THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER JN UNITED STATES OP. AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo i Z« V*r| fa jurpS — k« prayico in resnic« — od boj« do smag«! gua5ilo slov katokt del'avstya v. ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietut in zapadne slovanske zveze v denver, colorado. S. R DRU2BE sv, mohorja v chicagi NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 162. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 21, 1926. LETNIK XXXV, TRGOVINA V MEHIKI MOČNO PRIZADETA VSLED BOJKOTA. — PISMO MEHI S. EPISKOPATA PREDSEDNIKU CALLESU. — MEHIŠKA VLADA SE NE VZNEMIRJA VSLED DOGODKOV NA MEJI. Mexico City, Mehika. — Vsled bojkota katoliškega pi*e-bivalstva v Mehiki, je trgovina silno prizadeta. Nekateri večji trgovci posredujejo med vlado in cerkveno oblastjo, pooblastili so svoje zastopnike, naj skušajo privesti obe stranki vsaj do začasne sprave, do zasedanja kongresa, 1. sept., ko se bo izpregovorila odločilna beseda. Trgovci in obrtniki so mnenja, da bi lahko prišlo do sprave, kajti med vlado in cerkveno oblastjo ne vidijo tako velikega nasprotstva, da bi le bilo mogoče priti do premirja, vsaj za toliko časa, da se spor predloži parlamentu. Mehiški episkopat je podal Uradno izjavo mehiškemu Predsedniku Callesu, katera je bila odobrena v Rimu. V tej izjavi apelira na Callesa z.a u-blaženje nove postave; tudi se sklicuje na svojo udanost do vlade in na odkritosrčni patriotizem. Vojno ministrstvo izjavlja, da ni vlada prav nič vznemirja vsled takozvanega revo-bicijonarnega gibanja ob meji 2?eti. drž. Znano je, da so izgnani mehiški politični agitatorji ob ameriško-mehiški meji Ustanovili svoj glavni stan, od koder pazijo na vsak gib, da izrabijo v svoje namene. Ker pa je meja dobro zastražena, vlada nima strahu. Mexico City, Mehika. — Trije Člani poslanske zbornice so bili ubiti, tudi neki drugi Mehikanec, ko se je vršila revol-verska bitka med nasprotujočimi se strankami, mnogo je bilo ranjenih. Ulica, kjer se je vršila bitka, je bila polna ljudstva, le čuda, da ni bilo več Mrtvih. Lehrte, Nemčija. — Devetnajst oseb je prišlo ob življenje in pet jih je bilo težko ranjenih pri železniški nesreči, ki se je zgodila v bližini Letrte, Nemčija. Berlin-Cologne eks-Pres, vozeč z brzino 50 milj na Uro, je skočil s tira, nesrečo so Povzročili neki zlikovci. S KONVENCIJE KSKJ. UKRAJINA ZAHTEVA SVOBODO. Bukarešt, Romunija. — U-krajinska republika zahteva lobodo, do grla je sita moskovskega gospodarstva. V Moskvi so radi tega vznemirjeni ,sliši se, da se je v južni Rusiji pojavilo veliko gibanje po neodvisnosti; sovjetska vlada P°šilja tjakaj svoje čete, kate rim na čelu je general Geor-Sevich. Sicer, kakor pravi poučilo, ni govora o revoluciji, * sliši se, da namerava ukra-{'nski predsednik pridružiti se t;etam političnih nasprotnikov, katerim na čelu je Leon Troc-kij- Mnogo oseb so že vojaki eeke aretirali. . Ukrajinski kmetje se upirajo Povelju moskovske vlade, ,,a morajo izročiti polovico svo-Jlb pridelkov zvezni vladi. Ka-pravi poročilo, so letošnji Pridelki v Ukrajini ogromni. Zadovoljstvo je tudi nasta-0 med kmeti, ker jim vlada .ohranjuje s pridelki trgovati Ven svojega ozemlja. Zanimive razprave radi cen" tralizacije. — Splošna centralizacija ni zmagala; bolniška podpora ostane po sta" rem načinu. —o— Pittsburgh, Pa. (Izv.) — Danes v sredo je vladala živahna razprava radi centralizacije. Diskuzija o potrebi splošne centralizacije je trajala blizu dveh ur. Govorili so govorniki za in proti. Po določenem času za debato je šlo vprašanje na volitev. Vršilo se je poimensko glasovanje, pri katerem je volilo 110 za stari način, t. j. da katero društvo hoče je v centralizaciji in katero noče ni. Za splošno centralizacijo pa je volilo 71 vo-lilcev, kar pomeni, da sistem bolniške podpore ostane pri starem načinu. V torek večer je priredilo pev. dr. "Prešeren" v dvorani Kranjsko slovenskega doma na 57. cesti zanimivo igro "Marijina" v počast delegaciji K.S. K.J. Udeležba je bila zelo po voljna tako, da je primanko-valo sedežev v dvorani. Prireditelji igre, kakor igralci zaslužijo najlepše pohvale. Ulo-ge so bile poverjene v dokaj mojstrske roke, zato je tudi igra izpadla za vse prav po-voljno. Dr. "Prešeren" je pa pokazalo, da stoji s svojimi dramatičnimi močmi na višku. V kratkem pridejo pred konvenčno zbornico še druga važna vprašanja kot jednotin dom, sprememba je Inotinega imena in razni popravki in dodatki v pravilih. O vseh teh problemih se pričakuje živahnih razprav. Konvenčna zbornica je določila, da se pošlje brzojavne pozdrave v Washington Apostolskemu delegatu, kardinalu Mundeleinu v Chicago, predsedniku Coolidgeu, pennsyl-vanskemu guvernerju, županu mesta Pittsburgh, illinojškemu guvernerju, zavarovalninske-mu komisarju države Illinois, in tudi štirim zasluženim čla-•nom KSKJ., ki so Mr. Štukel, Mr. Wardjan, Mr. Nemanič v Jolietu in soustanovitelji! K. S. K. J. Very Rev. M. Savsu v Shakopee, Minn. Poročevalec LASTNIKI PREMOGOVNIKOV V ANGLIJI DIKTIRAJO POGOJE. London, Anglija. — V četrtek so se z nova odprla pogajanja med voditelji premogar-jev in zastopniki lastnikov, slednji diktirajo pogoje, vsled česar je prišlo do nesporazuma takoj ko so se pogajanja začela, kar je povzročilo, da je prišlo že popoldan do razkola, pogajanja so se prekinila. Lastniki se zanašajo na da se bodo premogarji sami vrnili na delo. COOLIDGE ZA SUHO AMERIKO. . dober plen. FRANCIJA PONUJA STRICU SAMU ZEMLJO V INDO-KINI. Pariz, Francija. — Francoski poslanec za Cochin-Kino, predlaga, naj bi Francija od stopila Ameriki dva milijona akrov zemlje v Indo-Kini, kjer bi bilo pripravno za produkci jo gumija. S predlogom se zdaj bavi premier Poincare in finančni minister, zdelal se bo tozadevni načrt in bo stvar prišla pred senat. -o- — Windsor, Ont. — Oblak se je utrgal nad tukajšno pokrajino, škoda povzročena po vodi znaša nad pol milijona dolarjev. Ameriški predsednik išče pomoči v Kanadi za osušitev Zed. drž. — Gen. Andrews je pogladil pot za sporazum v Londonu. — Odkritje spo" menika v Plattsburgh. Paul Smiths, N. Y. — Kanada bo postala pomočnica Strica Sama v forsiranju prohibicij-ske postave v Zed. državah. Coolidgeova administracija izdeluje tozadevni sporazumni načrt, za katerega je pogladil pot, gen. C. Andrews, prohibi-cijski car, ko se je nahajal v Londonu. Kanada, kakor je znano, zalaga Ameriko s prepovedano pijačo. Ker pa je to silno do-bičkanosni posel, je umevno, da ne bo šlo zlahka pridobiti jo, da bi delovala pod belo zastavo ameriške prohibicije. Dosegel se bo tozadevni sporazum na papirju, dejansko pa bo cvetelo tihotapstvo še dalje, dasi omejeno in še bol tajno ; posledica bo, še višja cena pijači. Državni tajnik Kellog, ki se je zadnje dni mudil pri predsedniku Coolidgeu, bo takoj prosil kanadsko vlado, da naj sprejme ameriške zastopnike, s katerimi bi se sklenila tozadevna pogodba. Coolidge in Kellogg sta mnenja, da bo mogoče v sporazumu s Kanado, napraviti Ameriko tekom enega leta tako suho, kakor je puščava v Sahari. — Tudi visoki državniki se včasih motijo. Pattsburg, N. Y. — V sredo so tukaj odkrili spomenik a-meriškemu mornariškemu poveljniku, ki je pred 112. leti premagal angleško brodovje v bitki v Lake Champlain. Pri slovesnosti je zastopal predsednika Coolidgea tajnik Kellogg, ki je v svojem govoru o-budil spomine na tiste dni, ko se je vršila bitka med Ameriko in Anglijo. Med drugim je tudi rekel, da zdaj ni ničesar, kar bi zopet privedlo obe državi do boja. VELIKA EKSPLOZIJA MUNI-CIJE. Norfolk, Va. — V vojaškem skladišču, v katerem' se je nahajala velikanska množina mu-nicije je nastala eksplozija, poslopje Pig Point ob James reki je popolnoma razdejano, škoda je velikanska, človeških žrtev ni bilo. Russell Thompson iz Sarasota, Fla.. je dobil prvo nagrado v kontestu ribičev, ki se je vi-šil te dni v Venice, Fla. Slika nam predstavlja srečnega ribi-ča in njegov plen, ki tehta 118 funtov. KMET USTRELIL FAŠISTOV" SKEGA URADNIKA V RIMU. Rim, Italija. Neki mladi kmet je v Rimu ustrelil do smrti fašistovskega uradnika, Don Umberta, poslednjega princa Ruspoli. Don Umberto je bil na čelu male vasice v bližini Rima, kjer nimajo župana. Ko se je peljal proti Rimu, je zasačil dva kmetska fanta, ki sta kradla seno, ko ju je hotel aretirati, ga je eden ustrelil, morilec je že pod ključem. Iz neodrešene domovine. l -&jj ol j j WlguH i PODROBNOSTI O SMRTI OSKARJA COSULICHA, GLAVNEGA LASTNIKA PARO PLOVNE DRUŽBE "COSU" LICH LINE." — DRUGE ZANIMIVE VESTI. POTNIŠKO LETALO PONESREČILO. Tragična smrt Cosulicha. V pondeljek, dne 26. julija popoldne je v Portorose utonil ravnatelj in glavni lastnik pa-roplovne družbe "Cosulich Line," nekdanje "Austro-Ame-ricana." Skočil je za 41etnim sinčkom, ki mu je padel iz čolna v morje; vsled izredne razburjenosti ga je zadela kap in nastopila je takoj smrt. Iz morja so ga takoj potegnili, a umetno dihanje ni pomagalo, vsi zdravniki — enega so pripeljali celo v hidroplanu iz Trsta, — so bili brez moči pred smrtjo, ki ne izbira med bogatašem in revežem. Otroka, ki se je opri- KRIŽEM SVETA. — Springfield, 111. — Guverner Small je izdal pozivnice za posebne volitve v Peoria in Aurora sodnih okrajih, kjer so izpraznjena mesta po smrti sodnikov Charles Miles-a in Mizzini Slusser-ja. — Carigrad, Turčija. — "Hammals" to so težaki, ki o-pravljajo težka dela, največ se jih vporablja kot prenašalce tovora, so se tudi spomnili, da so človeška bitja. Ker je njih plača sramotno nizka, so za-stavkali, zahtevajo višjo plačo. Promet v "Carigradu je vsled tega zelo oviran. — Moskva, Rusija. — Semkaj je prišlo poročilo, da se političnim jetnikom v Romuniji godi silno slabo in ne morejo več prenašati gorja, zato je večina od njih sklenila raje gladu umreti, kakor trpeti v teh mukah. Začeli so namreč z gladovno stavko, ničesar nočejo vživati. — Stockholm, Švedsko. — Rirura, rudniško središče, ki se nahaja na skrajni' severni točki v švedskem Lapland, je ogenj uničil. Vsa večja poslopja so postala žrtve plamena, en gasilec je prišel ob življenje, škoda je cenjena na $250,-000. Paris'London potniško letalo v megli zadelo v poslopje; eden mrtev, osem ranjenih. .... v„ , - Zdravniška pomoč je bi" Jve' očeta. so reših; tako je oce la takoj pri rokah. I ?prt™Val ^Ijenje za sma.-Po _o_ i Trstu se je razširila vest o tra- Folkstone, Anglija. - Pot- »"J? ene5? ,izmed, na> niško letalo, na poletu iz Pa. Podj^tnejših mož šele opolnoči, riza v London, je v gosti megli V"* „PoP° 0 dl Trieste" in , , i i Piccolo" izdala posebno lzda-zadelo v neko farmarsko pc- . „ „ „ . 1 . . , • , • „ „• ^ j »i, 'jo. Irzacane je novica silno za-slopje, ki se nahaja med Ash-, , , ... t, ..... „ v • t^ n 4. n t -i 'dela. Oskar Cosulich je imel " fordom in Folkstone. Potnikov ^ ^.....i;i _ ____j/.^,.:.. .„ je bilo 15, eden Amerikanec, je bil na mestu ubit, osem je Trstu veliko prijateljev in nasprotnikov, a izredne podjetno- bilo težko ranjenih, ostali so f' .v Trf" ftovo. zadobili le lahke poSkodbe k™stlla od katere si je me- Med težko ranjenimi sta naj-st° °bfa}°, pos«bno v . , , , . i sedanjih kritičnih dnevih, mu manj dva, za katera ni upa-, . , .. v , , ,. ~ j , . , , 0, „ . 1 ni mogel mhce odrekati. — Co-nja, da bi okrevala. Strašen je ,. , . . .. T. ,.y , , j . , . • suhchevi (pravilno: Kozulice- bil pogled na ranjence, ki so ... , . T v. . * , , ječali med razbitinami leta]a.'vi!; so doma iz Losmja. Že leta Širite "amer. Slovenca" Pilot in mehanik sta med težko ranjenimi. Nesreča se je zgodila, ker je pihal močan veter, poleg tega je bila tudi gosta megla, da ni bilo videti prav nikamor. Letalo je zadelo v streho hleva, nato pa prerilo skozi tri velike kupe sena, nakar se je preobrnilo, ko se je zadelo v četrti kup sena, je treščilo na zemljo. Letalo se je dobesedno zdrobilo, le čuda, da se ni vnelo in da ni več mrtvih. Farmarji in delavci so prišli takoj na pomoč in poklicali ambulanco. Težavno je bilo delo, ko se ranjence jemali izpod razbitin. Nekateri so jokali, drugi stokali, par je bilo nezavestnih, vsaki izmed njih je bil poškodovan. Dokler ni prišla ambulanca, so kmetje napravili začasne postelje v se nu. ki so dvignile Trst do predvojne višine. -o- Italijanska vlada proti slovenskemu časopisju. Tržaški prefekt Gasti je "posvaril" tri slovanske tednike istočasno in sicer Mali List, Pučki Prijatelj in Istarsko Ri-ječ. Glede bistva motivacije "posvarila" je pač škoda zgubljati besed. Listi so bili posvar-jeni, ker so slovanski in z namenom, da se uničijo. Zadostuje namreč še eno posvarilo in prefekt lahko odstavi odgovornega urednika; imenovanje novega i^d lahko zavleče državno pravdništvo poljubno in s tem list uniči. List namreč ne sme izhajati, ako nima priznanega odgovornega urednika. Pripominjamo, da je "Goriška Straža" že davno bila posvarjena. Tako so torej vsa glasila krščanskih socialistov (Straža, Mali List in Pučki Prijatelj) v nevarnosti, da jih fašistovski režim "legalno" zatre. Stvar se zdi na prvi pogled gorostasna, a pod sedanjim režimom je na Primorskem vse mogoče. Saj bi bilo potem mogoče zopet izdajati slovensko pisani fašistovski list, na katerega so fašisti zopet pričeli misliti. List naj bi to pot izhajal v Trstu, torej ne v Go- 1859. je Oskarjev ded Anton . . , , , . UXT , j- j , . ,, , lici, kakor pokojna "Nova do-zgradil ladjedelnico v Malem . „ Kot največji greh odgovor- Lošinju. L. 1890. sta se sinova Kalist in Albert preselila v Trst in osnovala paroplovno družbo, ki je postala ena izmed prvih v Avstriji; 1. 1908. sta postavila v Tržišču ladjedelnico "Cantie-re Navale Triestino" in s tem povzdignila Tržič v mesto, ki šteje danes 16,000 ljudi. Kalist je imel sinove: Oskarja, Avgusta in Antona. Po smrti očeta Kalista (1. 1918.) je prevzel vso inicijativo Oskar, ki ga je podpiral stric Albert, ki še danes igra veliko vlogo v Trstu.— Oskar je bil rojen 1. 1880.; gimnazijsko maturo je napravil v Trstu in se vpisal v juridično » „ r>- . ^ , , ,, , ta • * , — La Riviere, Francija, fakulteto na Dunaju, še predno Tuk se otyorila gesta med. je mogel dovršiti študije, ga je narodna demokratična konfe. nih urednikov navaja prefek-tura zaplembo: "Pučki Prijatelj" je bil zaplenjen sedemkrat, "Mali List" 9krat, "Istar-ska Riječ" 16krat. Kdo pa pleni list? Mari so odgovorni uredniki krivi, če prefekti vedno bolj pritiskajo na liste, če je cenzura na Primorskem neprimerno strožja kakor v notranjosti države, da, tako stroga, da ne dopušča niti samoobrambe proti listom, kakor "Piccolo," ki operirajo celo s falzifi-kati? NEMČIJA HOČE KUPITI TERITORIJ OD BELGIJE. Pariz, Francija. — Prizadevanje Nemčije za revizijo verzajlske pogodbe je zavzelo novo obliko. Nemčija se dobro zaveda slabega stališča, v katerem se nahaja Belgija in Francija, bodisi politično, kakor tudi financijelno. To priliko hoče izrabiti na ta način, da nagovarja Belgijo, naj proti odškodnini odstopi od terotorija Eupen in Malmedy ,ki se nahaja na nemško-belgijski meji, katero je prešlo iz nemških rok v belgijske po verzajlski po- oče pozval v Trsta, ker ga je nujno potreboval pri svojih podjetjih. Izredno delavnost je Oskar Cosulich razvil posebno po vojni. Vzpostavil je ladje-godbi. Cena, ki jo zahteva Bel- delnico v Tržišču, pozneje jo gija za to ozemlje, je 300 mi- dopolnil še z delavnico hidro-lijonov dolarjev. (planov; v Tržišču so pričeli prvi Ker belgijska vlada krvavo v Italiji graditi velikanske mo-potrebuje denarja za stabilizi-(torne ladje. Sporazumno s stri-ranje svoje valute, ji je to princem ,je otvoril zračno linijo govarjanje prijetna godba. Tu-,Trst-Turin. Bil je upravni svet-di belgiski listi brez izjeme nik najvažnejših tržaških pod-podpirajo to misel. | jetij. Pri Italijanih hi bil slabo Vprašanje je pa nastalo, če( zapisan, dasi mu je ultrafaši-Belgija tako kupčijo lahko (stovski "Corriere delle Vene-sklene, ne da bi zato dobila zie" posvetil celo zadnjo števil-privoljenje Francije in Italije.'ko (teden dni pred smrtjo) in Kakor se sliši, Francija temu i ga skušal prikazati javnosti kot nasprotuje, stališče Italije pa avstrijakanta. V Trstu govore, še ni znano. Poročilo pravi, daj da ga je g. Forti, požigalec Naje glasom verzajlske, kakor rodnega doma, ki izdaja ta list, tudi locarnske pogodbe, taka'napadel, da bi zvabil od njega kupčija nemogoča. ]kak tisočak. — Italijanski listi, Neki francoski diplomat, ki(tudi fašistovski, se o Oskarju menda vidi daleč naprej, pra-jCosulichu izražajo zelo pohval-vi, da je ta poteza Nemčije ko- no. A nikdo se ni upal napisati, rak bližje do poljskega kori- da je bil Cosulich slovanske kr-dora, do starih kolonij in do—vi, da je bil član ene izmed onih Avstrije. I slovanskih mornarskih družin, rčnca pacifistov, prvi dan se je vdeležilo 5000 delegatov. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd. Vaša denarna poSiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako te poelužite naSe bank«. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poli« ljali po teh-le cenah: 500 Din___| 9.43 1,000 " , , I 18.80 2,500 " -« 46.25 3.000 " _S 92.00 10,000 '* ...... 1183.00 t i 1 100 lir ____________________________$ 4.05 11 200 lir______________.$ 7.75 500 lir______________$18.50 1000 lir ____________________$35.75 '' : Pri večjih svotah poseben populi Poštnina j« v teh cenah 2« vraču« Zaradi neitalnoit! cen ]• taemogoia vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se Izvršujejo po polti kil pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovita ha: ZAKRAJSEK £ CESARK 435 W. 42nd ST„ NEW YORK. N, T, Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto —............................$5,00 Za pol leta ___________________________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_______________________6.00 Za pol leta -------------..................3.00 The first and the oldest Slo« venian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: •or one year ..................................$5.00 7or half a year_____________________________2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________6.00 For half a year ________________________ 3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate li»t plačan. Obnavljajte naročnino točno .ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office Ht Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Profesor Fr. Pengov: Britanija in Sueški prekop. Svoje .dni je izrekel zloglasni, toda bistrovidni nemški železni kancler Bismarck besede: "Anglija potrebuje Egipet tako nujno kot vsakdanji kruh; to pa zavoljo sueškega kanala, ki je najbližja zvezna črta med vzhodno in zapadno polovico. Ta kanal je kakor živec v tilniku, ki spaja križ z možgani." Znano je, da se je upirala Anglija zgradbi sueškega prekopa, dokler se je le mogla; ko pa dela ni mogla več ustavljati, si je znala zasigurati vlado novega pomorskega pota. V ta namen je kupila od egiptovskega khediva najpreje večino delnic tega prekopa, tej finančni operaciji pa je sledila politična okupacija Egipta v 1. 1882.; nekoliko popreje pa so poskusili Angleži — kot sad rusko-turške vojske — indirelctno pot, da bi si z okupacijo ciperskega otoka pridobili kolikor mogoče bližnje opirališče za kontrolo prekopa. Pa tudi posest Egipta se ni zdela Angležem vsled važnosti jprekopa dovolj velika varščina, zato je moral priti tudi preje egiptovski Sudan, v katerem je bil postavil Mahdi svoj prestol, pod politično kontrolo Anglije in vzhodno, kakor tudi zapadno od Egipta si je prisvajala Britanija velike puščavske pokrajine, da si na ta način s kolikor mogoče širokim "glacisom" za-yaruje dragoceno posest kanala in Nilove dežele. Britanija, ki je imela pred 1. 1878. na morski cesti med domačo, materino deželo in Indijo samo opirališča: Gibraltar, Malto in Aden (s Peri mom) na razpolago — vsega skupaj komaj 540 štirjaških kilometrov sveta — je od takrat, in sicer bistveno vsvrho zavarovanja svojega sueškega prekopa, sodnij-Bko zapečatila otoka Ciper in Sokotro (1878), Egipet in sinaj-£ki polotok, pozneje pa še Sudan in libijsko puščavo. Te pokrajine, s katerimi je Britani ja cflina-ly lla tem enem mestu sveta povedala tekom ene generacije svoje območje, obsegajo nič manj nego Stf milijone štirijaških kilometrov, torej mnogokratni obseg Velike Britanije. Pa to Angležu še ni bilo dovolj. Zato je podvzel vse le mogoče korake, da razširi svoj upliv tudi na Arabijo in perzijski zaliv, posebno pa, da .utrdi svojo egiptovsko pozicijo s pripravami, da si priklopi polagoma tudi Abesinijo. Anglija pač teži za tem, da zavaruje poleg sueškega prekopa tudi vsa druga pota, ki si jih moreš misliti med sredozemskim morjem in njegovim velikim indijskim gospodstvom in ne fetori si prav nič iz tega, če pri svojih podjetjih nastopa na še tako brutalen način proti interesom drugih (n. pr. Francozov pri Fašodi). To izredno povečanje angleškega svetovnega imperija ima pa tudi svojo senčno stran. Kaže se tudi nekaka prava rachitis ali "angleška bolezen." Maloštevilnih morskih opirališč, ki jih je imela Britanija pred 1. 1878., ni bilo težko držati z njenimi pomorskimi silami. Bolestna pa je postala zadeva takrat, ko so jeli podjarmovati Angleži obširne pokrajine na obeh plateh sueškega prekopa, bolestna najpreje zato, ker za te orjaške pokrajine brodovje ne zadostuje, kopne vojske pa takrat Britanija tudi ni imela dovolj, potem pa tudi zato, ker si je nakopala Anglija s tem besno sovraštvo vesoljnega izlamskega Isveta. V ta izlamski svet, ki obsega skoraj 300 milijonov ljudi, In kojega glavni svet sega od se,verne Afrike preko sprednje Azije notri do Indije, so porinili in zabili Angleži z okupacijo Egipta klin in so na ta način zadeli prav v živo nekdanje turško cesarstvo, kot prvo izlamsko silo. Četudi ni več sultana v Carigradu, pa tuhta Kemal-pašaj in tisoči drugih glav, kako'bi podminiraii Angležu njegov prestol na tujih tleh. Tega se pa on dobro zaveda, zato si je zgradil pri Assuanu velikanske zatvornice, ki delajo iz Nilovih valov orjaško jezero, s katerim uprizori Anglež, če bi bilo potreba v kritičnem trenotku, vesoljni potop, ki naj izpremeni vso faraonsko deželo makari v pokopališče. Ali Anglija in angleški funt — ali pa smrt in pogin! — to je politika angleških trgovcev. Vnebovzete svoj letni bazar, je COLLINWOODSKA NASELBINA NAPREDUJE. za pričakovati ogromno udelež-Cleveland-Collinwood, O. bo kakor od strani collinwood-Naša naselbina napreduje v 'skih faranov, tako tudi od so-vseh ozirih; napredek je zazna- mišljenikov iz sosednih župnij. movati v gospodarstvu, napre dek na društvenem polju in zelo razveseljivi uspehi v vprašanju verskega mišljenja. Nove hiše rastejo na vseh koncih in krajih, nova poslopja vstajajo pred našimi očmi; Karol Skebe. RAZNE VESTI IZ BARBER-TONA. Barberton, O. V soboto, dne 14. avgusta ki bo notri stanovala, je pa Mr. John Belčičeva iz Mulberry St. Tako lepe hiše ne lastuje še nobeden izmed naših rojakov. Čestitamo k napredku! Mr. in Mrs. Pristov sta se že tudi preselila v novo1 hišo, katero sta kupila na Cornell St. Tdm potom pošiljam tudi naročnino za enega novega in tri stare naročnike. Amer. Slovenec je zelo priljubljen list v naši naselbini, ker je v resnici pošten delavski list, v katerem je vsega dosti za pouk in razvedrilo. Pozdrav! Mrs. A. Okolish POSNEMANJA VREDNO. Mrs. Antonija Požun, Johnstown, Pa., je čitala v našem listu z dne 10. avgusta o strašni nesreči, ki je zadela Franca in Rozalijo Slemenšek v Ponikvah.Dobra žena je takoj iz lastnega nagiba poslala na naše uredništvo svoto $6.00, da jo odpošljemo ubogi družini, kar smo že izvršili. Ta zgled navajamo zato, ker iz njega se jasno vidi, kako mehko in usmiljeno srce ima naš narod tudi tukaj v Ameri- smo imeli zabavo na prostem cvetoča naselbina se moderni- jokrog cerkve. Sprva je izgleda-zuje. Društva, bodisi kulturna lo, da ne bo nič, kajti celi dan ali podporna, so v polnem raz- 'je po malem padal dež, a proti naš narod tudi tukaJ v Ameri-jmahu, posebno društva KSKJ. jvečeru se je vendar zvedrilo, kl! dasi.so nam rado očita> da se ponašajo z vedno večjim šte- ,tako da nas je prišlo prav veli-jVilom novih članov; to je zna- (ko število skupaj. Ker je bilo jmenje, da uživa KSKJ. največ tudi srečkanje, so nekateri "ta ugleda in največ zaupanja. — ;srečni" odnesli lepe dobitke, mi Ljudje spoznavajo, kje je pra- bomo pa drugič. Vse gre po vrvica in kje je laž in puhlo fra- sti. zarstvo. Eden za drugim so o- | Naš č. g. župnik, Father ,brnili hrbet brezverskim zape- jBombach, so odšli v Kanado ri-jljivcem in pričeli so pridno ob- ,be lovit, z njimi so odšli še ne-iskovati cerkev in poslušajo z jkateri drugi iz Clevelanda. Na-navdušenjem in pazljivostjo be- dejamo se, da se kmalu povr- sedo božjo, kajti le v isti je rešitev delavstva in socialnih ^vprašanj. Dolžnost vsakega somišljenika je pa, da cerkev podpira. Kdor ne podpira cerkve, ta daje potuho raznim lopovščinam, ki se dogajajo dnevno med onimi, ki ne poslušajo glas besede božje. V sredini naselbine se dviguje pono-sita slovenska cerkev, katera potrebuje skupne pomoči v blagor nam in v blagor naše mladine. Da pa si naša župnija nekoliko opomore, priredi dne 4., 5. in 6. septembra največji bazar, katerega so še kedaj priredili naši vrli rojaki v Collinwoo-du. Vse priprave so že v polnem teku in izvoljeni odbor je pridno na delu. Glavni dobitek je parlor set, vreden $240; drugi dobitek jo pralni stroj, kateri je med brati vreden $190.00; nadaljni dobitek je Cedarchest, kateri je tako velik, da se shrani notri lahko za $.1000 blaga. Naša vzorna dekleta že sedaj tekmujejo med seboj, katera izmed njih bo največ srečk prodala; razen teh glavnih dobitkov je še vse polno drugega blaga, kakor "dry goods," "hardware" in galanterijskih predmetov; umevno je samo ob sebi, da ne bo manjkalo ne perutnine, ne lepo rejene čve-teronoge živine. Vse se bo lahko dobilo na srečke za par centov. Razvidno je, -da bo ta bazar eden največjih, kar se jih je še priredilo v Collinwoodu. V pogledu na to, za kak blag namen priredi župnija Marije nejo med nas, zdravi in zado voljni. Mnogo naših rojakov je odšlo na znamenito božjo pot v Carey, Ohio, največji naval je bil v nedeljo, na praznik Marijinega Vnebovzetja. Bilo je toliko ljudi, da ni zadostoval en posebni vkik, naročili so drugega, komaj da je bilo vsem u-streženo. Tem potom tudi opozarjamo rojake, da bomo imeli dne 5. septembra cerkveni piknik na farmi Frank Shega v Sherma-1 nu. V bolnišnico se je podala Mrs. Marjana Otoničar, in sicer v Cleveland, kjer se je podvrgla operaciji. Želimo ji, da bi se skoro vrnila k svoji ljubeči družini in da bi se ji zdravje povrnilo. Na operaciji je bil tudi sinček od Mr. in Mrs. Frank Shega. Operirali so ga na vratu. Deček je popolnoma ozdravel, v radost in veselje starišev. Na bolniški postelji se nahaja že dolgo časa Mrs. A. Kukec, bolna je na nogah. Tudi Mrs. Felice Rupnik je še vedno v postelji. Vsem tem želimo, da bi jim ljubi Bog povrnil zdravje. Mr. Frank Zakrajšck iz Betz Street zelo ponosno hodi okrog, kajti Mrs. Štorklja je družino obdarovala s krepkim sinčkom ; krstili so ga na ime Ciril. Veselje je pa tako, da Cirilčka kar prenašajo z rok v roke, revček še spati nima časa. Čestitamo! Kakor grad lepa hiša stoji na Melvin St. Tista srečna družina mi v tej novi domovini ne poznano srca, nimamo nikakih vzvišenih člistev, ampak da vsi naši ideali tiče v umazanem dolarju. Da bi le dobra žena našla še več posnemalcev. Uredništvo Am. SI. ■-o- čase je opozicija večkrat kršila sklepe prejšnjih kongresov glede ohranitve enotnosti stranke. Skušala je tudi ustvariti ilegalno frakcijo v obliki posebne organizacije, ki jo bila naperjena proti stranki kot taki in proti njeni enotnosti. To vse se je videlo v tem, da so prirejali ilegalne zarotniške sestanke, tiskali in razpošiljali tendencijozno zbrane strankine dokumente in pošiljali agente k drugim strankinim organizacijam z namenom, da u-stanavljajo ilegalne frakcije. Ugotovljeno je bilo, da vodijo niti tega ločenega postopanja v osrednji odbor komunistične internacijonale in da je stal vsemu gibanju na čelu Zinov-jev. Resolucija zlasti naglasa dejstvo, da se je vršilo v gozdu pri Moskvi protizakonito separatistično zborovanje, ki ga je organiziral sotrudnik osrednjega odbora komunistične internacijonale Bjelenskij in da j mu je tudi predsedoval. Na j tem tajnem zborovanju je imel j kandidat osrednjega odbora j Laševič govor, v katerem je prisotne pozival, naj se organizirajo za borbo proti stranki in osrednjemu odboru, ki ga je izvolila. V resoluciji se nadalje povdar.ia, da vse to ra-zorno delovanje opozicije dokazuje, da je sklenila opustiti zakonito zagovarjanje svojih nazorov in preiti k ustanavlja-or nese RAZKOL V KOMUNISTIČNI STRANKI. Moskva, 27. julija, d. Agen-tura Tass objavlja ta-le komunike o plenarni seji osrednjega odbora komunistične stranke: Na plenarni seji je bilo na dnevnem redu nekaj važnih političnih in gospodarskih vprašanj. Sklenjeno je bilo od-poklicati Zinovjeva iz političnega urada zaradi kršitve strankarske disciplino, povzročene s samovoljnim nn«to-panjern ter osrednjega odbora. Namesto Zinovjeva je bil imenovan za člana političnega, urada Rudzutak. Na ta način' obstoja ta urad odslej iz sle-j dečih članov: Stalin, Rykov.i Buharin, Tomskij, Kalinin,j Molotov, Rudzutak in Trockij.j Število kandidatov političnega; urada je bilo povišano od pet, na osem, naslednji kandidati pa so bili potrjeni v svojih funkcijah: Petrovskij, Upla-nov, Ordžonikidze, Andrejev,' Kirov, Mikojan ,Koganovič in Kamenjev. Resolucija, ki jo je sprejel o-| srednji izvrševal ni odbor sov-jetov in ki se nanaša na ohranitev enotnosti stranke, naglasa, tla je opozicija, nastala za 14. kongresa stranke, ki jo je .zato tudi obsodil, čeprav ji je bilo mogoče udejstvovati se v vseh vodilnih institucijah, vseeno vztrajala pri svojih zmo tah, ki jih je kongres ugotovil. V svoji borbi je tudi zapustila tla legalne obrambe svojih na-, zorov v okviru stranke. Zadnjej Samozavest. Neki angleški globe-trotter" je na svojem potovanju prišel tudi v Rim. Ko se je vrnil na Angleško, je u-redniku nekega velikega angleškega lista povedal ta-le doživljaj : "Stal sem ter občudoval velikanski Titov slavolok v Rimu. Res lep je, krasen, visok — toda to že itak veste, zato tega ne bom pripovedoval. Ko tako občudujem ta stari znameniti spomenik davnih dni, jo prima-ha neki moški, gre pod slavolokom ter glavo pripogne kot da bi šel skozi nizka vratica, čeravno bi tudi Goliat brez skrbi šel pokoncu skozi. "Kdo pa je to?" sem vprašal nekega mimoidočega. "To," odgovori mož, "to je Mussolini." * * * Profesorska raztresenost. Žena : Pavel, veš, kak dan je danes? Ravno 25 let je, odkar sva se zaročila.—Profesor: Za božjo voljo, zakaj me nisi prej spomnila? Zdaj je pa res že skrajni čas, da se poročiva. * * * Na Balkan se upirajo oči marsikaterega državnika. Tod ne pelje le "visoka cesta" nekdanje nemške osvojevalne pO" litike v Azijo, marveč jo tudi nju ilegalnih organizacij, ki iobširno gospodarsko polje. Bal-naj se postavijo po robu stran- |kanske države bi zvezane tvo-ki sami in torej pripravljajo lriI® eno naJvečjih evropskih ve-razkol. Separatistično delova- lesi1' tako l)a se potezajo prelije opozicije se ni omejilo le cej razdeljene med seboj •/>* na komunistično stranko sov- snetljavo prijateljstvo te ali o»e jetske Rusije, ampak je skušalo [velesile. Le Rumunija in Jugo-tudi pritegniti aparat izvrše- slaviJ'a, ki ju pa nič kaj močno ne vežejo zunanje-politični odnosi, sta se približali Češki, ki bi bila še boljša zaveznica, če bi se dobro razumela s Poljaki-Najslabše za sporazum tel' treh držav je pa to, da niso v zvezi še z Bolgarijo. Krvna vez ee tu umika nesrečni politiki' valnega odbora komunistične stranke. Na ta način so mislili pripraviti tla za naščuva-nje inozemskih komunističnih strank proti komunistični stranki v Rusiji. V resoluciji se dalje veli, da je vodja opozicije Zinovjcv za svoje delovanje proti enotno-] Mesto močne državne zveze od sti stranke politično odgovo-i Savskih vrelcev do'^t^ffiega ren, in da je zato plenum morja, je še danes vrzel, ki j° Stranke izključil Zinovjeva iz izkoriščajo drugi. Mali spora-političnega urada, Laševiča pa zum moral imeti v svoji sre-iz osrednjega odbora. Oba sta di tudi Grško in Albanijo. Tako dobila strog ukor s prepovedjo! ki kil slovanski Balkan res moč-nadaljnega razdiralnega dcla.'na sila> samostojna in upoštevana. Velik požar ob meji. m • t-- .... i v Srednji Nemčiji bodo v Dne 19. julija ponoči je iz- v , , i i •, v . t, ,, i kratkem zaceli graditi stoln za bruhnil požar v vas Pod og,1 . v. ' . brezzicno brzojavljanje, ki bo občina Libeliče (avstrijski del)1™« „ . . , ..'„. , i ; • vi i , - . ',000 metrov visok. Naivišia do- ki je upepelil 4 hiše m vsa i?o-' „,„„•„ , , . ^ J spodarska poslopja, zraven fp!^,^^ J spadajoča. Ker so stala poslop.kl T" 8°® ™eto? ja blizu skupaj, ni bilo mogo-^ f ^ ^ ^^ ^ če ognja omejiti, komaj so ro-| ^ in,bo dal na Ieto vclikan' šili živino. Svinje in perutnina m°C' je po večini zgorela. Gospodar ! .....— " sko orodje in vse zaloge so zgo- .v Celovec, šel v norišnico te* rele. Na pomoč so prihitela ga- se izrazil, da nima kje biti, ker silna društva Labud, Potoče in1 je hišo zažgal. Sel, ki je s ko' Libeliče, ki so požar omejile,! lesom hitel v Dravograd po P0' rešiti pa ni bilo mogoče veliko.! moč, se je težko ponesrečil ker je bilo v nekaj minutah vsej potu in so ga morali prenesti v v plamenu. Požar je povzročil Labud. neki domačin, ki se je predi -o- enim1 mesecem vrnil iz norišni-j S TEM, DA POŠLJEŠ naroČ" ce v Celovcu. Isti se je drugi i nino direktno na upravriištV dan s prvim vlakom odpeljal pomagaš veliko listu. Rossegger—Jos. Vole: PRI GOSPODU STRICU V GOSTEH. "Ampak župnika v Zadolju morata na ysak način obiskati?" "Kaj nama to mar?" je rekel Rok. "Tako? Tvoj žlahtnik — pa ti ni nič inar!" ga je zavrnil stric; "nam je vendar v ieorodu, župnik zadoljski. Danes moramo jspraviti koruzo, drugače bi šel takoj z vama. Slabo uro je od tod. Tam gre pot na le-,vo, pa naprej po stranski dolini. Pozdravita ga lepo. Zvečer pa, ko se vrneta, si pa že kaj dobrega privoščimo! Jaz sem sicer sta-)ra čmerika, toda če je treba, znam biti tudi mlad. Pot pa vede zmiraj po senci v Zado-Jje, lepa pot, prav lepa pot!" No kajpak, ker je bila pot tako lepa, sva pa šla do sorodnika, župnika v Zadolju. — Prijatelju sem svetoval, ko sva prišla v goriško vasico, naj ostanem jaz v gostilni tačas, ko bo on na obisku pri sorodniku. "To ne gre," sem mu dokazoval, "da bi jaz delal tvojim sorodnikom toliko troškov." "Imaš prav," je privolil dobri tovariš, "samo kaj užaljen ne bodi! Jaz kratko ob-iščem župnika, pridem nazaj v gostilno in potem si privoščiva kaj dobrega." Res je odšel v župnišče, pa se je prej vrnil, kakor sem pričakoval. Sapa napeta! — sem dejal, ljubi Rokec ima pa čudne sorodnike. Mislil sem si, da ga je župnik takoj postavil pred vrata. Toda opazil sem veselje na njegovem licu, ko mi je zaklical: — "Brž, Peter, oba sva povabljena za kosilo pri župniku!" Nekaj minut na to sva bila že v župnišču. Stari gospod nama je prišel naproti; majhen, uren možic s kratko pristriženimi sivimi lasmi in drobnim, pordelim licem. Na ljubkem nosu jc nosil velike starošegne o-Čali. Mesto tal ar j a jc imel črn suknjič. Videti je bil kakor kak profesorček, ki še ni odložil dijaških muh vkljub sivim lasem. Sive lase lahko postriŽeš, kakor je, bilo videti na njem, in potem ni ničesar več, kar bi spominjalo na šestdeset let, ki jih je imel mož seštete v koledarju. "Vidva sta pa tiča!" je vzkliknil in nama pomolil roke. "Bog vaju sprimi! Če sta prav ponižna, potem vaju, lahko povabim na krožnik juhe. Preobjedla se ravno ne bosta pri meni, bore župniku, toda krščansko vama bom že postregel." Odvedel je naju v svoj sadovnjak, da nama pokaže svojo družino, kakor jc dejal, mlado jabolčno, hruševo in češpljevo drevje, ki ga je bil sam zasadil. "Mladež se mora šele vzgojiti," se je šalil in tu pripognil mladiko v pravo smer, tam odrezal polsuho vejico. "V par letih, če vaju spet zanese semkaj, nam bo mlada gospoda bržčas že postregla z dobrimi sadeži." Prišli smo do uticc, obsenčene z bezgom, in tam je bila miza že pogrnjena za tri. Posoda krepke mesne juhe s cmoki, krožnik svežega govejega mesa, čebulna omaka, na ploščevinasti tasi dobrozapečeni štruklji iz smetane, vse je bilo že tu. "S pijačo," se je opravičeval najin postrežni gostitelj, ko jc vrtel v roki zlatoblestečo steklenico, "s pijačo bom pa vama malo ustregel. Študentje pijo rajši pivo, in jaz ga nimam. Vino je pa kislo, toda na zdravje vse eno lahko pijemo z njim." Potem je natočil kozarce, dvignil svojega in nazdravil: "Veseli me, mlada prijatelja, da sta me obiskala in da se za- dovoljita s tem skromnim obedom, ki ga vama more nuditi nepripravljen dom. Ako bi bilo mogoče, da ostaneta dalj časa tu, bi vama postregel z divjačino, postrvmi in takimi dobrotami. Kar namreč v mestu uži-jete, zraste pri nas zunaj na deželi; le da je pri vas hudo osoljeno z visokimi cenami, pri nas je pa skoro zastonj. Pa sveže blago je na deželi zmiraj na razpolago. Torej, Bog vaju blagoslovi, ljuba prijatelja! Na zdravje!" Trčila sva z njim in na njegovo zdravje menda toliko zakričala, da je stara postrež-nica pritekla, kakšna nezgoda se je li zgodila v uti. "Marjeta," je rekel župnik, "zgodilo se ni nič, samo črno kavo nam pripravi. — H kavi pa —" reče na to in odpre ličen lesen za-bojček, "spadajo tudi cigare. Mojc zelišče jc po ceni in lahko, suho, pa dobro. Poslu-žita se!" Ko sva pripomnila, da je to bržčaš drago blago, je dejal: "Najceneje blago, kar si ga misliti moreta. Gospod grof M. v Celovcu, v čegar hiši sem bil pred mnogimi leti učitelj, mi pošlje vsakrat za novo leto z0' bojček cigar. Jaz kadim le v veseli družbi-takrat mi diše. Ko sem sam, mi kajenje ne ugaja. Meni se zdi," pravi Roku, "da tvoja ne vleče. Ne muči se z njo, vzemi drugo. I" uči se iz tega, da so tudi po ceni cigare vča- j sih slabe, drage so pa tako zmiraj." Tako smo kramljali, ko se je v zvoniki' naenkrat oglasil zvonček. Star mož je stopil pred uto in povedal, da bo umrla Ml'' narjeva Katra in da bi bila rada še enkr»t previdena. "Mlinarjeva Katra!" de župnik. "Ilva'a Bogu, ne bo take sile. Odkar sem v Zadolju, že revica leži, in to je zdaj že šest^aj' sto leto, in vsak mesec enkrat bi rada umr' la in hoče biti spet previdena. Tej se ^ pripetiti, da bo šla enkrat še res brez sv«te popotnice v večnost, kajti ko bo v kraj11' bodo njeni domači mislili, da še ni v krajl,• No, dokler bom jaz živel, ji bom storil V° volji. Potolaži jo gotovo, in tolažbe ne smemo nikomur odreči." ■v Ženski svet ČUVSTVENO ŽIVLJENJE. I?" s',r!,v't,.r"!?.';"";.notri"liost iz ravnovesja. Nikoli ga ne sra-Čuvstva so prijetni ali nepri- j motiti pred drugimi, rajše mu jetni občutki v duši, ki jih po- pomagati iz zadrege, sicer po- vzročajo predstave in misli. O trokova duša je zmožna različnega razpoloženja, ki se javlja z različno močjo in vpliva na njegovo mišljenje in hotenje. Ene in iste predstave in eni in isti dogodki vplivajo na vsakega človeka drugače, kakor je namreč razpoložena njegova notranjost. Zato je tudi različen učinek teh vtisov, t .j. čuvstvo pri raznih ljudeh. Torej so čuvstva pojavi duševnega življenja vsakega posameznika in temelj za njegovo mišljenje in hotenje. Kakorkoli se razvna-nie čuvstvo, tako sodeluje človek pri kaki stvari; odloči se zanjo ali proti njej. Ako ni čuvstveno življenje od zgodnje mladosti usmerjeno v pravo stran, ne obvaruje člo-Veka ne znanost, ne bogastvo, ne kaj drugega, da bi ne zašel na stranpota in postal nesrečen stane nezaupen, skrit in zakrknjen. Kakor je marsikateri odrasel človek skrit in tih, da ne nosi svojega srca kar na dlani, četudi mu je srce polno in gor-ko čuteče, prav tako so tudi o-troci boječi in sramežljivi, kadar bi morali izraziti svoja čuvstva. Verno je treba opazovati, kam nagibljejo otrokova čuvstva in kako se javljajo, da je mogoče že zgodaj izruvati nepravilna, čezmerna omejevati, čuvstveni revščini pa pomagati do primernega razmaha. o- nanj črešenj brez koščic ali na kocke zrezanih marelic ali o-lupljenih ter enako narezanih češpelj. Deni v pečico in počasi speci. Pečeno razrezi na koščke in potresi s sladkorjem. Dobra pogača. — Mešaj štiri unče presnega masla, da prav dobro naraste. Primešaj polagoma 4 rumenjake, 7 unčev sladkorja z limonovo lupino, pol unče mrzle kavne smetane in 4 unče moke. Potem naredi iz treh beljakov sneg ter ga k prejšnemu rahlo primešaj s 4 unčami moke in pecivnim praškom. To testo deni v tortni model, toda samo do srede; potresi povrh pest olupljenih ter na listke zrezanih mandeljnov in žlico sladkorja. Deni v pečico, da se peče počasi eno uro. Naslednji dan pogačo prerezi, namazi jo vmes z marmelado, potem pa jo razreži na koščke, ki jih potresi s sladkorjem in daj na mizo. KUHINJA, Juha pire. — Skuhaj mehko dva funta olupljenega krompirja v slani vodi. Posebej pa naredi z dvema žlicama masti, čebulo in peteršiljem in tremi žlicami moke svetlo prežganje, zalij ga s krompirjevo vodo ter Zato je glavna stvar pri vzgoji, gladko razmešaj. Krompir da vodi čuvstva v pravo smer | zmečkaj in zmešaj s prežga-in vadi otroka z besedo, deja- i njem, prideni še en četrt kvor- njem in zgledom v premagovanju in samozataji. Razum in čuvstvo se morata Pronicati in izpopolnjevati. — Ako vzgoja bolj vpliva na čuvstvo kot pa na razum, postane otrok preveč občutljiv in raz-dražljiv. Zlasti se pri živahni domišljiji pokažeta čezmerna čuvstvenost in občutljivost kot Posebna izrodka. V tem slučaju naj mati prav nič ne vpliva na razvoj čuvstva: veselja, žalosti, ljubezni itd., ker je to že samo-Posebi dovolj razvito. Rajše naj s primernimi vprašanji in razlago vpliva na razum. Enostranska vzgoja zgolj ra-ali prevelika strogost pa povzročata nekako topost napram vsem vtisom in napravita otrokovo notranjost trdo in suhoparno. Tako vzgojo je treba izravnati s tem, da se vpliva na otroka na mil, dobrohoten in ljubezniv način, kar gotovo sčasoma otaja mrzlo notranjost. Tako je treba otopelost in pretirano čuvstvenost v enaki meri Ohranjevati. Deklice so navadno bolj čuv- fctvene kakor dečki, zato pri . ,___________________, njih ni treba še posebnih vzgoj-1 da je pi*ecej mehko; potresi 2 nih vplivov za razvoj čuvstva.žlici moke, zmešaj ter zalij s 3 Pri njih je mnogo bolj na me-, kvorti slane vode; naj vre, da stu vzgoja razuma. Dečki pa soje mehko, nakar pretlači skozi navadno bolj trdi in brezobzir-; sito. V juho vkuhaj eno osmin-hi; zato jih je treba navajati k^ ko kvorta riža, ali pa daj z ljubeznivosti, dobrodušnosti ali zemljami na mizo. Ce pa zre-Vsaj k obzirnosti napram vsem,: žeš vse korenine na male rezan-zlasti pa nasproti sestram, ka-: ce, ti ni treba juhe precejati. ta kisle smetane in malo popra, pa vse precedi. Končno prideni še 4 unče kuhane ter na drobne kocke zrezane svinjine. Ko še malo prevre, jo daj z na kocke zrezanim ter opečenim kruhom na mizo. Krompirjeva juha s testenino. — Olupi in zreži na drobne kocke 3 ali 4 krompirje in deni kuhat v dva in pol kvorta vrele slane vode; ko je krompir že kuhan, zakuhaj še zraven iz četrt kvorta moke narejene krpice, rezance, polžke, nastrgano kašo ali testeni grah. Namesto zdaj naštete testenine lahko vzameš 5 do G unč kratkih makaronov, te pa skuhaj posebej, odcedi vodo ter deni h krompirju samo makarone. Deni v kožico žlico masti, zarumeni v njej žlico moke in žlico drobno sesekane čebule in deni v juho, osoli in daj na mizo. Koreninska juha__Zreži na koleščke 1 koren, 1 zeleno, 2 pora, pol glave zelja, 4 krompirje, četrt kvorta zelenega 0 SADJU. V eno posodo praviloma vlo- to bombaževo ščetico. Dobro je žimo sadje samo ene vrste in imeti doma tudi nekoliko steri-kolikor mogoče enake debelo- liziranega bombaževega obvesti- zila (bandages), eno ali dve S pravilnim razbiranjem in unče širokega. Prilepenka (ad-okusnim vkladanjem že na zu- hesive plaster) iz zinkovega naj dosežemo ugoden vtis na' oksida vedno dobro služi, ali kupca in so cene takega sadja; ljudje navadno držijo doma vedno veliko boljše nego pri prilepenke premale veličine; navadni mešanici, ki jo kar na-j bolj primeren je zvitek, 5 yard tresemo v posode. j dolg in poldrugo unčo širok; Zlasti hodi to vpoštev pri lahko ga je ob potrebi prirezati sadni kupčiji, ki zahteva velike! v manjše koščke. Poleg bomba-množine istovrstnega razbrane- j ža in obvezil je priporočljivo ga in pravilno vloženega blaga.; imeti doma nekoliko sterilizira-Seveda je trgovina s sad- ne tkanine (gauze), ki se tudi jem veliko težavnejša nego prodaja v zapečatenih zavojč- s kakšnim drugim pridelkom. Zlasti jo ovira majhna trpež-nost tega blaga in pa neenako- kih. Za prisad ali male rane na koži, solnčne opekline itd. dobro služi "zink stereate" v merne letine, ki so popolnoma prašku, ki ga prodajajo v poso-zavisne od lege posameznih dicah z rešetcem na vrhu krajev in od vsakoletnih vremenskih razmer. Jako jo ovira Imamo dvoje lekov za zunanjo rabo, ki bi se morala naha- Vlaganje svežega sadja. Povsod se včasi primeri, da razpošiljajo sadje v kupčijske ali druge namene. Cim nežnejše in mehkejše je, tem manjše morajo biti posode (pletenice, .zaboj, sod) za razpošiljanje. Zato raz-pošiljajmo jagodičevje in peč-kasto sadje v majhnih pleteni-cah. Tudi za razpošiljanje poletnih in jesenskih hrušek so okrogle, primerno velike pletenice najpripravnejše. Namizna jabolka 1. vrste razpošiljajmo v zabojih, ki drže po 25 ali 50 kg sadja. Za velike množine namiznih jabolk navadne kakovosti rabijo po večini sode za 100 in še več kilogramov. Jagodičevje, zlasti vrtne jagode vlagajmo narahlo, ker so jako občutljive. Pri vsem drugem sadju je pa pomniti, da ga moramo vložiti v posodo tako tesno, da se pri prevažanju ne more geniti noben sad. Pletenico s češnjami večkrat potresi in z njo potrkaj ob mizo, naloži jo z vrhom in jo nazadnje krepko pritisni s " ' — i ~ ' jo tudi slabe ceste, oddaljenost jati v vsaki domači lekarnici. od železnice in sploh neugodne J Prvič, treba imeti doma stekle-prometne zveze. Pa vse te neu- ničico jodove tinkture (tincture godnosti in ovire bomo sčasom of iodine), ki se lahko rabi kot premagali, ako bomo 1. pride- razkužilo za vse rane in kjer-• Jlovali dovolj namiznega sadja koli se koža odpre. Najboljše je takih vrst, ki imajo vedno goto- ,porabiti jo s pomočjo bombaževo ceno na sadnem trgu; 2. ako |Ve ščetice, ker ni dobro kar iz-ga bomo pravilno spravljali, da liti tekočino na kožo. Tudi ni se ne bo pokvarilo; 3. ako ga bomo pravilno razbirali, in 4. ako ga bomo znali vlagati v e-notno posodo (pletenice, zaboje, sode itd.), ki je že vpeljana na sadnem trgu. Ta poslednja točka velja posebno za trgovce s sadjem. ZDRAVSTVO. , DOMAČA LEKARNA. Vsaka družina drži doma nekoliko lekov. V večini ameriških hiš, navadno v umivalni sobi, se nahaja posebna vdolbina v zidu, ki naj služi kot shramba lekov — takozvani kabinet za medicine. V nekaterih družinah bo človek našel predale tega kabineta, dobro založene z vsakovrstnimi domačimi leki, drugje pa zmešnjavo starih ne-porabnih lekov, praznih stekle-ničic in raztresenih kroglic. Zdravstveni komisar države tere navadno zapostavljajo, jim nagajajo itd. Največji vpliv pri tej vzgoji jo, prideni lorberjev list in ma-ttna lepo urejeno družinsko živ- lo kumne. Ko zavre, dodaj pol - - New York daje jako primerno pokrovom. Jabolka polaggjmo priporočilo, naj vsak takoj iz-v zaboje posamezno, plast za vede inventar svoje domače le-plastjo tako, da se v posamez- karnice in odstrani vse nepo-nih plasteh trdo tiščijo mod se- trebne leke in zdravniške pri-boj. Zadnja plast naj sega za- prave, ki so se sčasoma nabrale, boju nekoliko čez rob, da s po- 'Popolnoma nepotrebno je ohra-krovom čvrsto pritisnemo posa- 'niti kot kak zaklad ostanke le-mezne plasti drugo k drugi. V jkov, ki so preostali po ozdra-sode nasipajmo jabolka prav jvitvi bolnika. Lek, ki ga je previdno iz majhnih posod, a 'zdravnik predpisal v eni bolez-graha in eno pest opranih po- moramo pa jih večkrat potresti, ;ni, ni namenjen za drugo osebo, parjenih gob; vse to deni v ko- da se uležejo kolikor mogoče ki se ji nekdaj kasneje zazdi, žico ter praži v presnem maslu, čvrsto. Napolnimo jih prav do da ima isto bolezen. roba in še čez, potem pa dno j Dr. Nicoll navaja nekoliko s posebno stiskalnico pritisni- [enostavnih lekov in kirurgičnih mo tako globoko v sod, da pri- j priprav, ki bi se morale naha- me v vtore. S tem se seveda ja- jati v vsaki domači lekarni._ bolka čvrsto stisnejo in se pri 'Pred vsem pa svari proti pilu-prevažanju prav nič ne poško- ;lam, napravljenim iz premogo-dujejo. Vsako posodo moramo vega katrana (n. pr. aspirin), obložiti s papirjem, preden ki jih mnogi ljudje radi jemlje-pričnemo vanjo vlagati sadje. !.io vsakikrat, ko jih glava boli. Na dno in pod pokrov denimo (Večina teh kroglic slabo vpliva za prst na debelo fine lesne vol- ;na srce in ni Jbrez nevarnosti. Juha iz smetane. — V lonec deni 2 in pol kvorta vode; osoli Ijenje in prijazna otrokova o-kolica. Kjer žalostne domače kvorta kisle smetane, v katero vmešaj malo kisa in tri žlice razmere tlačijo in begajo vse ; moke. Kadar je dobro prevrela, družinske Člane, tam uvene, jo daj s praženimi žemljami na čuvstveno življenje otrok že v; mizo ali pa napravi sirnate kali. Materina ljubezen pa je, strukeljčke, ki jih zakuhaj v Središče ljubezni, veselja in juhi ter pusti vreti 7 do 10 mileče v detinski dobi, četudi' nut. družina ne živi v izobilju. Otro- j Sadne plošče. — Naredi te-ka pa je posebno treba varovati ( sto kakor za plošče s snegom, silnih vnanjih vtisov, ki bi mo- Ko je že na pločevini, potresi ne, pri zelo. dragih jabolkih in hruškah vložimo lesno volno celo med vsako plast. Med sadjem in lesno volno moramo vlo- 1 žiti pa vedno papir, ker bi bilo jako napačno, ako Jbi sadje prišlo naravnost v dotiko z lesno volno. Najfinejša (kabinetna) jabolka in hruške zavijajmo posamezno v bel ali barvan svilnat papir in jih tako zavita vlagajmo v posode. Nekatere stvari pa bi vsaka družina morala imeti doma za slučaj nujne potrebe. Pred vsem treba imeti na razpolago nekoliko vpivnega bombaža (absorbent cotton), ki ga pro-dajejo v zapečatenih škatljah, in tudi zavojček lesenih zobotrebcev, ki dobro služijo, da se na nje natakne košček bombaža, kadar je potrebno pomočiti ali obrisati prizadeti del telesa. Po rabi treba vedno vreči stran dobro pomočiti obvezila z jodom, kajti to lahko provzroči hude mehurčke. Jodova tinktura je strup, ako se rabi znotraj telesa; radi tega jo je treba držati v steklenici posebne vrste, tako da ni mogoče zamenjati jo s kakim drugim lekom. Drug dober lek za zunanjo rabo je borova kislina (boric acid) — žlica te raztopine za vsak pajnt vode. Ta se lahko rabi za mokre obveze na rani, kakor tudi za umivanje oči in zob. Strupi, kot sta biklorid živega srebra in karbolna kislina, ne spadajo v domačo lekarni-co; ne služijo za nikako rabo, za katere ni jodova tinktura ravno tako dobra. Oba sta močna strupa. Dostikrat se je zgodilo, da je kdo zavžil tablete prvoimenovanega strupa, misleč, da so to kroglice kakega drugega leka. Dosti ljudi je u-mrlo na tak način. Kar pa se tiče lekov za notranjo rabo, le prav malo jih zadostuje za domačo lekarnico. Priporočljivo je imeti doma sledeče leke za notranjo rabo: ri-cinovo olje, aromatični ekstrakt kaskare, bikarbonat sode, sladki špirit solitra in aromatični špirit amonijaka. "Aromatic extract of cascara" in sicer žli-čica istega zadostuje po noči kot lahko odvajalno sredstvo; ricinovo olje (castor oil) pa naj se rabi, kadar treba dobro izči-stiti. Bikarbonat sode (sodium bicarbonate) ali "baking soda" — žličica v kozarcu vroče vode — dostikrat odpravlja gorečico v želodcu. Ta lek pa je tudi dober za ublaženje opeklin, ako se obvezna tkanina namoči v močni raztopini sodovega bi-karbonata. Sladki špirit solitra (sweet spirits of nitre) se rabi, ca. Petnajst kapljic v nekaj vode vsake dve ali tri ure pomaga v to svrho; med tem pa vedno pokliči zdravnika, ki je edini v stanu najti, kaj je razlog vročnice. Aromatični špirit amonijaka (aromatic spirits of ammonia) bi moral biti v vsaki domači lekarnici. Ko je treba trenotnega razdražila, pol žli čice v pol kozarcu vode odpravlja slabost, ali, ako gre za res no stvar, treba pozvati zdravnika. Tukaj omenjeni leki zadostujejo za vsako domačo shrambo lekov. Z njimi ima človek na razpolago vse, kar potrebuje v sili. Seveda domači zdravnik, ki pozna vas in vašo družino, vam lahko priporoča kak dodatni lek za vašo domačo lekarnico. Dvoje svaril je na mestu. Prvič, nikdar ne držite doma stekleničke ali škatljice lekov, na kateri ni natančno napisano, čemu naj služi. Drugič, preči-tajte dobro, kar je napisano na etiketi, predno vzamete lek iz predala, in to vsakikrat brez izjeme. Ako bi vsakdo tako ravnal, bi bilo mnogo manj nezgod. MALI OGLASI. hiše in lote. farme na pr o d a j FARME V INDIANA, Ohio, Kentucky in Tennessee. Dobijo se pod lahkimi pogoji, nizka cena. Federal Land Bank, Louisville, Kentucky, pišite angleško. 915-10 ins. 120 AKR. ,dobra zemlja, vel. poslopje, tlakovana cesta. $60.00 za aker. H. Kane, Colon, Mich. 96S-s 140 AKR. blizu Denverja; dobra zemlja, za prešičjerejo ali mlekarno; raste koruza in pšenica. $15.00 za aker. Knoletni pridelek plača svet. Dr. Wm. Hess, 1554 California St., Denver, Colo.__ 967-s,t,sr delo službe. DELO DOBI izkušen "examiner" za ženska oblačila. M. Grossman, .3111 A rni it age. Belmont 5090. 962-s,t,sr POZOR!!! Potrebujemo od 25 do 50 let stare moške in ženske, poštene ljudi, ki si lahko veliko denarja zaslužijo. Naša tvrd-ka ima samo najboljša odbrana poslopja in drugo lastnino v Markham City, nasproti Dixie glavne ceatc: Na tisoče je ljudi v Chicagi, ki bi se za ta posestva zanimali; ne bo vam težko istim kaj prodati, za kar dobite lepo provizijo. Vsakdo, ki kupi od nas posestvo, je zavarovan za slučaj smrti, nesreče ali bolezni. Mi tudi pomagamo vsakomur, ki bi hotel zidati na zemlji, ki jo jc kupil od nas'. Z nami lahko delate ves čas ali samo v prostih urah; lep zaslužek vam je zasiguran. Pridite s< ogledati v nedeljo, 22. avgusta na 162d Street in Western Ave. ali v naši pi-V sarni: 969-s,t,sr LASTNINA NA SEVERO-ZAPAD-NI STRANI, 248 čev. ob Foster pa tudi poleg 6 po 30 čev. lote za zid. bungalow, 1 bik. do Milwaukee Ave., 3 bloke do N. W. R. postaje, 3 bloke do šole, tlakovano in plačano, vse brez dolga. $12,500, takoj $5000, ostalo mesečno. Vprašajte 5147 Milwaukee Ave. Phone Palisade 0472. ________ 923"12 ins- HIŠA, 2 stan. po 4 sobe, lepa okolica, garaža 2 kari, alley tlakovana; $6050, takoj $2500, popust ako več gotovi-ne. 4150 K. Oakley Ave. 936-sr do sr HIŠA 2 NADSTR., zid., 6 sob; hra-stov les, porč, velika lota, garaža za 2 kari. $15,300, lahko odplačila. 4631 N. Koster. ___945-p do p HIŠA 3 STAN., zid., 3-5-6 sob, rent mesečno $200; cena $16,500, takoj .$4500.__________,____ 948.I)iS)t BUNGALOW, 6 sob, parna toplota, vse improvements; garaža za 3 kare; I. C. postaja, nizka cena, 847 E. 87"' F'- _ 949-p,s,t KRASNI DOM, 5 sob oblika angleških kolonistov, vel .Porč, garaža, tlakovano, 3 in pol bik. do transportacije, R. R, električna do mesta ;cena $15,000, obroke. 323—14th St., Wilmette, 111. Ph. Wilniette 3223. ____•_______ 950-p,s,t NE ZAMUDITE PRILIKE. V račun vzame prazno zemljo za hišo 6 sob, ccntr. kurjava, hrastov les, eno leto staro. 5749 Wilson Ave. _____________ 951-p.s.t LE NEKOLIKO TAKOJ. Bungalow zid., pridite si ogledati, vedno odprto. 9328 Vernon Aw. _____953-p,s,t HIŠA 5 STAN. in ena trgovina, celit, kurjava, na dveh lotah na vogalu. $32,000. $7000 takoj. 2358 Marshall Blvd. 955-p do p PRODATI MORA, ker rabi denar za drugo kupčijo. 4221 S. Wells St, 3. nadstr., les. hišo po 6 in 4 sobe. Dobro ohranjena, na novo predelana. Alley tlakovana, dobra transpor-tacija. Letno nese $1400 — Cena $7500, na odplačila.. D. Heinrici, lastnik. <5217 S .Ashland Ave. Phone Prospect 7203. _956-fi do p MODERNO H iS O 2. nadstr. 5939 S. Albany Ave., lota 30x125, centr. kurjava; lastnik prinioran prodati. $5000 je treba takoj. 958-p,s,t ZID. HIŠA, 2 nadst., 1-7 sob, garaža 3 kare. 5434 Kammcriiig Ave. — Mansfield 9065. 971-s,t,sr GREATER CITIES REALTY DEVELOPERS, 6 N. Michigan Ave. ČITATELJEM V VSEH NA-SELBINAH V VEDNOST. Knjige Goriške Mohorjeve Družbe imajo v zalogi vsi naši lokalni zastopniki. Kdor si jih torej želi naročiti, stori lahko . to pri svojem najbližjem zada se zniža vročnica ali mrzli- Utopniku, ali pa naj piše naravnost na Knjigarno Amer. Slovenec. Dobro meso se dobi---- - - samo v debli mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec 1912 WEST 22nd STREET SLOVENSKI MESAR. CHICAGO, ILL. SLUŽBE IŠČE ženska za gospodinjstvo na far-pri družini ali samcu, bodisi pri Slovencih ali Nemcih. Pišite na naslov: Mrs. Helena Mik-Iautz, Radley, Kans. ISMS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vse kar ipada v to stroke. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Plae« CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois, Kansas in Coloradi naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne. Mr. Kurnik je pooblaščen pobix*ati naročnino za liste "Amerikanski Slovenec", in "Ave Maria." Vsem ga najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu gre j o na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca". K. ROPA 1710 W. 21st ST., NU.DI SLEDEČE: LES. HIŠA, 2 stan. pfo 6 sob, klet, podstrešje, kopalna soba; rent prinese $70.00; cena $6500. Les. hiša, 4 stan., vse improvements, blizu cerkve in šole, zamenja za groccrijo. ali proti gotovini. ZID. HIŠA, 4 stan., podstrešje, plin, elektrika in dr. Rent nese $75.00. Cena $8000. Nekaj takoj, ostalo na prvo vknjižbo. _ 80 AKR. FARMA v Wisconsin, tudi zamenja za hišo v Chicagi; 40 akr. obdelane, 20 akr. gozda, 20 akr. paše, 12 glav živine, 3 konji, hiša 6 sob, hlevi in kompletno farmarsko orodje in stroji, tudi Ford mašina. LEPA PRILIKA. 2NADSTR. HIŠA LES., PO 6 SOB, 3 SPALNE SOBE, GARAŽA ZA 2 KARE; RENT NESE $106.011 MESEČNO, BLIZU TRANSPOKTACI-JE: SE LAHKO PRF.NARRDl V 3 NADSTR. CENA SAM U $10,500, NA LAHKA ODPLAČILA. PH. S PAULDING 8501. 970-s BUNGALOW 5 sob, Norwood Park, centr. kurjava, tla hrastov les, garaža za 2 kari, lota 50x182, blizu kat. .vole. 6052 Oconto Ave. 968-s HIŠA 3 NADSTR., 2 leti stara, 50 čevljev sveta na vogalu med Kenton in Leland. Vel. sobe, 4, 5 in 6 sob, ccntr. kurjava, kombinacijski kotel za olje ali premog. Pripravno za obrt ali trgovino; slovanska naselbina. Cena nizka,' pokoji lahki. 933 N. Ashland ali Ph. Arnrkage 0967. 963-s VDOVA primorana prodati farmo. Novo poslopje ob glavni cesti. Les vreden dvakrat toliko, kolikor jc Cena za vse .Hiša nova, 5 lepih sod. Motor bus vozi mimo; blizu mesta in trga. Zemlja fina, zlasti za deteljo in alfalfo. ograjeno z žico. groz-dje, hlev in druga poslopja. Prodati* mora takoj tudi pohištvo in pridelke. Vse skupaj $4000, samo $1000 takoj. C. B. Upham, Lawton, Mich. •____ 961 - s WILMER GROVE BEACH, LAKE BEULAH, najlepše jezero v južnem delu Wisconsin. Vzhodno od Troy, Wis., 12 milj do Lake Geneva; po-gozdeno. Cena od $125 naprej. Le nekoliko takoj, ostalo na lahka odplačila. Posebna navodila za prve kupce. Pišite po podrobnosti. Mi smo na mestu ob sobotah in nedeljah. R. F. Leach, Hartford, Wis. ■ 960 s NA PRODAJ HIŠA ZID., MO-. DERNO, BLIZU ŠOLE IN CERKVE; CENA IZREDNO NIZKA. VPRAŠAJTE 1710 W. 21st ST., CHICAGO, ILL. sr,č,p,s K. ROPA DR. t F. KONOPA ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 UGODNA PRILIKA. SHOE BUSINESS, proda radi smrti gospodarja, Salkind, 3309 \V. 26th Strect- 933-sr tlo sr RESTAURANT proda na dobrem prostoru, dobra kupčija; imam dva. 9 E. 26ih St. 944-n.s.t "APRON AND DR&S BUSINESS" Ustanovljeno pred 5 leti. dobra \kup-čija, dobro založeno, v. ospredju to-varne. 3321 N. Halsted St. 952- sicer sorodnih boriteljih, ker bo pač vsak hotel z veliko žlico zajemati iz sklede. Tako padajo v št. 53. Gl. Svobode sledeče: "Prav take baže so čikaški pipci. Ti se skrivajo pod plaščem idej, ki jih sami Ali zahtevate varnost za Vaš denar Vlagajte evbje ' <■* denarje y to veMkoi in vartio banko, f j tedaj kupite hipotekarne bonde prve vknjižbe (mortgage), katere vam nudi ta splošno priznana bančna trdnjava ameriških Slovanov. Ti bondi so zavarovani proti izgubam z nepremičninami, ki so dobro ocenjene in se nahajajo v lepih delih mesta. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. IMOVINA $19,000,000.00. dobro ne razumejo (urednik Joža Zavrtnik je nedavno od tega trdil nasprotno). Lažejo, si izmišljajo, blatijo svoje nasprotnike po farških manirah in receptih (lump le misli, kakršen je sam), da laže love na' še ljudi na svoje polzke limani-ce." In dalje še pada: "Naj bi se najprej očistili svojega masla, ki ga imajo toliko za svojimi oslovskimi ušesi." Beležimo kot kronisti. * * * Povedal je. Malo sramežljiv je sicer, kakor še drugi, a bleknil je pa le neki Fr. L. s pota ter v Žarko-metu povedal, kako bi se služba božja lahko vršila b^ez kake kolekte. "Posnemajte 'tesarja' Krista in njegovega očeta Jožefa," tako on pove in pravi, da lahko pove. Ponosen naj ne bo na to, kar je povedal, ker je samo-le požvekal, kar so drugi že neštetokrat pred njim prežvekavali. Sekiro, žago, kramp ... ni treba posebnih šol, nobene filozofije ... Potemtakem bi tudi dični Fr. L. — škoda le, da se tako junaško skriva — lahko opravljal kake "verske posle," ker pač ne bo komu krampa usiljeval, ako ga sam ne vihti, in ker brez posebnih šol meni, da dobro pozna evangelije, dasi pod kritiko, bo gotovo tudi vedel, da je "tesar" Krist imel v svoji družbi tudi enega, "ki je imel mošnjo" (kako je s preklicanimi kolektami prav po evangeliju???), in če se morda boji postopiti se brez šol in filozofije kakega drugega "verskega posla," JudežeV posel prav lahko opravlja. Drugokrat naj blagovoli priti z imenom na dan, da takega "duhovnika" lahko kje najamejo, in se bodo vedeli, karti obrniti. Živijo toraj bamp iP Judežev posel! -o- POLEG TVOJEGA NAŠLO; VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je p o* tekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois Geslo: "Vse za vero, dom i« narod, vsi za enega, eden za vse." Predsednik........George Stontf Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Grštf Reditelj ............ Martin Blutb Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov i t članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od usta' novitve do sedaj se je iatpl*' plačalo $14,495.00 bolniška pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko z* varujete za posmrtnino in bol' niško podporo. Društvo plača $1.00 nagr»' de za vsakega novega član* kakor tudi Družba sv. Druži; ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kaD' didata, ki ga pridobite v dru' štvo. Naš Mladinski oddelek vaH nudi lepo priliko, da zavarU3 jete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bod« v kratkem eden izmed n»i' močnejših. Za vsa nadaljna pojasnil* obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonicb 815 N. Chicago St.; tajni* Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111. 48484853484823530001000201484800005353534848235348532323235323534853535353482353535323535348532323535348484823485348485323489053230002010201020000010002020000022323004823480001234853232353