Kako fe ima zlief liplovo drevje obdelovati, de ho vfako leto rodovitno?
Od tega opravila fim she v marfikterih bukvah prebiral, tode nobeno popifovanje mi ni bilo tako vfhezh, ko tifto, ki fim ga pred nekimi letmi v vertnih novizah is Bavarfkiga bral.
Zhefhplovo ladje mi je she od njega dni od vfiga nar ljubfhi; ravno sato me je tudi mikalo od tega drevja na tanko svediti, kako naj fe obdeluje , de bo verlo raftlo in obiJno fadii prineflo. Popifovanja in osnanila, ki fo fe mi nar boljfhi sdele , fim vedno sbiral, in fvojim prijatlam in snanzam perpovedoval. Rekel fim jim, de naj pofkufhajo osnanilo , ki fim ga v vertnih novizah is Bavarfkiga bral ; rad bi sve-dil , ali je ref, kar tam pifhejo od obdelovanja zhef hploviga fadja, ali ne ; pofebno pa tudi sato, ker nifim fkorej nikjer, kodar fim fhe popo-toval, prav lepiga in sdraviga zhefhploviga drevja narajmal. — Sam kaj taziga pofkufiti mi ni bilo mogozhe, ako bi bil ravno rad ; sakaj nimam je fhe gredize sa zvetlize , ktere po simi in po leti is okna na okno prenafham, ko mazhka ma-zheta, ter jim folnza lovim, de bi mi vfefkosi in prav salo zvele — fhe manj pa vertiza, kjer bi mogel marfiktero fadno drevo poshlahtniti in poboljfhati.
Ali vfe moje narozhevanje in perpovedova-nje fe jih ne prime. Prav dolgo fim jim trobil saftonj. — Skorej bi rekel: tudi per meftih fe narajma vezji nevernih Tomashov, kteri fo ene vere in eniga djanja s unim neiimnesbem, kteri pravi: Moj ozh(v fo tako delali, in prav verlo fe jim je vedlo vfe ; sakaj bi fe le jeft drusiga uril; ni jim ga kruha manjkalo nikoli! — Dobro
83
h jo sarobil I   1 udi olel pravi:   JNaj rafte potlej trava, ali ne , kadar mene ne bo. —
Kar neki dan v miflih samaknen memo verta I.. . viga grede, me Anton, moj ftari sna-nez, va-nj poklizhe , rekozh: Idile v moj vert, pokasal vam bom nekaj prav saliga.
Sahajal fim rad na verte fvojih snanzov, pofebno pa tje nar raji, kjer fim miflil , kakfhno novo forto zvetliz ali pa prav shlahtniga fadja sapasiti. Ravno tukaj vidim vezhji del prav flabo zhefhplovo drevje fim ter tje fabenkati. To viditi fe savsamem, in pravim: Kako je to, dragi moj Anton, de na vafhim vertu tako flabo zhefhplovo drevje rafte ? — Mi odgovori: Ne bo dolgo raftlo ne, fhe to jefen ga bosmanjkalo, in pravi : Nifte flifhali, vfako drevo, ktero ne ftori do-briga fadu, fe pofeka in v ogenj vershe? — Sim flifhal, mu pravim. Morebiti tudi vi nifte flifhali, kako fe mora s zhefhplovim drevjem v zaker iti, de bo zhverfto raftlo in fadii prineflo dovolj ? — INifim je kar befedize flifhal fhe, mi odgovori.
Tako vam bom vfe ob kratkim povedal; le poflufhajte me:
Kdor hozhe sdravo zhefhplovo drevje imeti, de mu bo vfako leto fadovito, naj pofebno okoli ftarih drevef in drusih, ktere revno raftejo in malokadaj rode, mefiza li-ftopada dva dobra zhevlja semljo do korenin odkoplje, potem pa kvfazimudre-vefu fhajtergo zhlovefhkiga gnoja per-pelje, ter naj ga pokrije s s^emljo in va-sho. — Drugo leto bo vidi), kaj drevju to opravilo pomaga , vidil bo s kakofhnim vefeljem bo raftlo , in koliko fadii mu bo rodilo. — Vfako zhefhuljo fkorej bo mogel podpreti, de bi fe mu ne odzhefnila. — Pa ne farno ftarim drevefam fe perleshe to sdravilo; ampak tudi mladim bo ta lek prav vfhezh. Deni ga, h kterimu hozhefh, kmalo bofh vidil, kaj ta perporozhba samore per obeh!   —
Ta poduk je mojimu dragimu I. tako do-padel, de je she pervo jefen , to je, pred zhve-terimi letmi, pofkufil, kar fim ravno kar popifal. In od takrat ima vfako leto prav lepe in polne zhefhple. Vfelej, kadar fkupej prideva, in od tazih rezhi govoriva, mi hvalo daje , de fim mu fvetoval to. —
^ Predvlanfkim firn g. K. ravno to povedal. Tudi njemu raft in rodovitnoft zhefhplova na glaf osnanujete, od kod fte fvojo mozh in okrevanje dobili. — Tudi on poterdi s vefeljem • fe, kar fim mu fvetoval.
Stori tudi ti, dragi kmet, ravno tako, kakor fta una dva ftorila ! Tako mi bofh tudi ti hvaleshen, in sadovoljen prihodnizh krajnfke kmetijfke in rokodelfke novize prebiral, is kte-rih fe bofh vedno kaj  verliga isuril.
V Rakovniku 9. dan kosaperfka  i843.
Danecki.