije, čigar program bi obsegal« tudi predmete, ki jih mora učitelj poučevati, pa v sedanji višji gimnaziji nimajo mesta (petje, glasba, risanje, ročno delo), bi šele lahko prešli na postopno likvidacijo učiteljišča. Na učiteljišče bi pedagoške akademije ne kazalo nasajati, ker ustanovitev akademije izvira ravno iz ugotovitve, da učiteljišče s sedanjo strukturo, ki je ni moč bistveno spreme- -niti, novim nalogam ni kos. Iz navedenih razlogov utegne biti ustanovitev dveletne akademije le eksperiment, ki ’ nam bo komaj nakazal pot k total-nejši rešitvi problema učiteljske izobrazbe. Komisija za proučevanje šolstva. Mnenje komisije za proučevanje šolstva o predmetni skupini gospodarska in družbena znanja « organiziranih osnov- rotma odložil izvršitev sklepa o SffiaSSSŠKffSŠS: sf-UjKrStoSt" gre med otroke in med ljudstvo in nima kapitala, Iz katerega bi črpal prepotrebno samoizobraz-bo. Okrnjena izobrazba ga diskriminira v vrstah izobražencev. Objektivnih oblik te diskriminacije ni malo. c) Koliko bo ustanovitev Pe-dagoškihi akademij v predlagani obliki sanirala dosedanji položaj — in koliko je tedaj ta ustanovitev upravičena? 1. Izbila bo ost diskriminaciji znotraj srednješolske izobrazbe s tem, da bodo akademije sprejemale gimnazijske obituriente. 2. Učiteljska izobrazba se bo razčlenila v dva organska kur: za: v splošnoizobraževalnega in strokovnega; s tem bo dobila logično kontinuiteto. . 3. Vsak izmed obeh kurzov bo absolviran pod ugodnejšimi pogoji, ker bo imel vsak izmed njiju imanentno, enovito področje, izobrazba bo torej poglobljena. 4. Študij bo podaljšan za eno leto, izobrazba bo torej razširjena, na službena mesta pa bodo prihajali starejši, življenjsko zrelejši ljudje. 5. Slušatelji pedagoškega kurza bodo najmanj dve leti starejši, kakor so bili učiteljiščni-ki, ko so pričenjali s pedagoškim kurzom. 6. Študij na akademiji bo imel do neke meje akademski značaj in bo verjetno intenzivneje razvijal samostojnost mišljenja In delovno ustvarjalnost kakor je to zmogel študij na učiteljišču. 7. Dveletni strokovni študij bo omogočil slušateljem, da si ustvarijo distanco do predmetov, ki jih bodo poučevali na osnovni šoli, s tem jim bo verjetno dana možnost, da diferencirajo svoj strokovni interes, sami poglobijo znanje v določeni predmetni skupini, ki je njihovemu interesu bližja in tako na ta način pod ugodnejšimi pogoji prevzamejo učne dolžnosti na gornji stopnji obveznega šolanja, situacija na šolskem terenu je danes in bo verjetno še nekaj časa taka, da bodo morali prevzemati predmetni pouk predmetno nekvalificirani šolniki; slušatelji akademij bodo to delo laže opravljali. 8. Temeljitejša splošna pred-izobrazba, temeljitejša pedagoška izobrazba in vse zgoraj na-vedne okolnosti bodo ljudstvu Ijati šola, ki je za to ustanovljena, t. j. VPS — morda z rezervo, da bo prepuščala gimnazijske abituriente akademiji, sama pa sprejemala slušatelje iz učiteljskih vrst. V zvezi s tako odrejenimi nalogami VPS in PA se nujno postavlja vprašanje: ali je — v vidu reformiranja obvezne šole kot vzgojno izobrazbene celote — oportuno, da obstojata ta dva zavoda ločeno, drug ob drugem? Morda bi bilo bolje, da se VPS nasadi na PA in se spoji z njo v organsko celoto z dvema izobrazbenima kurzema: osnovnošolskim in srednješolskim, trajajočima 4 leta. Seveda pa tako formuliran problem odpira novo vprašanje: ali ne bi vsega tega dela prevzela univerza? Čemu klicati v življenje oblike z neutirjenimi potmi, če imamo obliko, ki sta jo praksa in teorija že afirmirali? Iz teoretsko znanstvenih, pedagoških, zlasti pa personalnih in organizacijsko tehničnih raz- goških delavcev, ki je razpravljal prav o vprašanju uvedbe predmetne skupine gospodarska in družbena znanja v predmetnik obvezne štole — njene višje stopnje. Ta posvet je ugotovil tedaj tole: L Predlog učnih načrtov za predmetno skupino gospodarska in družbena znanja, kakor ga je sprejel z nekaterimi dopolnitvami SPK LRS na svoji redni seji dne 2. julija 1954. je bil premalo proučen in zato preuranjeno potrjen. 2. Uvedba celotne predmetne ^skupine gospodarska in družbena znanja v predmetnik obvezne Šole — njene višje stopnje — bi močno osiroma-šila nekatere učne predmete, ki jih vsebuje že doslej veljavni predmetnik — posebno zemljepis. prirodoznanstvo, matematiko, fiziko, kemijo in deloma zgodovino ter moralno vzgojo; le tem bi odvzemala z novo učno snovjo mnogo praktične in življenjske vsebine ter jih še bolj verbailizirala. . . 3- Z uvajanjem nove pred- logov b: bilo najbolje in naj- metne skupine ne bi v dovoljni enostavneje, da bi — v perspek- meri rešili perečega vpraša- 1 rr™drla Uw ,kt' n3a živijenjskosti celotnega delo v_ne^V_eznih šolah, učnega načrta za obvezno šolo njeno višjo stopnjo, temveč bi predvsem povečali množino učnega gradiva in število učnih ur v tej šoli. 4. Obvezna uvedba nove predmetne skupine bi terjala že takoj v začetku svoje realizacije dokajšnja materialna sredstva, prostore, opremo in precejšnje število za takšno delo kvalificiranega učnega osebja. 5. Zaenkrat bj mogli vpra- dre za spočetka 3-. in pozneje 4-letna pedagoška šola (po gornjem konceptu) pa učni kader za obvezno šolo, katere problematika je glede na njeno absolutno penetracijo v vse predele naše zemlje specifična tako v pedagoškem kakor v personalnem pogledu. e) Težave, ki utegnejo dati ustanovitvi Pedagoških akademij značaj eksnerimenta. 1. Vpis. Predvidevamo, da vpis na akademije ne bo velik, morda niti ne zadosten — in to iz naslednjih razlogov: a) večina sposobnega abituri-entskega kadra se vpiše na univerzo in visoke šole, ker je stil gimnazijskega dela projektiran nanje; b) mlademu človeku pri 18 letih povprečno psihološko ne leži ukvarjanje z Ijudskošol-skim otrokom; c) gimnazijski abiturient ne vidi v osnovni šoli, kamor naj bi šel po končanem študiju na akademiji, kakršna je zamišljena v predlogu zakonskega osnutka. možnosti za razvoj svojega individualnega življenjskega koncepta, saj bi se moral odločiti, da bo vseskozi učitelje- vsem v učnih predmetih: zemljepisu in biologiji. Prav tako sta bila v šol. letu 1954—55 kot neobvezna učna predmeta uvedena v obvezno šolo — njeno višjo stopnjo ročne spretnosti in ges-podinjstvo. Nadaljnje delo glede proučevanja predmetne skupine gospodarska in družbena znanja pa je sekretariat SPK LRS poveril Komisiji za proučevanje šolstva. Komisija je sedaj ugotovila: L da vprašanja predmetne skupine giospodarska in družbena znanja ne moremo reševati, dokler še ni globalno razčiščeno vprašanje obvezne šole v celoti, njenega družbenega smotra, sistema, organizacije in še posebno njenega predmetnika, pozicije posameznih učnih predmetov ali predmetnih skupin v njem, vsebine učnega gradiva inp., kar pa je vse v zvezi s šolsko -reformnim delom, ki se že razvija in pri katerem močno sodeluje Komisija s svojimi stalnimi in zunanjimi člani; 2. da ima Komisija doslej še vse premalo zbranega dokumentarnega gradiva s tega področja, da bi že mogla v najkrajšem času izreči svojo tehtno besed« kako in kdaj naj to predmetno skupino uvedemo v obvezno šolo — njeno višjo sttopnjo. Komisija za proučevanje šoL stva je zaradi navedenih ugotovitev mnenja, da bi od Sveta za prosveto in kulturo LRS poverjen« ji nalogo ne obravnavala posebej, temveč obenem s šolsko - reformnim delom na področju obveznega šolstva, ki še ni opravljeno in šanje uvedbe nove predmetne se je šele začelo razvijati in da skupine, ki pravzaprav sestoji bi pri tem koristila tudi dose- iz treh učnih predmetov: gospodarstva z občnim znanjem o družbi, ročnih spretnosti in gospodinjstva, rešiti na ta način. da bi učno gradivo iz predmeta gospodarstvo z občim znanjem o družb, ki ga deloma pogreša dosedanji učni načrt za obvezno šolo — njeno višjo stopnjo, smiselno porazdelili med učne predmete: zemljepis, zgodovino, matematiko, priro-doznanstvo, fizikio in kemijo ter moralno vzgojo, učna predmeta ročne spretnosti in gospodinjstvo pa bi v Šolskem letu po že izdelanem učnem programu uvedli neobvezno v nižje razrede gimnazije in višje raz- daj zbrano dokumentarno gradivo o predmetni skupini gospodarska jn družbena znanja, istočasno pa že analizirala rezultate, ki jih bosta nudila neobvezno uvedena učna predmeta: ročne spretnosti in gospodinjstvo. Takšen način dela bo šele mogel doviolj prepričljivo odgovoriti na vprašanje, kako in kdaj naj predmetno skupino gospodarska in družbena znanja uvedemo v obvezno šolo — njeno višjo stopnjo in ali j« naj sploh uvedemo: v celoti, delno, s povečanjem števila učnih predmetov, s pregrupačijo teh, združevanjem. kot učni princip inp. BOBIS KRAIGHER JE GOVORIL UČITELJEM O KOMUNAH Učiteljeva izobrazba in izvenšolsko delo Ljubljanskim društvom prosvetnih delavcev je v petek 11. marca t. 1. v Domu sindikatov predaval predsednik Izvršnega sveta Uovariš Boris Kraigher o komunah in o nadaljnji perspektivi razvoja naše ljudske oblasti. Predavatelj je najprej razčlenil vprašanje, zakaj je ustanavljanje občin (tako se bodo imenovale komune) tahjo važno in. zakaj prevzemamo novo obliko organizacije v našem družbenem sistemu-Ustanavljanje itovih občin je tesno povezano z našim družbenim razvojem in s celokupnim novim družbenim sistemom. Nova občina naj bi omo-gfrčila družbeno upravljanje v celokupnem družbenem in gospodarskem življenju, omogočila naj bi izgraditev sociali-atičnega gospodarstva. Ko smo leta 1950. prešli od administrativnega, dirigiranega gospodarstva h graditvi socialističnega gospodarskega sistema (k delavskemu samoupravljanju) in ko smo leta 1952. uveljavili nov. sedanji sistem organizacije in dela organov oblasti v osnovnih teritorialnih enotah, so začeli okraji prevzemati določene kcl.nunalne naloge. Ti so bili takrat, na tej sljopnji našega razvojnega procesa edino zr.^jžni prevzeti te funkcje-Pri sedanjem razvoju naše socialistične demokracije pa okraji v sedanji obliki ne morejo več opravljati funkcije osnovnih organizacij v našem gospodarstvu. Potrebna je sprememba oziroma prilagoditev sedanjega družbenega upravljanja v osnovnih teritorialnih enotah spremenjenim družbeno-ekonomskim odnoša-jem- Okraji so preveč odmaknjeni od neposrednih proizvajalcev, pri njih opažamo centralistične in birokratske težnje, začeli so zavirati nadaljnjo sprostitev proizvajalnih sil in preprečevati razvoi resničnih socialističnih oblik v gospodarstvu. Okraji so preširoko in premalo povezano področje za;'*) je bilo neogibno potrebno posegati v gospodarstvo okrajev z birokatskimi in administrativnimi ukrepi. Naš razvoj je sedaj dosegel tistjo stopnjo, ko naj bi vlogo okraja zamenjale občine; te naj postanejo osnovna celica družbenega sistema, oziroma tista družbena (socialno-eko-Piamska) skupnost proizvajalcev in potrošnikov, ki neposredno odloča o razdelitvi in uporabi ustvarjenega viška vrednosti in ki se tudi na drugih podrbčjih družbenega življenja sama vse bolj neposredno upravlja. Vendar so sedanje občine premajhne in niso gospodarsko zaokrožene. Sedanje občine so namreč nastale kot uipravno-poditični organi, bile &o nekaka podaljšana roka okrajev- Naša naloga je sedaj, ustanoviti nove, večje občine (komune), ki bodo zmožne prevzeti nove naloge. Pri združevanju občin v večje Komunalne občine bo odločal gospodarski moment; občine bodo poslej gospodarske, komunalne in socialne enote. Nove Občine bodo torej v bistvu in vsebinsko docela nekaj novega, z njimi bomo ustvarili čisto nov sistem v našem družbenem življenju. Te občine bodo organi upravljanja z našimi proizvajalnimi sredstvi. Prejšnje občine so bile organi za upravljanje z ljudmi. nove občine pa bodo organi za upravljanje s stvarmi- Skrbele bodo predvsem za razvijanje novih proizvajalnih možnosti, za boljšo organizacijo dela itd., v harmonično celoto bodo zlile koristi posameznika s koristmi skupnosti Okraj (tako se bodo imenovale skupnosti komun) pa bo povezal te občine, usklajal njihovo dejavnost in bedel nad socialističnim redom in socialističnimi odnosi. Okraj se ne bo več toliko vmešaval v delovanje občine in neposrednih proizvajalcev, ne bo več dušil dejavnosti občin, marveč bo večjo skrb posvečal socialistični demokraciji: varoval bo družbo pred anarhističnimi težnjami, pred izkoriščanjem in samovoljo državnega aparata ali posameznih občinskih funkcionarjev, bedel - bo nad enakopravnostjo posameznih državljanov in kolektivov. Za to bo potreboval manjši, toda bolj kvaliteten aparat- Tudi bodoči okraj ne bo več samo politična teritorialna enota, marveč tudi družbena skupnost z določenimi gospodarskimi nalogami. Za prehod na tak družbeni sistem, na najširšo, nepbsred-no socialistično demokracijo, moramo seveda imeti zagotovljeno materialno osnovo. In ta bo v nekaj letih tudi ustvarjena. Letošnje in prihodnje leto bo Zvezni proračun še zasegel večjsi del našega narodnega dohodka (za izgradnjo težke industrije in za opremo naše armade), leta 1957. pa bomo že lahko dali neprimerno večji odstotek narodnega dohodka za izgraditev komunalnega gospodarstva, predvsem za razvoj obtništva, ki bo proizvajalo potrošniške predmete in s tem dvigali našo življenjsko raven. Na ta prelom se moramo že sedaj pripraviti in ustanavljati nove občine. Naš socialistični družbeni sistem je enoten v vsej Jugoslaviji že glede na svojo ekonomsko ostiovo, glede na družbeni značaj imovine. Zato bo tudi nova komunalna ureditev enotna v vsej državi, zato bo tip bodoče občine kot socialno ekonomskega organizma enoten. Da bi ostal enoten tudi v prihodnje, bo potrebna tudi vertikalna povezava organov družbenega upravljanja. To vertikalno povezavo naj bi predstavljale razne organizacije (zbornice) in razni sveti, vendar ne po upravno-admini-strativni, marveč po družbeni poti. Na primer republiški svet za šolstvfo ali za zdravstvo naj bi sestavljali delegati okrajnih svetov, delegati večjih občin, družbenih organizacij in republiške skupščine- Pri ustanavljanju komun je potrebno sodelovanje vseh državljanov. Pavle Urankar Zdi se mi, da je zadel žebelj na glavo tovariš Milan Vrtačnik, ki v svojem članku pravi, da je centralno vprašanje reforme vzgoje in reforme štol-stva — vprašanje učiteljske izobrazbe. Ce ne bomo znali učitelja izobraziti v kulturno-prosvetnega delavca v širšem smislu te besede, v nosilca napredka in socialistične morale, potem so zaman vse razprave o šolski reformi; potem bo sicer na papirju marsikaj boljše, v bistvu, v duhu šole pa bo ostalo pri starem. — Da pa so storila prizadevanja v tej smeri že korak naprej, dokazuje osnutek predmetnika za Pedagoško akademijo- Ko sem pri branju tega prišel do predmeta »kultumo-prosvetn© delo*, sem se razveselil; mislil sem si: »Torej vendar...«. Ob tem sem se spomnil vsega, kar me je v zvezi s problemom izven-šolskega dela na vasi že dolgo težilo- Doslej je imelo učiteljstvo le predmete, ki so usposabljali bodoče učitelje za delo v razredu, pri nobenem predmetu pa ni bilo govora o učiteljevem delu izven šole. Ljudje na podeželju pa si žele predvsem takih vzgojiteljev, ki bi ne učili samo šoloobveznih otrok, temveč bi posredno z delom v raznih organizacijah vzgajali tudi odraščajočo mladino in starše. Ko prihaja v vas novi učitelj, si ga vsak že po svoje kroji: odborniki množičnih Zdravstveno zavarovanje in šolski delavci »Člani Društva profesorjev in predmetnih učiteljev v Ljubljani se z novo določbo 24. člena novega Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev iz leta 1954. ki velja od i. januarja 1955, ne strinjamo. Prepričani smo sicer, da je bil potreben ukrep, ki naj zajezi izkoriščanje socialnega zavarovanja po posameznih državljanih, vendar pa je ta ukrep prizadel tudi take, ki opravljajo službene dolžnosti vestno in odgovorno, med temi tudi prosvetne delavce. Način dela v šolski službi je posebne narave. Pouk poteka po urniku in mora šolsko vodstvo učencem nuditi pouk tudi v primerih, ko so posamezni profesorji odsotni. To uredi direktor na ta način, da odredi nadomeščanje, čigar namen je, da zagotovi predelavo po učnem načrtu predvidene snovi in tako učencem omogoči nadaljevanje rednega u-čenja. Tovariša, ki je odsoten do 7 dni, nadomeščajo ostali člani učnega zbora brezplačno. Če je odsotnost zaradi težje bolezni daljša, se nadomeščanje obolelega honorira kot nadurno delo, vendar se to nadurno delo plačuje po normalni tarifi brez 50% poviška za nadurno delo. Tak sistem nadomeščanja zagotavlja medsebojno kontrolo nad upravičenostjo do bolezenskega dopusta in preprečuje zlorabe. Pogosti so primeri, da prosvetni delavci prihajajo v službo tudi, če jim je zdravnik dovolil bolezenski dopust, da ne bi zaostali z učno snovjo in obremenjevali tovarišev z nadomeščanjem; niso pa nam znani primeri izkoriščanja bolezenskega dopusta, posebno ne za- radi domačih opravil oz. postranskega zaslužka. Odtegovanje določenega procenta plače v času bolezenskega dopusta, utegne imeti več neugodnih posledic: 1. Prihajanje v službo obolelih tudi v primerih, ko bi zdravnik to zaradi ogrožanja zdravja mladine moral prepovedati, zlasti pri krajših boleznih. 2. Zanemarjanje kroničnih bolezni in s tem predčasna stalna invalidnost. 3. Odpadel bo sistem kontrole obolelih tovarišev in s tem zagotovitev nemotenega pouka. Ukrep po členu 24 Zakona prizadene občutno le resnično obolelega, samo neznatno pa prizadene onega, ki izkorišča bolezenski dopust za razne vrste šušmarstva. Izguba dela (20%; KP/o) plače je nepomembna v primerjavi z zaslužkom pri šušmarstvu. Zato smo mnenja, da bo ta ukrep sicer zmanjšal število tistih, ki izkoriščajo bolezenski dopust zaradi lastne komo-ditete, da bo tudi zmanjšal izostanke od dela resnično obolelih, da pa je brez moči proti najnevarnejši kategoriji »bolnikov«, proti šušmarjem. Tako bo še naprej potrebna administrativna kontrola obolelih v nezmanjšani meri. Mnenja smo, da bi učinkovita kontrola — morda po zgledu dosedanjega sistema take kontrole v prosvetni službi —m ostrejše kaznovanje namišljenih bolnikov bolj učinkovito dosegla namen omenjenega ukrepa. To določilo seveda tudi ni v skladu z odlokom Izvršnega sveta LR S, o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvento-znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih, ( Ur. 1. št. 38/54), ki določa, da se plačuje nadurno delo šele po 7 dneh odsotnosti. Do spremembe določbe 24. čl. Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, naj se spremeni omenjeni odlok s tem, da se honorira nadomeščanje odsotnih tovarišev tudi do 7 dni.« Podobne dopise dobivajo republiški odbori prosvetnih delavcev od raznih strani. Obveščamo društva, da so bili prvi koraki v smislu teh pripomb. že storjeni. Imenovan je upravnik in upravni odbor Pedagoško-izobraževal- nega centra v Ljubljani Upravnik je tov. Zdešar Henrik, šolski upravitelj v Ljubljani. Člani odbora so: Ahlin Franc, prof. VPŠ, kot zastopnik združenja profesorjev in predm. učiteljev Slovenije. Cvetko Vladimir, imsp. SPK MLO Ljubljana, kot zastopnik Združenja učit. ^ in Zveze Ped. društev Slovenije, Ham z Jože, direktor VPS. Horvat Bela, insp. SPK MLO Murska Sobota. Hribernik Franc, insp. SPK OLO Ptuj. Kokol j Miroslav, ravn. nižje gimnazije Polje. Marion Sikst, insp. SPK LRS. Mebora Drago, msp. SPK OLO Ljubljana — oik- Šilih Gustav, prof. Maribor. Tdmšič Janez, prof. Ljubljana. Vrtačnik Milan, insp. SKP LRS Zdešar Henrik, šolski upravitelj. organizacij mu dodeljujejo funkcijo sekretarja. »Svoboda« ali KUD potrebuje sposobnega režiserja, igralca, ter pevovodjo, na njegovo sodelovanje čakajo morda še šahisti, gasilci, sadjarji, rejci malih živali itd. Mladi absolvent učiteljišča pa si želi le dela v razredu in dovolj časa za priprave. Rad bi še kaj čital ter se nadalje izpopolnjeval. pripravljal bi se tudi rad na strokovni izpit. Tako se interesi in pričakovanja na obeh straneh križajo, da pride nujno do razočaranj tu in tam. Zakaj niso povedali kandidatu na učiteljišču, da je delo v razredu le polovica njegove zaposlitve, ostalo pa je delo v organizacijah, na odru, v ljudski knjižnici itd.? Zakaj ga niso za to delo usposobili? V mestu in na podeželju je vedno večja potreba po aktivnih, politično progresivno orientiranih ljudskoprosvetnih delavcih- Zato naj bi obsegal predmet »kulturno-prosvetno delo« poleg osnov organizacijskega dela tudi osnove deklamacije, režije in dramaturgije. O maskiranju in inscenaciji bi lahko govorili pri pouku risanja. medtem, ko bi glasbena vgoja morala dati osnovno znanje bodočim pevovodjem. Potreben pa bi bil še predmet »gospodarske vede«. Vendar je nemogoče zahtevati od enega človeka, da je doma na vseh področjih, da ima enako zanimanje in sposobnost za dramatiko, pevo-vodstvo in za gospodarstvo, tudi se v dveh letih na Pedagoški akademiji vsega tega ne bi mogel naučiti Zato se mi zdi najboljša rešitev tega vprašanja predlog, ki je bil dan na predkongresnem zborovanju amaterskih režiserjev: dramatika, glasba in gospctiarske vede naj bodo trije predmeti na učiteljišču (ali Ped. akademiji), od katerih si vsak kandidat izbere enega, ki ga potem obvezno študira. Na učiteljišču v Novem mestu imajo menda dramatiko že med obveznimi predmeti in so v 1. polletju dosegli že lepe uspehe. Mariborski učiteljiščniki pa obiskujejo dramskb šolo, a le nekateri in prostovoljno. To je lepa rešitev je pa le začasna in nrivede lahko do tega, da bo tak tovariš garal izven&olsko še za druge tovariše na šoli- Dostikrat se zgodi, da dela na šoli le eden na vseh področjih iz- ven šole. drugi pa se delu izognejo, češ: »Daj ti. ki imaš prakso, ki znaš. Jaz ne morem, ker se na to ne spoznam.* Drugi zopet: »Jaz nimam časa, ker se vozim.« Tak® nekateri tovariši in tovarišice žrtvujejo ves prosti čas, vse večere za vaje in sestanke, drugi tovariš pa se recimo ob 12. uri pripelje z vlakom v šJolo in se Qb 16. uri lepo spet odpelje. Plačana pa sta oba enako. To ni pravično. Zahtevati moramo za enako plačilo — enako dela Vsak naj bo obvezan, da tudi izven šole nekje sodeluje, a to bomo lahko dosegli le, če bo že na učiteljišču in Ped- akademiji priprava na izvenšolsko delo obvezen predmet. Nekateri šolski upravitelji pa so taki, da znajo vse neplačano izvenšolsko delo naprtiti mlajšim učnim močem, sami Pa si pridrže večino ur na kmetijski šoli. zastopstvo Prešernove družbe. Mladinske knjige itd. Tudi o pravicah in dolžnostih upravitelja in o odnosih med mlajšimi in starejšimi učitelji bi bilo treba mlade kandidate dobro pfoučiti. Na raznih zborovanjih slišimo o deljenem mnenju o učiteljstvu. Znano je, da učitelji v oddaljenih predelih v najpri-mitivnejših razmerah z velilto požrtvovalnostjo režirajo igre in se trudijo na vseh področjih za napredek ljudstva- O učiteljstvu v večjih centrih in industrijskih krajih pa slišimo pritožbe, češ da ni nikogar, ki bi hotel sodelovati pri »Svobodi« in drugih društvih, čeprav so tu materialni pogoji veliko ugodnejši in bi lahko dosegli veliko večje uspehe. Tu se mi vsiljuje misel, da je pri nas s kadrovsko politik® nekaj narobe. Vsak mlad učitelj naj bi šel po strokovnem izpitu za nekaj časa v hribe. Lepše mesto v dolini naj bi bila nagrada za uspešno delo na težkem mestu. Dogaja pa se. da tisti, ki na oddaljeni šoli sploh ne Izpolnjuje svojih dolžnosti, nima niti šolske administracije v redu itd., pride na više organizirano šolo blizu Ljubljane, zato, da je pod nadzorstvom dobrega in natančnega upravitelja. Torej za malomarnost — boljše mesto- Morda bi bila denarna kazen učinkovitešje vzgojno sredstvo v takih primerih. Tak primer pa vpliva demoralizujoče na vse vestne učitelje na težjih mestih. Vča- sih pustimo dtobrega požrtvovalnega delavca na težkem terenu toliko časa, da otopi da izgubi voljo djo dela. Tak učitelj potem, ko je čez dolgo časa premeščen v boljši kraj, ntoče več delati izven šole, rekoč: »Jaz sem se že v hribih nagaral, sedaj naj delajo še drugi-« S. T. KAJ KARAKTERIZIRA SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA? V članku tov. J. S. Smiljaniča o pouku tujih jezikov v zadnji številki »Prosv. delavca« beremo tudi naslednjo ugotovitev: »Po socialističnem merilu karakteri-zirajo človeka druge kvalitete, ne pa znanje jezikov.« Brali smo kaj takega prvič, slišali pa smo podobne reči že prej — vsaj v Mariboru. Vsiljuje se nam vprašanje: Ali znanje tujih jezikov morda karakterizira človeka kapitalistične dobe? Reakcionarja? Ali je s tem tako, kot so to baje ugotovili v SZ glede uživanja nikotina in alkohola? Na Isti način bi lahko ugotovili, da za socialističnega človeka ni karakteristično znanje matematike, zemljepisa itd. — vse do risanja. Tov. dir. J. Potrč je pred nekaj leti zapisal: »Kakšen bi naj bil socialistični človek oziroma kakšen bo nekoč v resnici, si v podrobnostih niti zdaleč ne moremo predstavljati.,, nekaj bolj si lahko predstavljamo, katere današnje grd® lastnosti bo moral odpraviti...« — (Delo 1952/4.) Prepričan sem pa, da znanje tujih jezikov ne spada k tem grdim rečem, ki bi se jih naj pri vzgoji socialističnega človeka izogibali. Nasprotno: Za socialistično Jugoslavijo je zna-čilna orientacija k živahnemu pouku tujih jezikov —- potemtakem najbrž tudi za posameznega socialisičnega državljana FLRJ. Tako kot pri vseh drugih predmetih, je čutiti tudi pri razglabljanju o problematiki pouka tujih jezikov to, da še ne vemo natančno, kaj naj si pri nas predstavljamo pod pojmom splošna izobrazba. Z rešitvijo tega problema se bomo precej približali odgovoru na vprašanje o značilnostih socialističnega človeka^ P. J. M. NOVE KNJIGE KNJIŽNICA »Čebelica« (cene: broš. knjižici 50.—, kart. 110.— din). Zajčkov zvonček — madžarska pravljica z ilustracijami Miklavža Omerse je že izšla. Mareličin sin — stara japonska pravljica o pogumnem Mareličinem. sinu je preprosta in lepa pripoved, blizu občutju in razumevanju našega otroka. — Izide konec marca. KNJIŽNICA »SINJI GALEB« (cena: broš. 90.—, ppl. 150.—, cpl. 190.— din). J. Jurčič: »Domen« je razprodan. Robert L. Stevenson: Črna puščica, I. In II. del.; broširani izvodi so že razprodani. Rudolf Starič: Leteči Kranjec — spomini nekdanjega svetovnega motociklističnega dirkača, Slovenca Rudolfa Stariča, imenovanega »leteči Kranjec«. OSTALE KNJIGE: B. Traven: Zaklad Sierra Madre — napeta povest o treh iskalcih zlata, obsedenih od zlate mrzlice in zastrupljenih s pohlepom po bogastvu. Prevedel S. Šali. Knjiga bo stala okoli 300.— din. Gustav Krklec: Zvonček na repu — bogato Ilustrirane pesmi in basni, katere bodo navdušile velike in majhne otroke. Stane samo 120.— din. Ivan Bratko: Teleskop — zgodba o pobegu 8 internirancev iz koncentracijskega taborišča Knjigo krase ilustracije N. Pirnata. Cena: broš. 190.—, ppl. 290.—, cpl. 390.— din. Založba »Mladinska knjiga« Ljubljana, Tomšičeva ulica 2 Še enkrat o ..UČITELJICI JELKI" Društvo učiteljev šaleške doline je s precejšnjim ogorčenjem sprejelo članek v zadnji številki Prosvetnega delavca ;pod naslovom »Učiteljica jelka«, ki naj bi bila nekaka reportaža o njenem službovanju na tukajšnjem področju, ki ji je ostalo v žolčnem spominu, kot je videti iz opisa, ki ga je dala piscu članka. Jasno je, da je hotel tovariš dobronamerno opozoriti na težke probleme naših najmlajših kadrov, ki morajo po sili razmer službovati tudi v oddaljenih krajih. Vendar pa je imel to pot smolo, ker se ni prej pozanimal za geografske, gospodarske in kulturne razmere kraja, ki ga je nameraval opisati. Zato je navedel mnogo netočnosti. V svojih kar prepričljivih izvajanjih tako pretirava in prikazuje razmere tako enostransko, da moramo njemu, »učiteljici Jelki« in vsej naši prosvetni javnosti osvetliti zadevo še z druge strani. Bele vode! Iz Šoštanja te povede pot po lepi cesti v sotesko, kjer stalno srečuješ težko naložene avtomobile. Po poldrugi uri prijetne hoje se cesta konča v grapi, kamor se 'steka »bela« voda z vseh strani. Mimo prijaznih mlinov in gostilne Grebenšek. ki jo poznajo vsi obiskovalci Smre- kovca, lovci, gozdarji in številni vozniki, se začne dobra kolovozna pot vzpenjati. V začetku je videti težko prehodna. Toda že po dobrem kilometru se ti odpre čudovit svet Belih vod, gričevnat in valovit, na redko posejan s samotnimi kmetijami, delno porasel z gozdovi, delno pa kaže celo k raške značilnosti. Tu se stikata dve gorstvi: Savinjske Alpe in Karavanke s svojim ognjeniškim Smrekovcem. Pot se vije ob robu Grebena in te po eni uri pripelje do zadnje etape—male vzpetine—do šole. Torej ni tako strašno daleč od središča. Učiteljica Jelka ni bila prva učna moč v zgodovini belo-voške šole. Pred njo nas je bilo več, ki smo tudi s težkim srcem stopile prvič v ta zapuščeni hram učenosti. Bilo nam je še težje, ker nismo imele niti glavo kam položiti. Toda obupale nismo. Pogumno smo se zagrizle v delo in našle zasilni stanovanjski izhod, ki je res le začasen, toda prijeten domek s pečico in štedilnikom ter delno opremo in smo ob teh pogojih vztrajale v naporih za kulturni dvig belovoškega ljudstva tudi po več let. In kako trda je bila ta ledina v prvih povojnible-tihl Nikoli ne bomo pozabile lepih zimskih večerov ob polni polici knjig in časopisov, ob šolskem radioaparatu na akumulator, ki nam je približal kulturni svet. Koliko časa niso imele raznovrstni študij, kako temljito smo se pripravljale na razne izpitel Bile smo v stalnem stiku z najnovejšimi izdajami književnih del, vedele smo, kaj igrajo naša gledališča, prečitale smo vse kritike in objave, naročile smo si vse mogoče publikacije in tako nismo otopele v samoti, nasprotno zrasle smo v tem času v kulturnem oziru. Po končanem pouku, ob nedeljah in prostih dneh smo hodile po terenu in obiskovale otroke in njih starše po domovih. Ob tem smo spoznavale geografske, zgodovinske, etnografske, družbeno - politične in gospodarske prilike tega področja. Kaj vse smo odkrile na pobudo učencev in odraslih! Koliko znamenitosti hrani ta tako »zapuščeni« predel: Momovo zijalko v grapi pod kmetijo Razpodovnik, kjer so našli slovenski arheologi sledove prazgodovinskega človeka, tam v bližini je kmetija Žlebnik, kjer je padel partizanski pesnik Kajuh, topli izvirki v razpoki, ki vodi od Smrekovca proti Šaleški dolini z njenim rudnini boga- vom. kraške pojave na za-xlni strani proti G olčki pla-ini kraškj izvir Ljubije v doki, cel hrib »groba«, ki ga ; nametal smrekovški og-jenik v micenski dobi ze-eljske zgodovine, itd. Kako pi so sprehodi proti Honecu znamenito Prežihovo smre-> in pod Smrekovcem, kar je ivdušilo tudi Šoštanjčana pi-telja Darina Ravljena, da Ali je učiteljica Jelka vse to videla, ali j e sploh hotela videti? Zabavne Bele vode res niso, so pa zato lepe in zanimive za vsakogar, ki ima odprte oči in je sprejemljiv za prirodne in kulturne vrednote. Naselje je res raztreseno, ni pa grozno zapuščeno. Turistična postojanka na Smrekov- Belovoškd učenci imajo svoje učiteljice radi. V stavbi imata učiteljici dve sobici (z verando). si j® izbral ravno ia lepi kot štajerskih (ne »koroških«) hribov za svojo zanimivo povest »Mrtvi ognjenik«, ki točno ka-rakterizira družbene in gospodarske razmere med obema vojnama in odnose med tedanjimi gorjanskimi velikimi kmeti in kočarji »ofarji«, ki so bili na življenje in smrt odvisni od njih. cu pripelje mimo dosti turistov, Bele vode so priljubljen lovski revir, toda ne na volkove, ki so tov. Jelko strašili pozimi. Teh tu sploh ni. Gospodarske razmere se tudi v Belih vodah izboljšujejo. Nekdanjih »ofarjev« ni več. Gozdovi so neizčrpni zakladi, zaslužka je dovolj. Težko naloženi vozovi prevažajo les v dolino. Torej je pot sposobna za voz s štirimi kolesi, ki pripeljejo vse, ka>r je potrebno za življenje. Tudi avtomobile so že videli tam zgoraj, motorna kolesa pa pogosto. Nihče ne trdi, da mesto ni težko. Vemo pa, da so v Sloveniji še težja in manj dostopna mesta, kjer je res treba pešačiti po več ur navkreber. V .tem primeru pa to ne drži, kajti po štirih urah si že lahko na Smrekovcu. In belovoško ljudstvo? Zavračamo drzno trditev članka, da ne poznajo denarja in da so zadovoljni z vsakim drobižem, ki jim ga vrnejo v trgovini. Kaj bi rekli, če^ bi brali ta članek? Ne, belovoški ljudje niso in tudi nočejo biti zaostali. KZ deluje že vsa leta po vojni z lepimi uspehi. Enako tudi živinorejsko zadružno gospodarstvo pod Smrekovcem. Že vsa leta po vojni so zelo zainteresirani za gradnjo nove šole. ki bo stvar bližnje bodočnosti. V tem letu še bo zasijala po njihovih bregovih elektrika. Niso pa krivi, da je bil v preteklosti njihov kraj kazensko službeno mesto za učitelje, česar se z grenkobo spominjajo. Vendar je pa tudi iz tistih časov ostala kot svetel lik predvojna učiteljica Tatjana, začetnica, ki je iudi v nemogočih razmerah orala ledino. Niso krivi, da je vojni čas pustil take sledove pri mladini, ki je res ostala nepismena, ki pa je dala kl jub temu svoj prispevek za NOB. V letih 194? do 49 ni bilo treba mnogo propagande za izobraževalne tečaje v borbi proti nepismenosti. V začeta nekoliko sramežljivi in vaša zaprti so se razživeli ob knjigah, računih, zemljevidih itd., še bolj pa v kultumo-prosvet-nem društvu, ki so ga sami ustanovili in ga še danes dobro vodijo, Sami so prepisovali vloge in po težkem delu hodili redno na vaje, sami delali oder in scene, nabirali les. Danes obiskujejo celo režiserske tečaje. Vzbudile smo jim s tem ljubezen do čtiva. Belovoščani sorazmerno veliko bero, statistika bi pokazala koliko vrst in izvodov časopisja prihaja tedensko tja gor. Tako ima učitelj polne roke prepotrebnega in lepega dela, da mu ni treba jadikovati nad dolgim časom. Efekt tega dela se je kmalu pokazal: iz skromnih izobraževalnih tečajev so izšli danes že kvalificirani delavci, obrtniki, logarji, bolničarke v bolnicah itd. B človeškim otrokom se je odprla gimnazija, od tu dalje pa jih vodi pot v razne šole in poklice. Tako odhaja mladina iz sedaj še res bornih domov v produkcijo, prinaša pa nazaj novega duha, ki bo tudi to ljudi, privezane na hribovsko grudo, dvignil iz njihove primitivne miselnosti in iz sedanjega načina življenja. Vrnimo se k učiteljici Jelki in jo vprašajmo, kaj jo ona prispevala k izboljšanju Se dva prispevka o šolskem koledarju Predlog o ustreznejši porazdelitvi šolskih terminov, ki 3e bil objavljen v 4. številki ‘Prosvetnega delavca«, je živo odjeknil med našim učnim Osebjem. Diskusija, ki so jo organizirali delovni kolektivi po šolah in okrajih ter stro-Kovna združenja, se je dotaknila prav vseh vprašanj objavljenega predloga. Pripombe je poslalo 15 osnovnih šol, 12 Oižjih gimnazij, 11 popolnih gimnazij, 10 strokovnih šol, 8 strokovnih društev, 7 tajništev Sa prosveto in kulturo OLO, 1 ravnatelj gimnazije. Največ razpravljanja so povzročili Predlogi o začetku pouka, o Zaključku polletja in trajanju rimskih počitnic ter o zaključku šolskeoa leta v zvezi z organizacijo izpitnih terminov- Medtem ko na osnovnih šojah in nižjih gimnazijah predlagane spremembe niso poiv-ijkročile bistvenih pripomb, je čredno pestra vsebina in temperament predlogov, ki se nanašajo na delo na popolnih , gimnazijah in srednjih strokovnih šolah. , Lahko trdimo, da se je velika večina sodelavcev izrekla ugodno za večino predvidenih sprememb, ne manjka pa tudi Pripomb, ki odklanjajo vsako ‘Premembo, češ, da se je dosedanji koledar uspešno uveljavil. Naj se eksperimentira čim manj, saj smo imeli od dosedanjega eksperimentiranja sa~ Pro žalostne izkušnje itd. Gotovo je, da je težko najti rešitev, Id bi ustrezala tako Potrebam šole kot določenim osebnim interesom. Pripomi-nJam, da se misel za spremembo šolskega koledarja ni Porodila iz »premisi jan j za Piizo«, ampak s0 jo ■ sprožili Predlogi prosvetnih delavcev s lerena in sicer kranjskega Piraja, ki so se jim pridru-fju še okraji Črnomelj, Ljub-Jana-cikolica in Radovljica v Prvi polovici preteklega leta-* J^cr so predlogi vznikli iz ^6iie in težnje po zboljšanju J^Pehov našega šolskega dela, m Potrebno, da o njih spregovori vsa naša javnost. V predlogu je bil predviden j z uienieijlTVlJo, Cia je d V 4 mesecih pred novim 1 ?om neprimerno uspešnej £ot v nadaljniih mesecih in i I kaže odlagati začetek pouka l 8redino septembra. Ker f\Predvidene v jesenskem rol 'ha popolnih gimnazijah Srednj h strokovnih šolah m. lln fazni 3e Predli vseboval rok od 20. VIII d. Ije. Velika večina predlogi Strokovne izpite so opravili komisijo za strt B.tne učiteljske izpite v Ljubiji so v času od 2. do 12 ttt iq' *ebS?h- tovarištva »dolinsk t,,Panovr. V našem d rušit hav? ne Poznamo. Zakaj kprp0 on.a ^ošivela hlade pPJem je pa druga zadev in rPs7ptna oblast je skrbe kovsL ‘ za opdaijene im hr ih js. šole. jim nudi pomi hsnc,?aie tudi priiznamje i Ppftkrnt im druge doklad lierm* "?' , ’ 'ta nismo pozal »o tako je tudi danes, l le vnh« prištete — nai^J6 vo<,e t.......... Pa Ma službena mesta. Pogumom sp hčitpjjJ^j debije!a dve mla- 'Ci, ki vodita poleg t kmeti jsko-gospod in js je mnenja, da zadovoljuje krajša doba 5 dni, ki se naj prenese v začetek septembra, šolsko leto pa prične s 6. septembrom. Glede zimskih počitnic in zaključka 1. polletja so mnenja zelo deljena. Edini so si v tem, da je 20 dni nedvomno preveč, da bi zadoščalo celo 10 do 15 dni- Utemeljitve glede organizacije zimskega športa, štednje pri kurjavi in dr. ne odtehtajo škode, ki bi jih utrpel pouk zaradi daljše prekinitve dela. Tudi čas od 1.1- do 15.1. ni povsem utemeljen zaradi praznovanja novoletne jelke. Nekateri predlagajo zimske počitnice od 1.1. do 10. L, oziroma do 15.1., drugi od 15.1. do 31.1., nekateri pa celo od 23.1. do 7. II. tako, da bi se II. polletje pričelo s Prešernovo proslavo. Gotovo je, da pomislekov glede razvrstitve zimskih počitnic ne bi bilo, če bi spremenili režim ocenjevanja in prenehali z lovom za redi ob koncu konferenčnega razdobja. Predlogi o prostih dnevih ob redovalnih konferencah so bili ugodno sprejeti. Prav viharne proteste pa so povzročili v nekaj primerih predlogi o organizaciji popravnih izpitov, ki se ne bi smeli opravljati že ob koncu junija, ker je čas priprave prekratek, najmanj pa, da bi jih pripravljali oni, ki so jih učili. Argumentov kot potuha za lenuhe, kazen za profesorja, padec delovne morale, popuščanja pri ocenjevanju itd. je dovolj. Uvrščanje vseh dijakov, ki ne uspevajo pri določenem predmetu ali pri določeni metodi dela med »lenuhe« se mi zdi nepedagoško in ni vzrok, da ne bi posvetili temu vprašanju več pažnje. Zdi se mi potrebno, da o- teh vprašanjih ponovno razmislimo in poiščemo rešitve, ki bodo usitrezale duhu časa. Naj bo boljša izraba šolskega leta tudi uspešen prispevek v reformi našega šolstva, Žabkar Jože insp. SPK-LRS SOLSKI KOLEDAR in strokovne šole Kolektiv na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani Je v Prosvetnem delavcu dne 4. marca t. 1. že povedal svoje mnenje o predloženem osnutku novega šolskega koledarja, kil ga je objavil Prosvetni delavec 11. februarja t. 1. Tudi ostale strokovne šole odklanjajo ta osnutek in se priključujejo utemeljitvam, ki so Jih navedli profesorji Gradbene srednje šole. Skoraj vse strokovne šole so za dosedanjo razporeditev šolskih terminov. Vajeniške šole v Ljubljani predlagajo, da bi bila 1. septembra otvoritvena konferenca za novo šolsko leto. Od 2. do 10. septembra bi opravile vse razredne, popravi ne In zaključne izpite; v teh dneh bi tudi preizkusile znanje tistih učencev, ki nimajo predpisane predlzobrazbe. Od 9. do 14. septembra bi bilo vpisovanje v vse letnike, 15. septembra pa pričetek šolskega leta. Poprej je začetek šolskega leta nemogoč tudi zaradi tega, ker morajo vajenske šole po veljavnih predpisih vpisovati vajence do 30. septembra. Prvi semester bi se zaključil 15. januarja, nakar bi se začel 16. dnevni zimski odmor (do l. februarja). Zimske počitnice ne kaže podaljševati zaradi tega, ker ima vajenec v zimskem odmoru samo 7 dni dopusta, ostali čas pa mora delati v delavnici prt mojstru. Pouk v zadnjem letniku (III.) bi se končal 31. maja, v ostalih dveh letnikih pa 10. Junija. Od 7. do 16. junija naj bi bili privatni izpiti. Spričevala za lil. letnik bd razdelili 20. junija. Tehniška srednja šola v Ljubljani odklanja osnutek novega šolskega koledarja povečini z istimi utemeljitvami kot Gradbena srednja šola. Posebej pa še poudarja, da Ima polovica dijakov enomesečno počitniško prakso v juliju, druga polovica pa v av--gustu. Pa tudi dijaki bi bili prikrajšani. če bi se začelo šolsko leto že 1. septembra. Na nekaterih odsekih Tehniške srednje šole (kjer imajo praktično delo po latooiratobijih) trajajo zaključni izpiti ves mesec do konca junija, zato v juniju že iz tehničnih ozirov ni mogoče opravljati popravnih izpitov. ZobotehnlSna srednja šola je prav tako iz tehničnih ozirov proti temu, da bt se začelo šolsko leto s 1. septembrom. Tudi junijski rok popravnih izpitov je zanjo nemogoč. Kovinska vajeniška šola v Litostroju želi, da bi bile zimske počitnice od 1. do 15. januarja. Odklanja pa predlog, da bi bili popravni izpiti v juniju, posebno pa še, da bi po končanem pouku inštruirali vajence z nezadostno oceno, kar bi to pomenjalo podpiranje lenuhov. Umsko manj razvitim učencem nudi šolski kolektiv v Litostroju vso podporo že med šolskim letom, tako da tudi tl pokažejo uspehe. Aktiv fizkultumih učiteljev y Ljubljani, je mnenja, da bi bilo Zbodla nas j,e izjava učiteljice Jelke, da bi dala ostavko na prosvetno službo, če bi morala še enkrat tako daleč v bribe. Kako bi bilo, če bi vsi mladi učitelji, ki so se z elanom pripravili na učiteljski poklic vrgli ob prvih težavah puško v koruzo in podali ostavko? Ali more biti takšen socialistični učitelj? Naj poda ostavko, za njim nam ne sme biti žali Se nekaj, mladi tovariši! Zavedajte se, da ste stopili v življenje v času. ko vam družba ponuja službeno mesto in s tem kruh na dlani. Kaj pa generacija predvojnih let, ko smo čakati nanjo 5—6 let. v katerih smo izgubljali svoje najboljše moči in življenjske ideale v borbi za suhi košček kruha iz »bednost-nih« fondov? Tovariši, mi smo hrepeneli po delu z otroki in nismo vprašali v katerem kraju bo to. Raztepeni smo bili po vseh slovenskih hribih, _ v ogroženih predelih ob meji. v kočevski ^ Sibiriji, kot smo io imenovali, pa tudi po ostalih današnjih republikah smo si v režimskih časih služili svoj kruh. Vsega tega danes ni več! Na težave, ki jih je seveda še mnog o. glejmo dialektično. Predvsem pa ne pretiravajmo! Težki pogoji so prehodna stvar, na katere ne glejmo s pesimizmom, saj se bodo tudi po naši zaslugi izboljšali! Bivše helovoške učiteljice bolje pomafendti semestralne počitnice na čas od 1. do 20. februarja. Njihova stroka doslej ni mogla Izkoristiti zimskega odmora mladini tako v prid, kot bi bilo’ želeti. V januarju so namreč snežne razmere še nestalne, februar pa je v tem oziru že bolj siguren. S tem bi mladina v zvezi z učnim načrtom v smučanju imela veliko več koristi. Zelezniško-industrijska šola v Ljubljani se strinja s predloženim osnutkom šolskega koledarja. P. U. 20- PROCENTNI Prav gotovo bi bila normalno raščenemu državljanu bolj všeč 20% povišdca, 20% znižanje učne obveznosti, 20% nagrada za »neumorno prizadevanje na prosvetnem polju«, ali vsaj 18-% počit, popust. Toda življenje ne teče po sladkorčkih, njegova struga je polna kamenčkov, kamnov in skal vseh mogočih oblik in velikosti. Obnje zadevamo vsak trenutek, ob njih se čistimo in bistrimo, tako bi vsaj razložil to stvar kakšen rutiniran pridigar. V časih predvojne kraljevske domovine smo imeli študentje včasih javne »športne nastope«. Jasno, glasno In mladostno smo v sprevodu na ulioi zahtevali svoje in druge pravice, toda kaj hitro so se zbrala kurja očesa postave in nas skušala razgnati kot komarje v jasnem večeru pred dežjem. Policaji so se pomešali med nas, potegnili so s kljukic svoje gumijaste simbole oblasti in začel se je javni nastop; padalo je vse navzkriž, pendreki so mehčali vse dosegljive ude, dokler ni bila razgnana skupina upornikov. Študentje so se razbežali po bližnjih vežah, božali nastale otekline, čistili povaljano obliko in ugotavljali, kdo je pri pretepu odnesel bolj strgano obleko. Kifeljci so se pa tudi poskrili za kakšen vogal in čakali na morebitno novo »domoljubno« akcijo. Tale spomin ml je padel v glavo, ko mi je pred kratkim neki kolega rekel, da je zadnja uredba o preganjanju namišljenih bolnikov, »špricarjev«, špekulantov, »zabušantov« po njegovem mnenju enostavno »20-procentni pendrek«, ki udari vse: poštene in nepoštene, zavedne in nezavedne, nedolžne in krive, zares bolne In simu-lante. Lovro Ostrožnik je recimo najvestnejši profesor in pride po navadi celo kljub zobo-glavo- ali grlobolu v šolo, on bi celo zbolel, če ne bi smel v razred. Toda zadnji četrtek sl je pri Inšpekciji nalezel temeljit prehlad: pihalo je z vsel« koncev. Naslednje jutro ugotovi skrbna žena vročino 39, zdravnik pa gripo. Gripa je sicer prav navadna bolezen, čeprav so ji včasih dajali eksotično ime »španska« ali lepo zveneče romansko »influenca«. Toda naš Ostrožnik je temeljit človek in je dobil tudi temeljito Influenco, bivšo špansko in še slovensko gripo po vrhu. Neizprosno ljubeča žena je metala vant tablete, vroče čaje, naložila nanl poleg prešite in neprešite odeje še vse razpoložljive zimske plašče In druge tekstilne obtežil-nike in tretji dan je še malo opotekav že prldrsal v šolo kljub rotenju, grožnjam In svarilom ožjih sorodnikov in znancev. In nagrada za njegovo naravnost samomorilno vestnost: za dva dni so rruu odtrgali po dvajset procentov plače. Mož bi eksplodiral, če ga ne bi rešila tista tradicionalna doza stoiciz-ma, ki jo mora imeti vsak xo- V INOZEMSTVO Ko) dela republiška komisija za proučevanje šolstva? Doslej je bila Izvedena anketa: »Za kaj se odloča mladina po dovršeni obvezni šoli?« V teku sta še dve anketi. Prva: »Katere so po vašem mnenju dobre in slabe strani našega 8-letnega obveznega šolstva glede na njegov sistem, organizacijo, metode dela in Izobrazbeno vsebino; česa se učenca preveč in česa premalo uče?« Druga: 1. Izobrazbena vsebina obvezne šole glede na družbene potrebe. 2. Kakšen bi moral biti glede na te zahteve predmetnik obvezne šole? 3. Katero učno gradivo naj zajamejo posamezni učni predmeti? (Podati samo v obrisu.) 4. Osvetlite posebej: a) vprašanje pouka tujega Jezika v obvezni šoli in b) vprašanje ročnega dela, gospodarskih znanj in gospodinjstva v obvezni šoli. K sodelovanju pri teh dveh anketah je vabljen vsakdo. Razen tega vabi Komisija vse, ki bi mogli in hoteli z javno diskusijo v tisku ali s pismenimi predlogi, poslanimi Komisiji, pomagati pri reševanju problemov, ki jih Komisija kot posebno aktualne proučuje, In so sledeči: 1. reforma učiteljskega študija v zvezi s snovanjem pedagoških akademij; 2. republiški center za nadaljnje izobraževanje učiteljstva: 3. poizkusne šole v Ljubljani in Mariboru; 4. okrajne hospltacijske (ogledne) šole In okrajni učiteljski mentorski centri; 5. pojem splošne izobrazbe in 6. pojem enotne obvezne šole. A. S. 1. V Veliko Britanijo — Wels: Komisija združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze z inozemstvom organizira bivanje prosvetnih delavcev Jugoslavije v času od 5. do 29. julija 1955 v mestu Borth-Wels na obali Atlantika, kjer bo mednarodno srečanje pod okriljem mladinske lige. Organizatorji tega mednarodnega srečanja pričakujejo, da bo na njem sodelovalo 75 udeležencev, od teh 45 iz inozemstva, in sicer: iz ZDA, Portugalske, Madžarske, Danske, Nemčije, Francije in Jugoslavije. Udeleženci bodo od 5. do 22. julija bivali v hotelu, ostali čas pa pri privatnikih. Cilj srečanja je razširjanje vezi in boljše sporazumevanje med mladino vsega sveta. Namenjeno je prvenstveno mladimi od 17 do 30 let starosti (večina članov bo od 17 do 25 let). Komisija za zveze bo poslala na srečanje 16 udeležencev. Pravico do udeležbe imajo predvsem prosvetni delavci ali njihovi otroci (študentje in dijaki) od 17 do 30 let starosti. Na srečanju bo nekaj predavanj o raznih družbenih problemih, kar organizira mladinska liga. Gostom bo omogočeno sodelovati v razpravi, obenem pa predavati o svoji državi in družbenih problemih, ki jih zanimajo. Na konferencah bo občevalni Jezik angleščina, zato je zaželeno, da udeleženci primerno obvladajo angleški Jezik ali neki drug tuj jezik. Udeleženci bodo delali izlete v skupinah v bližnjo okolico, mogli bodo prisostvovati tudi znanemu festivalu v Eisteedsodu v Llan-gollenu — Severni Wels. Gena bivanja znaša 38.800 din. V tej ceni Je vračunano: vozni listek III, razreda brzovlaka Jesenice—London—Brest in nazaj, prenočišče in prehrana v Borthu, vidiranje potnih listov in 10 funtov za manjše osebne izdatke. 2. V skandinavske države: Komisija organizira študijsko potovanje za člane Združenj prosvetnih delavcev Jugoslavije na Dansko, Norveško in Švedsko. Cilj potovanja je seznanjanje s šolskimi, kulturnimi in družbenimi razmerami v teh državah. Predviden je obisk mest in kulturnih centrov: Kopenhagen, GS-teborg, Oslo, Upsaia, Stockholm in Dun. Prenočišče bo organizirano v domovih Skandinavskega servisa za potovanje prosvetnih delavcev. Predvideno je, da potuje v Skandinavijo 20 do 25 prosvetnih delavcev iz naše države. Znanje tujega jezika ni obvezno, vendar zaželeno. Bivanje v Skandinaviji bo trajalo 18 dni in je predvideno za čas od 20. julija do 6. avgusta 1855 Cena bivanja znaša 47.000 din. V to ceno je vračunano: vozni listek III. razreda brzovlaka Jesenice—Kopenhagen—Oslo—Stockholm—Kopenhagen—Jesenice, prenočišče in hrana v skandinavskih državah, vidiranje potnega lista in 150 švedskih kron za manjše osebne izdatke. 3. V Francijo — Menton — Pariz: Komisija organizira tečaj za 20 do 25 predavateljev francoskega jezika v Mentonu (na Ažurni obali), ki bo trajal od 3. do 21. julija 1955, in nato bivanje v Parizu en teden. Na tečaju bodo predavanja s področja fonetike, jezikovnih posebnosti in sodobne francoske literature. Prenočišče v Mentonu je predvideno v Domu Prosvetne lige za laično šolo; sobe z 2—3 posteljami so moderno opremljene. V Pa-* rižu bo skupina teden dni, stanovala bo v internatu liceja Sadnt Louis. Cena bivanja je 50.000 din. V ceno je vračunano: vozni listek III. razreda brzovlaka Sežana — Milano — Menton — Pariz— Lausanne—Menton—Sežana, stanovanje in prehrana v Mentonu in Parizu, vidiranje potnega lista in 12.000 frankov za manjše osebne izdatke. 4. V Veliko Britanijo — London — Reading oziroma Brighton. Komisija organizira bivanje 40 prosvetnih delavcev v Londonu In Readingu oziroma Brlghtonu. Bivanje v Londonu bo trajalo tri tedne, v Readingu oziroma Brigh-tonu en teden. Skupina se bo po prihodu razdelila v dve podskupini s po 20 udeleženci. Ena skupina bo šla v Reading, druga v Brighton. V teh mestih bosta skupini en teden (od 16. do 23. julija), nato bosta obe skupini istočasno v Londonu (Wimbledo-nu) od 23. julija do 13. avgusta. Stanovanje bo preskrbljeno v domovih Lige za mednarodno prijateljstvo v sobah z 2—3 posteljami. Dom Lige v Londonu je v predmestju Wimbledonu. Brighton je obmorsko mesto na Jugu Velike Britanije, 50 milj od Londona. Reading je mesto z okoli 150.000 prebivalci, 40 milj od Londona. Cilj potovanja je seznanjanje s šolskimi, prosvetnimi in kulturnimi razmerami v teh mestih. Predviden je ogled muzejev, galerij in podobno. Znanje jezika ni obvezno, potrebno pa bo, da bosta v vsaki skupini vsaj dva znala angleški jezik. Cena bivanja Je 47.600 din. V ceni je vračunano: vozni listek III. razreda brzovlaka Jesenice—London—Reading oziroma Brighton in nazaj, prenočišče in prehrana, vidiranje potnega lista in 10 funtov za manjše osebne izdatke. Programi navedenih letovanj imajo študijski in strokovni značaj in nudijo vsem udeležencem razširitev strokovnega znanja in spoznavanje kulture drugih diržav. Zato priporočamo društvom prosvetnih delavcev, okrajnim svetom za prosveto in kulturo in ljudskim odborom, da izberejo najbolj zaslužne prosvetne deiav-ce in jih finančno tudi podpro. Republiški odbori .bodo zbirali prijave udeležencev za potovanja v Inozemstvo do 15. aprila 1955. Interesenti za potovanja naj pošiljajo prijave le preko svojih društev, ker drugih prijav republiški odbori ne bodo upoštevali. V načrtu so še nekatera potovanja v inozemstvo; o njih bomo poročali, ko dobimo potrebne podatke. Komisija prosvetnih delavcev za zveze z inozemstvom. Samo do 19. aprila je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in si zagotovite za članarino 360 din pet knjig in udeležbo pri velikem nagradnem žrebanju, v katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vrednosti. pendtek jen (in pridobiti vsak priučen' šolnik. Ko so na naši šoli obesdli na desko tisti sloviti razglas, je med prosvetnimi delavci (ali »garači«, kot nekateri pravijo) zavrelo, prekipevalo in se kadilo kot v delavnici kakšnega alkimista. V odmorih se je samo o tem govorilo, razpravljalo, hudovalo, razburjalo In pridušalo. Delovna vnema je padla blizu zmrzlišča. Atmosfera je bila nabita z elektriko gneva, srda in užaljenosti. Predsednik naše grupe je sklical sestanek. »Pogovorili se bomo o Žabkar-jevem koledarju, o strokovnem Izpopolnjevanju in še o nekaterih drugih zadevah« je previdno objavil. Ljudje so se še vedno togotill, zlasti nad vojaško zafrknjenim koncem: »Računovodstvo bo vodilo najstrožjo kontrolo , nad vsakim izostankom«. Tristo strel, saj vendar nismo Soldati na fronti, saj v petih letih nisem manjkal nitt eno uro, saj bolezen vendar ni greh itd. Prišel je večer napovedanega sestanka. Učeče množice naše šole so Se zbrale v nenavadno velikem številu. Sindikalni predsednik, ali kakor se mu danes reče: poverjenik grupe, je diplomatsko umno vodil diskusijo In trezno razložil namen zakonodajalca, ki Je hotel s to uredbo pač zavreti prepogoste in neupravičene izostanke z dela v naši industriji in nobena, še tako popolna uredba ne more biti enako pravična do vseh. Nekdo je še pripomnil, da.bi bilo sedaj vsako razburjanje odveč, kajti uredba velja, kot vse podobne stvari že za nazaj, oz. od prvega januarja naprej. Vendar se hudournik ni dal več zajeziti. Kolerik Vinko Naglič je jezno pribil, da je ta uredba vsaj krivična, če ne več, in da bi se morda dala primerjati celo streljanju talcev: zaradi treh nemarnežev, ki morda neopravičeno izostanejo z dela, naj bi trpelo tisoč nedolžnih. To ne more In ne sme ostati. Sangvinik Peter Slapar je temperamentno dokazal nesmisel te uredbe za šole s pripombo, da mi nismo tovarna Cvekov, čeprav nekateri študentje tako govore in da pri nas zaradi bolnega tovariša ne stoji »produkcija«, ker ga moramo suplirati. Na kakšen način naj pride do tega, da bo moral torej on nekoga zastonj nadome-stovati, v primeru bolezni mu bodo pa vseeno odščipnili tistih proslulih 20%? Morda pa on sploh ne bo ostal po svoji volji doma, ampak po ukazu zdravnika, ker Ima podnajemnikov otro-k škrlatinko. In zato naj torej njegovi lastni otrod trpe, ko bo on prinesel domov toliko In toliko procentov manj plače, ki je Itak za toliko In tolikokrat premajhna. Ne, to se pa že vse neha, kar je prav, je prav. Melanholik Beno Podržaj, ki je že ves čas tiho trpel Jn še tiše stokal, je vdano pripomnil, da bo ta ukrep še poslabšal naš položaj, zlasti tistih kolegov VI. položajne skupine, ki zaman upirajo oči proti višjim skupinam. Zraven je še pristavil, da taka uredba prav gotovo ne bo ozdravila pravih špekulantov ,ki se na borih 20% požvižgajo, če lahko istočasno trikrat več zaslužijo, kot če bi bili v službi. V ostalem pa takih v prosveti sploh ni, ker jih ne more biti. Flegmatik Tone Vodnik je pri tem nemoteno čistil svoj ustnik in obdržal miren obraz kot poklicni igralec pokerja. Uradno ni tudi zinil nobene, le zraven sedečemu kolegi je povedal svoje mnenje: »Reveži smo in reveži ostanemo, z ali brez tistih 20%. Ce se razburjaš, umr-ješ in če se ne razburjaš, umr-ješ. Poglej mojo cigaretno do-zol Notri imam napisano: »Ne jezi se! Se ne splača!« Tole vedno odprem, preden grem v razred.« Cez nekaj dni sem govoril z nekim uglednim profesorjem in članom Združenja ter mu omenil tudi našo debato o tem kočljivem vprašanju. Čisto mirno je dejal, da nova uredba res ne more doseči v prosveti pravega namena, ker so ure manjkajočega profesorja nadomeščene s suplenturamii, ki so za krajši čas itak brezplačne, koligialne talko rekoč. Stvar bomo predložili koordinacijskemu odboru, da bo skušal doseči korekturo uredbe vsaj za šolske delavce. Zadovoljen sem povedal to optimistično novico nekemu kolegi z druge šole. Pričakoval sem, da me bo vsaj povabil na dva deci, čeprav dejansko pri »reševanju« te zadeve nisem imel kakšnih direktnih zaslug. Toda kolega Repotočnlk me je divje pogledal in nakuril: »Še premalo je 20 odstotkov. To je bil sploh prva pametna uredba, ki sem jo srečal. Jaz bi še nekaj drugega predlagal. Manjkajoči profesor naj sploh plača iz svojega žepa poln znesek za suplenturo. Od tega naj gre polovica tistemu revežu, ki ga mora nadomeščati, druga polovica pa naj gre v sindikalno blagajno za kakšno požrtijo na koncu leta.« »Alt tl nisi nikoli bolan?« sem ga boječe vprašal. »Nikoli, zato ker nočem biti. Jaz vse bolezni preženem z brinjevcem. Ampak na naši šoli jih je do sedaj vedno kakšnih pet manjkalo. Eno kolegico je doslej že vsa leta nekaj ščlpalo, vedno ji je bilo nekaj in zmeraj sedaj padli vsi bolni In »bolni« je tožila, zdaj ji je to manjkalo, tovariši. Sami presodite, kate-zdaj je imela preveč kisline. V rib je več in kdo je resnično ji je ljubilo. Drugi naj jo pa suplirajo, seveda. Neki drug kolega je ostal doma, če se je žena slabo počutila, če je otroka zvijalo in kadar je šla tašča na Dolenjsko po jajca. Tl pa supli-raj» ljuba duša, supliraj, da boš dobil žulje. In tisto Vero tudi najbrž poznaš?! V šolo prihaja skoro kot Pavliha L 1945, pride kadar pride. In samo po-slposi ji kaj reči, nadrla te bo kot paglavca in potem začela še jokati. Potem si pa ti surovina, nekolegialen, neznačajne!, egoist, čeprav sl jo supliral vse tiste dni, ko je ona hodila v gledališče, smučala na Gorenjskem in plesala v baru. No in sedaj je nova uredba v veljavi, »bolni tovariši« spet na mestu.« Začel sem naštevati temu razočaranemu prosvetarju svoje argumente, pa niti ni hotel poslušati, Zdravo. — Zdravo! Porušil mi je vse trdne vezi mojega moralnega sistema, omajal vero v neomadeževano poštenost prosvetnih delavcev in spoznal sem, da pravica ne more biti nikakor pravična. Če boža z žametno rokavico, razvaja nepoštene, če se pokaže v obliki palice (ali 20% pendreka), pa zopet lahko tepe nedolžne. Tragika je le, da nova uredba pozna samo neupravičeno odsotne, upravičeno odstotni so zgolj še dijaki. V isti koš bodo torej šolo je prišla ravno, kadar se prizadet. Miha Kadar ste v zadregi s pisanjem nemškega pisma, Vam pomaga KNJIGA NEMŠKO PISMO fUdeiBtfscBaer UrleSB ki jo ]e sestavil dr. Pavel Karlin s sodelovanjem Kance Storove. Vsa naša večja industrijska trgovska podjetja, ki izvažajo in trgujejo v sosednjih državah v Avstriji, Zahodni Nemčiji in Švici, potrebujejo korespondenta, ki ima vsaj osnovno znanje nemškega jezika. Ta korespondent si s knjigo »Nemško pismo« lahko pomaga, da vzorno napiše oblikovno in vsebinsko pravilno pismo. »Nemško pismo« je namenjeno tudi šolski rabi, saj bo zlasti v naših ekonomskih pa tudi tehniških srednjih šolah, v trgovskih in industrijskih tečajih ter pri poučevanju nemškega jezika za poslovni svet izpolnilo občutno vrzel. * V knjigi »Nemško pismo« boste dobiii napotke za vsakovrstno dopisovanje, pomagali si boste s poslovilnimi rečenicami, z okrajšavami, ki so običajne v nemški in mednarodni korespondenci z nekaterimi nemškimi pravopisnimi pravili. Ta knjiga je pravkar izšla ia stane kartonirana 500.- din. To knjigo naročite pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE v Ljubljani, Mestni trg 26. ❖ Stran 4 Zborovanje učiteljstva v Šoštanju Dne 19. februarja so se zbrali k zborovanju učitelji tistega predela šoštanjskega okraja, ki bo spadal v bodoče pod Šoštanjsko komuno. Sam dnevni red je bil prav pester. Na zborovanju je pedala svoj res poučen referat ravnateljica nižje gimnazije v Šoštanju tovarišica Metelko Antonija. Govorila je o vzgojnih nalogah pouka s posebnim ozirom na prvo stopnjo v osnovni šoli. Da je bil ta referat posrečeno izbran, nam priča dejstvo, da so ga vsi navzoči poslušali z velikim zanimanjem. Bil nam je vsem potreben, posebno mlajšim in onim, ki jim V tečajih ni bitlo dano, da bi se v to prepotrebno snov dovolj poglobili. Na prihodnjem zborovanju bo s to snovjo nadaljevala, kar iskreno pozdravljamo. Tovariš šolski inšpektor Veber pa je podal nekaj zgoščenih misli o pouku domoznanstva. Učiteljstvo se je obvezalo, da bo v svojih grupah zbralo snov, katero bo društvo s pomočjo SPK izdalo v brošuri, ki bo potem učiteljstvu služila kot stalen pripomoček pri pouku domoznanstva. O skupščini v Kopru pa je poročal tov. Vrečko, predsednik društva. V podrobnosti se ni spuščal, ker je bil ves potek zborovanja v Kopru že itak objavljen v Prosvetnem delavcu, vendar pa je podal svoje vtise in opazovanja, kd sl jih je nabral na samem zborovanju v Kopru in pozneje pri ogledu priključenih krajev. Bili so prav zanimivi. Učiteljstvo je naknadno potrdilo tudi preračun za tekoče leto, ki ga je sestavil odbor. Obvezalo se je tudi, da bo zbiralo podatke o socialnem in zdravstvenem stanju otrok v svojih šolskih okoliših. Ker pa bi bilo to vsekakor premalo in bi nam ne nudilo prave slike kraja, zato priporočamo, da zbere učiteljstvo tudi podatke o- gospodarskem stanju in o kultu rno-prosvetnem de l u v kraju samem. Navzoči so odločno odkloniti podlistek »Učiteljica Jelka«, kd je izšel v Prosvetnem delavcu. Čudimo se, kako more učitelj napisati članek, preden ni preveril izjav učiteljice Jelke. Ljudje Belih vod niso taki, kakor so prikazani v tem članku. Res je to eno težjih mest, pa tudi zaostalost je večja kakor v dolinskih predelih, vendar še zdaieka ne taka, kakor je opisano. Čudimo se tudi njenemu zemljepisnemu znanju. Bele vode, kjer je službovala, vendar niso na Koroškem, ampak nad Šoštanjem na bivšem Štajerskem. Da pa tu v zimskem času zavijajo tudi volkovi, to smo izvedeli šele iz podlistka. Sedaj pa smo res prepričani, da študira na naših učiteljiščih premalo kmečkega in delavskega naraščaja; ta bi namreč bolje razumel žitje in bitje našega delovnega ljudstva na podeželju. Pred tako »meščansko« miselnostjo pa nas je v resnici strah ... Ljudje tega niso zaslužili, posebno ne, ko je vendar znano, koliko so žrtvovali za časa narodnoosvobodilne borbe. Če bi bili res tako nazadnjaški, bi si danes ne nape-Ijavali elektrike v te hribovite predele. Znano nam pa je, da ravno učiteljica Jelka nimš legitimacije, da bi podajala na račun teh ljudi take izjave. Po zborovanju si je učiteljstvo pod strokovnim vodstvom ogledalo termoelektrarno v gradnji. Upamo, da je odneslo z ogleda marsikaj, kar bo koristno uporabilo pri pouku. Obvezno čtivo - še enkrat Tako profesor slovenščine kot dijaki sami so večkrat v nemajhni zadregi ob izbiri obveznega čtiva v razredu. Učni načrt je sicer dokaj širokogru- Počitniški tečaj za predavatelje Angleškega jezika Od 1. do 30. juliiija letošnjega l4ta bo Svet za prosveto in kulturo LRS organiziral v Portorožu počitniški tečaj za predavatelje angleškega jezika. Tečaj bo praktično-metodične narave. Predavatelji in vodje konverzacijskih skupin bodo rojeni Angleža. Stroške za seminar bo deloma kril Svet, deloma okraji, deloma pa tudi tečajniki sami. Delo v tečaju bo tako urejeno, da se bo končalo ob lluiri dopoldne in bodo tečajniki popoldne imeli prosto. Tako bo študij zvezan s počitnicami Zvečer se bodo predvajali filmi. Tečaj bo nudil v svoji režiji hrano in stanovanje. Prirejali s e bodo tudi skuipmi izleti z avtobusi in parniki. Prispevek tečajnika za ves mesec julij ob prvovrstni hrani je preračunan na 8000 din. Prijave naj tovariši interesenti pošljejo takoj na republiški Svet za prosveto in kulturo, inšpektorat za tuje jezike, Ljubljana, Zupančičeva 3/IV. Čitalnica Študijske knjižnice, ki je bila odprta dne 2. februarja t. ne pomeni samo za mesto, marveč tudi za širšo celjsko okolico veliko kulturno pridobitev, 'o vemo ceniti posebno prosvetni lelavoi, ki si študija in znanstve-tega dela brez nje sploh ne mo-emo misliti. In vendar smo bili let brez nje. študijska knjižica je nastanjena v zgodovln-sem poslopju Celjske grofije, k1 e prav sedaj po načrtih arhiteicta inž. Mušiča iz Ljubljane polagoma obnavlja. Prav zato je bilo treba čakati, da so bili odobreni idejni projekta in da so bila izvršena prva adaptacijska in obnovitvena dela. Z njimi je dobila Študijska knjižnica v Celju tudi nove prostore za skladišča in čitalnico. Ta knjižnica, ki posluje že deveto leto, bo šele sedaj lahko nudila svoje zaklade znanja iščočim ljudem. Od prvotnih 8000 je sedaj že narasla na preko 48.000 zvezkov različne literature. Naročenih ima 40 inozemskih revij, ki jih svojim bralcem ni mogla nuditi, ker ni imela čitalnice. Je to precej velika in okusno ter tehnično dobro opremljena soba z 18 sedeži, tako da je študij v njej prav prijeten. Šele takrat, ko bo grofija docela obnovljena, bo študijska knjižnica dobila nove širše in večje prostore v dveh nadstropjih. Bodimo pa srečni in zadovoljni že s tem, kar smo dosegli. hmamo vsaj lepo in okusno urejeno študijsko čitalnico. Nova zgradba Vajenske šole je dograjena. Njena slovesna otvoritev kaže, da je ljudski odbor mestne občine zopet segel globo-1$» v žep, ko le dal iz starega vojaškega skladišča napraviti tako Ičpo stavbo in jo poklonil vajencem, našim bodočim kvalificiranim delavcem. Zakaj je to tako važno? Vajenske šole običajno nimajo svojih šolskih zgradb. Potikajo se po tujih šolskih poslopjih in so matičnim šolam predane na milost in nemilost. Nič čudnega. Kadar šola lastnica zase nima dovolj prostora, pač jemlje tistim, ki jim je kaj posodila. Tako je bilo tudi s celjsko Vajensko šolo. Dolga leta je gostovala na IX. osnovni šoli. Ko se je tja vselilo novoustanovljeno učiteljišče, se je morala umakniti Vajenska šola. Komaj se je po selitvi usidrala na II. gimnaziji, že je bila odveč, ker je gimnazija rasla v popolno srednjo šolo. Do otvoritve pravkar adaptirane zgradbe je v njej obdržala samo še pisarno, njene učilnice pa so bile raztresene v dveh, treh tujih- poslopjih. Sedaj Je tega konec. Komaj dograjena stavba Je že prvi dan pouka bila popolnoma zasedena. V šestih učilnicah je morala namestiti 14 oddelkov različnih Strelk s S28 učenci. Z novim pohištvom opremljena šola Je leipo delo gradbenega podjetja »Beton«. Centralno kurjena stavba ima še malo dvorano, šest kabinetov in dve družinski ^stanovanji. v Svečano otvoritev šole so vajenci proslavili s posebno akademijo, kjer sta nastopila tud: njihov pevski zbor in orkester. S tem je porušeno zastarelo mnenje, da vajenska mladina nd kos kulturnim prireditvam. Mladini in učiteljskemu zboru k temu uspehu iskreno čestitamo. Zborovanje jugoslovanskih slavistov Društvo za makedan&ki jezik in literaturo pripravlja s sodelovanjem vseh ostalih slavističnih društev naše države prvo zborovanje jugoslovan-sikaSi slavistov od 23. do 28. maja 1955 v Ohridu. Taka zborovanja se bodo odslej prirejala vsako leto v drugi republiki. V programu letošnjega zborovanja so referati o pouku materinskega jezika in književnosti na naših šolah im nekaj znanstvenih predavanj' Posebno pozornost nameravajo letos slavisti posvetiti vprašanju zveze slavističnih društev in skupnemu glasilu. Tega zborovanja se bo udeležilo okoli 200 jugoslovanskih slavistov. Iz Slovenije mu bo prisostvovalo 35 delegatov, od teh bo 20 srednješolskih profesorjev (6 iz Ljubljane, 14 iz drugih krajev Slovenije) ter 15 zastopnikov raznih ustanov (Slovanski inštitut univerze, SAZU, VPS, NUK in SPK -LRS). Delegate udeležence naj bi v glavnem finansirale ustanove, ki jih bodo poslale (oziroma šole, društva in okrajni sveti za prosveto in kulturo. Na posameznika je treba računati Okoli 13.000 din stroškov- Slavistično društvo je že določilo seznam udeležencev iz Slovenije in je pri tem upoštevalo slavis+e iz Ljubljane, Maribora, Celja, Raven, Novega mesta, Ptuja, M. Sobote, Postojne, Idrije, Gorice, Sežane in Jesenic- dem, toda knjig primanjkuje. Javna knjižnica ne more vsemu kaj, prav tako tudi šolska ne, na knjižnem trgu pa jih velik del ne najdeš za nobeno ceno. Tudi antiikvarično zelo redko. Izmed 42 v nižjih štirih razredih gimnazijcem predpisanih knjig jih današnji knjižni trg premore 15, torej dobro tretjino. Grozi pa tudi tej tret-. jini nevairnost, da jo sedanja knjižna akcija znižanih cen zbriše iz založb in knjigarn. In kaj potem? Pripravljamo sicer nekaj novih del — starih pa spet ne bo! Vse nižjim gimnazijam predpisano obvezno čtivo, ki je danes še naprodaj, je izdala za--ložba »MLADINSKA KNJIGA« v Ljubljani. Dve sta dosegljivi tudi še v zbirki »Klasje«, ki ga izdaja Državna založba Slovenije v Ljubljani. To sta Levstikov »Martin Krpan« (broširano 50. ) in Jurčičev «Sose-dov sin« (broš. 60 din). Za prvi razred je predpisanih 9 knjig, knjižni trg razpolaga le še s štirimi. To so: razkošna Levstilk-Kmaijeva slikanica »Martin Krpan« (broš. 190, kartoni-ramo 290 din), Finžgar: »Iz mladih dni« (broš. 90 din), Bevkova igrica »Tonček« (broš. 83 din) ter Defoejev »Robinzon« (broš. 70, polplatno 139 din). Drugi razred izbira med 11 knjigami, kupi jih lahko le še pet, in sicer: Jurčič: »Domen« (broš. 90, ppl. 150 din), Bevk: »Tatič« (kart. 69 din), Homer-Sovre: »Odiseja« (ppl. 126 din), Swift: »Gulliverjevo potovanje« (broš. 90, celo platno 149 din) ter Twain: »Kraljevič in berač« (ppl. 236 din). Tretji razred je še na slabšem. Izmed dvanajstih knjig po učnem načrtu lahko kupi v knjigarn; samo dve: Verne: »Potovanje na luno« (cpl. 395 dinarjev) in Mukerdži: »Potujeva k Himalaji« (broš. 90, cipi. 195 dinarjev). Trenutno je dosegljiv tudi Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem« v izdatji Mohorjevp družbe (vez. 420 din). Stmo kako dolgo?! »Mladinska knjiga« ga bo letos ponatisnila. Nič na boljšem ni četrti razred. Predpisanih ima 10 del, v prodaji pa sta le Jurčičev »Sosedov sin« (Klasje) in Gogoljev »Taras Bulba« (ppl. 120 din). Takšna je celotna bilanca knjig iz obveznega čtiva. Navedene cene so znižane, sad knjižne akcije. K prejšnjim cenam se najbrž ne bodo več povrnile. Skopnele bodo iz založniških skladišč. Dosegle bodo svoj smoter in napolnile predale šolskih knjižnic, ki imajo sedaj edinstveno priliko, da se z njimi-založijo za majhen denar. Vseh 15 knjig — vezano, kar se še dobi — stane zdaj dobrih 3000 din, večina broširanih pa nekako 300 din manj. Za knjižnice so vezane knjige vsekakor izdatno trajnejše. Gimnazijska ravnateljstva In srednješolski knjižničarji naj ne gredo mimo tako pomembne knjižne akcije, da bo prišla knjiga v roke tistim, ki jim je prvenstveno namenjena in ki koprnijo po njej! —nm— šolski odbori se že uveljavljajo Na plenumu društva profesorjev in predmetnih učiteljev za Celje mesto in okolico ter Šoštanj so poročali zastopniki o delu o nekaterih šolskih odborov. V Celju so člani odborov živo zanimajo za probleme šole. Na dnevnem redu sej niso samo razprave o materialnih vprašanjih temveč tudi vzgojni in izobrazbeni problemi. Člani odboirov so tudi izzvali javno razpravo o potrebi večje štednje in skromnosti pri mladini. Šoštanjska gimnazija ima v odboru močno oporo. Poleg skrbi za dobavo učnih pripomočkov se odbro zanima tudi za vzgojna vprašanja, s katerimi ga seznanjajo prosvetni delavci zavoda. Uveden je tudi » Dan staršev«. Vsak mesec enkrat bodo mogli starši prisostvovati pouku v različnih razredih. Tako namerava gimnazijski zbor seznaniti starše in člane odbora z vzgojnim in izobrazbenim delom, ki ga le rfedki bliže poznajo. Tudi gimnazija Laško ima odbor, vendar še ni osnovan po novih načelih in so v njem v glavnem starši di jakov. Delo tega odbora še ni razširjeno po novih vidikih. Kolektiv gimnazije je seznanil odbor in Društvo prijateljev mladine z rezultati ankete, v kateri so odgovarjali na vprašanje: »Kaj delajo starejši napačno?« Rezultati so zelo zanimivi. Nekatere nižje gimnazije, ki čakajo na občinske ljudske odbore pri formiranju novih šolskih odborov, pa še niso mogle poročati o vidnejših uspehih šolskih odborov Misli k problemu reforme šolstva Članek, dr. Ive Segulove »K problemu reforme obvezmega šolstva«, ki je bil objavLjem v »Našib razgledih« v januarju letos (št. 2) je tako zelo pomemben, da bj ga moral poznati čim širši krog ljudi, Zlasti pa naj bi se seznanil z njegovo vsebino sleherni prosvetni delavec in posebej še vsj tisti starši, ki se zaskrbljeno vprašujejo, zakaj njihov otrok ne more doseči pozitivnega uspeha, čim pride v gimnazijo. Skratka o tem problemu naj razpravlja čim več ljudi, ki sta jim piri srcu Izobrazba to vzgoja naše mladine. Moje mnenje je, da se je treba predvsem lotiti reševanja tega problema tam. kjer je najbolj potrebno, t. j. pri organizacijski mreži naših šol. Naše šolstvo je obremenjeno z enooddeličnimi šolami in ie-te ne bodo mogle nikoli dati tistega znanja naši mladini, katero je potrebno za nadaljnje izobraževanje ali pa za delo bodisi doma bodisi kjerkoli. Emooddelčne šole imajo po enega učitelja. Ta učitelj je mlad in neizkušen ter preobremenjen z delom, kajti sam je za vse, kot pravimo, to kaj je »vse« na vasi, to prav dobro vemo vsi prosvetni delavci, ki smo delali na takih šolah. Saj prideš iz šole s polnim košem dobre volje in z mnogimi načrti, a kaj moreš storiti dobrega, če si ves dan v šoli, zvečer pa se utrujen pripravljaš na pouk za prihodnji dan. Torej, ko govorimo o reformi šolstva, moramo nujno govoriti tudi o tem, da moramo izboljšati pogoje za delo učitelja na vasi, kar pa bo mogoče, če bomo <.£J-pravili zaenkrat vsaj enooddeučne šole. Le pomislite, kakšna krivica se godi učencu na takšni enorazred-nici — enooddelčni šoli, kjer ima le dobrih petnajst minut pouka, če so v Istem oddelku štirje razredi!? Alj ste že razmišljali o tem, koliko več znajo otroci, ki imajo razredni pouk in koliko laže uspevajo v šolah, kjer nadaljujejo študij oziroma strokovno usposabljanje? Tov. Segulova pravilno trdi: »Podeželski otrok izobrazbeno shira na nižje organizirani osnovni šoli«! Zato, najprej začnimo tu in šele potem gradimo ono drugo, kar sloni oziroma bo slonelo na teh temelfih. Angela Lilija, učiteljica MED ČLANE PRESER-NOVE DRUŽBE BO RAZDELJENIH VEG STO DOBITKOV MILIJONSKE VREDNOSTI. Ing. Kregar Rado odhaja v pokoj Po 36 letih šolske službe odhaja v pokoj zaslužni prosvetni delavec inž. Rado Kregar, profesor Tehniške srednje šole v Ljubljani. Inž. Kregar se je rodil 1. 1893 v revni delavski družini v Ljubljani. Srednjo šolo (realko) je končal v Ljubljani, univerzitetne študije pa na Dunaju. Skozi vsa svoja dijaška in akademska leta se je moral prebijati z inštrukci-jami. To ga/ je tudi pripeljalo v vrste naprednega mladinskega gibanja. Aktivno je posegel v politično življenje in bil ves čas član Preporoda. L. 1919 je že nastopil službo kot profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, kjer je bil kot priznan strokovnjak veUko let tudi predstojnik arhitektonsko-gradbe-nega in nato lesnega odseka. Na Tehniški srednji šoli je ostal vse do letošnje upokojitve, le v letih POZIV PROSVETNIM DELAVCEM! Založba »Mladinske knjige« želi pritegniti k sodelovanju čim več izkušenih šolnikov in ljubiteljev lepe. knjige. Predvsem si želimo zastopnikov za razširjanje mladinskega tiska in ostalih izdaj naše založbe na šolah med učiteljstvom, v društvih in ustanovah vsakega večjega okrožja. Vabimo Vas, da nam sporočite, če bi bili pripravljeni sodelovati pri delu naše založbe. Prosimo, navedite okrožje, v katerem bi prevzeli zastopstvo. O vseh ostalih podrobnostih glede Vašega dela in nagrajevanja vas bo obvestil naš zastopnik, ki bo obiskal vse tovariše, ki se bodo prijavili ali bi želeli kakih pojasnil. Tovariši in tovarišice! Veselilo nas bo, ako Vas bomo mogli uvrstiti med svoje sodelavce. Založba »Mladinska knjiga« Ljubljana, Tomšičeva ulica 2 1926—1927 Je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Glavno je bilo inž. Kregarju seveda šolsko delo in vzgoj a strokovnih kadrov. Skozi njegovo šolo je šlo v teh 36 letih na tisoče In tisoče mladih, strokovno usposobljenih gradbenih tehnikov, ki se danes udejstvujejo v vseh panogah našega gospodarskega živ-1J enja. Prav tako plodno In obsežno je bilo njegovo strokovno-publiclstič-no delo. Napisal je celo vrsto strokovnih knjig, pisal v razne revije o slovenski kmečki hiši, o vzgoji vajencev, o slovenski narodni umetnosti, o češki arhitek turi itd. Udejstvoval se Je tudi kot slikar in izdelal številne perorisbe In akvarele naših kmečkih hiš, kot scenograf pa Je naplavil številne osnutke za scene dram in oper za ljubljansko In celjsko gledališče. Sila plodonosno Je bilo njegovo strokovno delo po osvoboditvi. Po 1. 1945 je Izdal celo vrsto strokovnih knjig: Naše stavbno gradivo. Naš kmečki dom. Hiša na vasi, Poslopje za živino in pridelke. Naš kamen, Naš les Itd. Po osvoboditvi je izdelal tudi številne načrte za naše zadružne In kulturne domove. Z odhodom mž. Kregarja je naše strokovno šolstvo Izgubilo izkušenega pedagoga in priznanega strokovnjaka. Njegovi stanovski tovariši in njegovi bivši in sedanji dijaki mu žele, da bi dolgo užival zasluženi pokoj, čeprav vemo, da neutrudljivi Kregar tudi v pokoju ne bo miroval in bo tudi večer svojega življenja porabil tako koristno, kot Je bilo plodo- uotm vse njegovo »vijonje.jO. V Starešina učiteljstva Jože RakOVSCek peanosemdesetletnik Malo je takih korenin v učiteljskih vrstah. To so bili v nekdanjih časih politični, kulturno-pro-svetni in gospodarski delavci med zatiranim slovenskim ljudstvom.. Ni je napredne politične, kultur-noprosvetne ali gospodarske organizacije, ki so ji bili ustanovitelji in najpožrtvovalnejši sodelavci. da ne bi pogrešala njihove pomoči in vztrajnega sodelovanja. Posebno velja to za naše Primorce, ki so za svoje kul- Bold kot kdaj se danes trudijo okrajni sveti za prosveto, da bi pomagali mladim učiteljem prebroditi začetne težave in odpraviti sicer razumljive pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v njihovem pedagoškem delu, zlasti v didaktičnem pogledu. V okraju Ljubljana okolica je SPK organiziral v tem šolskem letu vsakomesečne osemdnevne sečnina rje za strokovno spoipolnitev mlajšega učnega kadra. Vsak mesec pride v tečaj, ki se vrši v Ljubljani, 20 mladih učnih moči iz raznih predelov okraja. Tečaje je finančno omogočili Okrajni ljudski odbor, ki ima za potrebe prosvete im šolstva polno razumevanje in krije tudi vse stroške teh tečajev. Vršijo se na osnovni šoli Ledina, kjer tečajniki lahko prisostvujejo vzornim učnim nastopom, hotsipitirajo pa tudi na vadnici učiteljišča. Tajništvo SPK je izdelalo podroben učni načrt ki obsega v, tem letu predmete slovenščina, domoznanstvo in stvarni pouk. Tečajniki poslušajo predavanja o metodiki teh predmetov in o psiholoških osnovah pouka v osnovni šoli, nato pa prisostvujejo učnim nastopom iz iste snovi. Podrobno izdelan umik določa za vsak tečaj točno koordinacijo teoretičnega 'in ,praktičnega dela kakor tudi teme učnih nastopov. Kot predavatelji sodelujejo profesorji učiteljišča in šolski inšpektorji. Učnim nastopom sledijo izčrpne analize, ki se jih v obliki razgovora udeležujejo tečajniki. Nekaj Bliža se konec šolskega leta Na mnogih šolah je navada, da se učenci 4. razreda nižje gimnazije pošlo ve od svojih predavateljev- Tako poklanjajo učenci svojim učiteljem po-netkod knjige, drugod cvetje. Kaj čudne pa so navade po nekaterih šolah, kjer mora biti ob zaključku čajanka. A zgodilo se je celo, da so se po-silavlljalii ob vinu, cigaretah, godbi in plesu pozno v noč. Da je to res, naj navedem primer iz lanskega leta. Na neki podeželski gimnaziji so organizirali talko: učenci in učiteljski zbor so se zbrali ob mraku. Tu je bilo postreženo s čajem, z vinom in tudi s cigaretami- Tudi godbe in plesa ni manjkalo. Da bi bilo »lepše«, je trajala zabava do prvega svita. Le enega svojih učencev niso povabili, ker ni imel denarja, da bi plačal za pripravljene dobrote. Tako so se otroci, ki so komaj končali šolsko obveznost, vračali s te zabave zjutraj, ko so šli kosci na travnike kosit. Nekateri pa so prenočili kar na senu. ker se niso upali domov. »Lep napotek« prosvetnih delavcev komaj doraščajoči mladini za življenje! Starši smo takšen zaključek ostro grajali, a prizadeti učitelji so se izgovarjali, da je po drugih gimnazijah prav tako-Takšen izgovor meče po krivici slabo luč na šole in naše socialistično šolstvo sploh, zato bi bilo nujno, da nastopijo šolski forumi najehtreje proti takim pojavom. turno In politično delo med ljudstvom trpek kot žrtve fašističnega nasilj a. Med njimi je tudi naš jubilant Jože Rakovšček, doma iz Kobarida, ki je konec januarja 1955 obhajal svojo pettnosemde-setletniico. Danes še čvrst korenjak se rad spominja svoje prve učiteljice Dragoile Milefcove, ki Jo je pesnik Simon Gregorčič opeval v pesmi »Obrani Bog te v cvetji«. Kot učitelj začetnik je nastopil nastopov morajo opraviti tudi sami tečajniki. Poleg strogo strokovnega dela obsega tečaj tudi politični del, v katerem razpravljajo učitelji o družbeni vlogi učitelja med ljudstvom, o njegovih nalogaih, vedenju, odnosu do ljudstva, do oblasti, o njegovem kulturnem, poslanstvu to slično. Mladi učitelji, pravzaprav učiteljice, so se radi odzvali pozivu v tečaj in so v dosedanjih tečajih tudi vzorno disciplinirano vztrajali vseh osem dlni, dasi je bilo dnevno osemurno delo dosti naporno. V snov so se poglabljali z živim zanimanjem, skrbno beležili hospltaci.je to referate in se udeleževali diskusij zavedajoč se, da jim je nadaljnje strokovno izobraževanje potrebno. S tečaja so odhajali zadovoljni, ker so pridobili marsikaj važnega za svojo prakso im sicer prav v predmetih, kjer je izboljšanje dela najbolj važno jn potrebno, saj je slovenščina temeljni predmet, stvarni pouk prvo posredovanje in spoznavanje sveta, pouk domoznanstva kot novega predmeta v naših šolah pa je še v marsičem pomanjkljiv. Zanimanje učiteljev pripravnikov za nadalj no izobraževanje »pričuje dejstvo, da se mnogi učitelji, med njimi celo starejši, sami prijavljajo v prihodnje tečaje to je SPK skoraj v zadregi, ker v tem letu ne bo mogel ustreči vsem, ki so znanja potrebni in željni. Vsakomesečni pedagoški tečaji so postali v okraju Ljubljana okolica pedagoški izobraževalni center še preden se je formiral repttblaSko - izobraževalni center. D. M. Dne 5. marca se je kljub slalbi poti to težkim prometnim razmeram zbralo učiteljstvo, ki je včlanjeno v društvu učiteljev Kamnik. V prostorni dvorani mestne občine v Kamniku je zborovanje otvoril predsednik društva tov. Flajs France, ki Je pozdravil vse navzoče učiteljstvo, v prvi vrstj navzočega člana Sveta za prosveto in kulturo UtS tov. Šavlija in okrajne šolske inšpektorje tov. Mehoro, Vončino to Mazija ter tov. Vidica. Nato je prečita! dnevni red, kj je bil v celoti sprejet. Prvi Je govoril v obširnem referatu tov. Šavli, ki is v zanimivem podajanju prikazal navzočim vso dosedanjo borbo za dvig učiteljske tedtorazlbe, za boljši učiteljski kader. Dalj časa pa se je zadržal tudi tov. predavatelj pri problemu enotnosti naših šol, kar bo še precej časa trd oreh za vse tiste, ki ga rešujejo. Nato je podal zanimivo sliko svojega potovanja v Nemčijo tov. okraj. šol. inšpektor Vončina Drago. Buren aplavz tovarišev je pokazal, kako z zanimanjem so vsi navzoči poslušali njegov referat. Po diskusiji, v katero so po stari navadi posegali le nekateri, t. j. vedno isti, kar se je v naših društvih že kar ukoreninilo in kar kaže na nezaiinteresirainost večine članstva, k; samo čaka na konec in čimprejšnji o dhod, je tov. predsednik izrekel zahvalo vsem predavateljem in diskutantom, ,ter ■prosil navzoče, naj predlagajo delegata za zvezno skupščino prosvetnih delavcev v Beogradu. Kot delegat je bil soglasno izvoljen okraj, šok Inšpektor tov. Mehora Drago. Okrajni šol. inšpektor tov. Mazi Vinko je ob koncu pozval vse učiteljstvo naj že sedaj misli na svoje prvo službeno mesto v Ko_ baridu. Citalniške prireditve so mu poleg učiteljevanja bile prva skrb in veselje. 2e v tej dobi je predsedoval tolminskemu učiteljskemu društvu, kateremu je z vso vnemo žrtvoval svoje mladeniške sile, od njega pa prejemal pomoč pri svojem Ijudsko-izobraževalnem delu. Kot umen gospodar se je znašel tudi med ustanovitelji Okrajne posojilnice v Kobaridu. Sadjarsko društvo je našlo v njem skrbnega dre-vesnilčarja. Preganjan zaradi narodne zavesti je bil premeščen na Šentviško goro. Priljubljen med ljudstvom je tu nadaljeval svoje izobraževalno delo. Kot šolski upravitelj v Cerknem se je zapletel v politične boje proti takratnim reakcionarnim silam. Tedaj se je posvetil tudi Planinskemu društvu in gradil gorske postojanke. Ambulantna knjižnica, dar učiteljskega društva, je na njegovo pobudo potovala od vasi do vasi in krepila narodno zavest. V bojnem metežu med prvo svetovno vojno je v oblika službene vpravizacije oskrboval z živili domače ljudstvo, da je laže vztrajalo na svoji po granatah razriti zemlji. V obmejnem Breginju je dočakal italijansko okupacijo in tolažU ljudstvo z upanjem na boljše čase. Vmivši se zopet V Most na Soči,, se je v volilni borbi boril za slovenske mandate. Zato je moral pozneje piti ricino_ vo olje. Se preden se je zaradi vedno hujšega terorja moral poslovita od svojih rojakov, jim je zapustil Čebelarsko zadrugo v Gorici. . Kot 56 let star begunec je v bivši Jugoslaviji sprejel novo službeno mesto na Zusmu. Odtod je krenil še v Lemberg pri Mestinju, kjer je bil z 39. službenimi leti upokojen. Med okupacijo v drugi svetovni vojni ga najdemo v Cuprijt, kjer se je že prileten mož pridružil narodnoosvobodilnemu gt-uanju. Obilna in pestra je bila njegova delavnost, tako narodnopolitična, gospodarska in kultumoprosvet-na, kakor tudi poklicno organizacijska ali socialna. Sodeloval je v vseh fazah slovenske borbe za obstanek. Sedaj se z nami vred veseli nove Jugoslavije in uspešne gradnje socializma. X jubileju tudi naše, čeprav nekoliko zapoz-hele čestitke! j. K. proslavo 10. obletnice osvotoodltve, ki bo na Zlatem polju. Vs} navzoči so se tudi strinjali s predlogom tov. predsednika Flajsa, naj bo prihodnje zborovanje v lepem in idiličnem kraju Rova pri Radomljah. Rovski Zemljevid Prekmurja V Obmurskl založbi v Murski Soboti je izšel zemljevid Prekmurja, katerega je priredil profesor Jože Maučec. Izdelal ga je kartograf V. Finžgar. Zemljevid je v prodaji v Kirjigamali, cona 10« din. Ko otrok napravi prvi zavestni korak v svoji domačiji, tedaj mora že spoznati tudi zemljevid domačije. Odslej mu je zemljevid stalen in zvest spremljevalec, ki ga uči in mu pomaga pri pridobivanju zavestnega znanja. Ce tega pri pouku ne upoštevamo, je otrokovo zemljepisno znanja pomanjkljivo, je površno. Z uvedbo, domoznanstva v naših šolah se je še močneje pogrešal zemljevid ožje domačije — Prekmurja. Prav pri tem pouku mora biti dobro izvršen prehod na zemljevid. Učiteljstvo v Prekmurju je zadovoljno, ker bo lahko izboljšalo svoje delo pri tem pouku in ie hvaležno OLO, ki je omogočil izdajo zemljevida Prekmurja z izdatno subvencijo in vse šole oskrbel z zadostnim šjeviiom zemljevidov. / Zemljevid je izdelan tako, da so upoštevane glavne zahteve dobrega ročnega zemljevida — enostavnost, preglednost, razumljivost in plastičnost. Smo mnenja, da bo šolsko delo ob tem zemljevidu pospeševalo samotvomost učencev In bo prinašalo dobre rezultate za praktično delo v šoli. —la Gkrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica skrbi za sirokovno izobraževanje mladega učnega kadra Učiteljstvo kamniškega društva je zborovalo v Kamniku "MLADINSKA KNJIGA" misli na Vas Vi pa niste ISitalt vsega, kar Vam je namenila! Ste za Finžgar j evim romanom »Pod svobodnim soncem« brali tudi že Modrov roman »SVETA ZEMLJA«, ki živo pripoveduje, kako so naši predniki iz- barbarskih pastirjev postali trdno naseljeno ljudstvo na sedanji naši zemlji? Celoplatno 645.— s popustom 484.— din. Poznate Trdinov IZPREHOD V BELO KRAJINO, naj lepše v slovenskem jeziku napisano folkloristično delo? Kaj veste o trdoglavih Podgorcih ali o veselih Belokranjcih? Ste se naslajali nad gorjanskimi bajkami? Polplatno 330.— s popustom 248.— din. Planinci bi hoteli v višji svet. Sloviti in drzni plezalec Heckmalr z opisovanjem svojih uspehov in porazov v prepadnih visokogorskih stenah pritegne tudi tiste, ki jim doslej niso bili mar TRIJE ZADNJI PROBLEMI ALP. Polplatno 310.— oz. 207.— din, platno 440.— oz- 308.— din. Kdor je v zadnji vojni občutil tegobe laških internacij, ne more in ne sme mimo resničnih in res zanimivih zgodb v gonarskem kampu. Bratkov »TELESKOP« z vse tvegajočimi teleskopci, njihov pobeg in končna rešitev v partizanih držijo bralca v napetosti do konca. Broš. 190.—, ppl. 290.— In celoplatno 390.— din. V Gonarsu so rili v svobodo pod zemljo, Fritzova »ASTROPOLA« pa bo odskočna deska za prodiranje v vsemirje proti svetovom, ki nam ponoči mežikajo kot drobne zvezdice. Mar ne bi hoteli vedeti, kako čudovito bo življenje na daljni medplanetni postaji med zemljo in luno? Ppl. 390,— oz. 292.—, platno 470.— oz. 355,— din. Vsakovrstna čuda nikdar videna ne slišana je doživel tudi deček, ki so mu zaradi porednosti in lenobe zrasli strahoviti uhlji. Kaj vse je prestal, dokler ga ni srečala pamet. BertineUijev JURE IN NJEGOVA USESA bo še dolgo iskano čtivo mladih in starih. — Polplatno 290.— din. Živo besedo spremljajo skoraj v vseh navedenih delih živahne ilustracije in slike, v prvi tudi zemljepisna karta. Niti ena šola ali javna knjižnica ne bi smela biti brez teh prijetnih, zanimivih in poučnih knjig! S popustom, ki velja še ta mesec, stane vseh šest knjig v polplatnu (prva v celem platnu) le 1811.— din. Prihranite 444.— din! Založba £ »MLADINSKA KNJIGA« ^ Ljubljana, Tomšičeva ulica 2 0