ffos
oíiertnišk
Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jenne za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., sa četert leta 90 kr.
posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, -,a pol leta 2 fl. 10 kr«, za četert leta 1 fl, 5 kr. nov. dn.
Ljubljani v $*edo 22. avgusta
i860
Najbolja sejavnica
sadje v hrano. Tega pa vendar ne razamem, kako morejo
V 19. lista štajarskega kmetijskega časnika „Wochei
biti taki snedezi tako kratkovidni enako kočastim gojzdnim prebivaveom, ki si nikdar ne poreznjejo nohtov, da ne pre-blatt" se bere priporočilo nove mašine, ki je za sejaťie vidijo, da vejiee sadnih dreves ne bodo več rodile, ki se jim vsakega žita, turšice, fižola, deteije, repe, pese itd. Gost. tako neasmiljeno pohlomastijo, dasiravno se bo brezvestní prof. Hlnbek pravi, da si štajarska kmetijska dražba že poškodovavee tudi živo spominjat prihodnje leto, kje se je let prizadeva sejavnico znajti, ki bi bila kmeta ravno tak bil lani češenj nazobal in bo zastonj precejal po njih sline.
Poznal sem kmeta, terdega hribovca, ki je pozimi
mašina
w
J
pripravna kakor grajsaku. Šerdinger-jeva bila dobra, vendar ni bila brez vseh napak, zato jo j< marljivo snažil sadno drevje, ter ga oprostoval nepotrebnih
graški ključar Vonihr popravil in dobila je ime
Y)
zb o lj
vejic, da ga je menj sneg stiskal, da niso tako silovito ser-sane štajarske sej a v ni ce". Da bi bila ta mašina za diti viharji va-nj butali in da so ga skoz in skoz ložej pre-mnogoverstno seme pripravna, jo je gospod Rošger, grevali dobrotljivi solnčni žarki; opazoval sem, kako so oskerbnik grajšine stadelske v Raabthalu, spet nekoliko njegovi otroci, ko so se začele češuje opisevati, milo na-nje
prenaredil in znana je ta
mašina
pod imenom
n
Ra a b
pogledovali, toda nihče si ne upa splezati na drevo, dokler
thalske seja v nice". Ko je bila leta 1857 razstava na sad ne dozori in gospodar ne privoli, ga oberati. Oj pae Dunaji, je gosp. dr. Musil, eden najboljih štajarskih kme- je bil vesel dan, kadar so smeli otroci iti na češnjo! Oče tovavcov
9
posebno
razstavljene sejavnice ogledaval in je jih skerbno opominja, naj se čuvajo pasti, da naj vejice le
zapazil, da bi se raabthalska mašina še zboljšati dala, kviško počasi pripogujejo k drevesu ne pa navzdoli in da
9
In res jo je dobro zadel; z njegovo mašino se dá vsako listi ne bo smel več na češnjo, kteri bo vejice lomil; tudi eeme sejati in ni treba zdaj več mašin za to in uno seme, e zraven pristavi, naj se po tistih vejicah češnje tičkom
Imenuje se ta
mašina
vse semena" (Steyermárkische Uuiversal-Sàemaschine); ^lomi, saj Bog tudi tem živalicam delí hrano.
v
štajarska sejavnica za
juste
?
ki bi se drugač ne dale obrati, razun da se vejica
Izdeluje jo kljucarski mojster Vonihr v Gradcu (Schlos
Pridui I pa v ci dobé marsikak sold za češnje
5
ki jih
sermeister Joseph Vonihr, Gratz , Josephigasse Nr. 453), pertfi prodajajo po naši deželi. Mislim, da dobro umejo
y
da
veljá 150
gold.
nov. dn.
se jim od leta do leta dobiček krajšal, če bi vejice po
Gospod prof. Hlubek sklepa priporočevanje te nove gostoma lomili. S Štange skoraj vsako leto dokaj sodov
mašine s
temi
besedami: „Svesti smo
rt
61
9
da
občine
lepih češinj v Ljubljani poprodajo in sem si svest, če bi
(soseske), ko bojo po novi osnovi samostojne postale, si	ondi kmetje češnje nabíraje neusmiljeno veje lomili, da bi
bojo oskerbele sejavnice in mlativnice za celo sosesko, si	čez nekaj let jih komaj namest sodov kako canjo přinesli v bojo napravile srenjske žitnice, si bojo postavile poljske ču-
vaje, se bojo vzajemno lotile pokončevanja gosenc in kebrov	je bolj veselilo, kakor da bi mi bil posestnik podařil vès
in sploh vse storile, kar je treba, si pomagati iz nadlog	pridelek češnjevega drevesa, kjer bi se bilo ž njim nekaj
Ljubljano pokazat. Čez Polšnjik gredé sem vidil, kar me
in zboljšati svoj stan
u
Kmetijske skušnje.
(Zakaj se dandanašnji mlade češplje tako radeposušijo in poginejo), je po skušnjah g. Vakana v Bohni na Gališkem to krivo, da se pusti, kadar so polne preveč češpelj tako dolgo na drevesu, da po po Inom i dozorijo. Ce se ena polovica češpelj že pred otrese preden so preveč zrele, in le druga polovica na drevesu
mirnikov napolnilo, lepo visoko in široko drevo, ki je bilo od tal do srede do čistega obrano; od srede proti verhu pa so debele černe češnje lesketale zmed zelenega listja po
visećih vejicah, da je bilo zares veselje, iu hvale vredno j©
y
9
da nisem pod drevesom ugledal ne odlomljenih več in ne listja ležati, pa tudi na češnji ni bilo zapaziti žalostnega sledu medvedove tace.
Večkrat sem bil nevoljen, ko je kak posestnik na
>
bil
že
pusti, da popolnoma dozorijo, se obvaruje drevó pogina. Tega se je omenjeni sadjorejec do dobrega prepričal. V
letu 1857 je bilo v Galicii toliko češpelj, da je vagàn veljal le 36 do 48 krajc., škoda se je zdelo mnogim go-
pu-
travniku ali poleg njive posekal češnjo, letos pa sam skorej kaj tacega storil. Dosihdob nisem mogel spoznati po sadu, ktere češnje so černice, ktere belice, ki so
spodarjem, po tako nizki ceni prodajati svoj pridelek; etili so jih raje na drevji, da so pozneje jih porabil
za
jih ptički iu tatinski češnjarji zelene pozobali ; letos so vendar dozorele, al ko peté z doma odmaknem, pride tatinska derhaL ki ne obere samo češenj, temveč jih tako oblomi, da ne najdeš na enem drevesu nobene cele veje in žito poleg
sladki cešpljevec
9
al drugo leto so bile vse te drevesa
češnje poteptá, da
ga
ni moč ne žeti in ne kositi.
suhe, une pa, ki so jih pred obrali, so bile lepe in rodo-vitoe. Tega so se prepričali tudi v Černici in Zaberzecu
Po bukovih gojzdih tudi rastejo tanke gladke češnje. Njih belo cveteći verhovi, ko bukve okrog njih zelené, v pomladanski dobi lepo lišpaje gojzd, kjer neutrudljive bče-
lice sladki med naberajo; v poletni vrocini pa tù gojzdne ptice, kamor ne dospejo človeške roke, najdejo hladno hrano. 1	In kdo bi se nadjal? Za pešico dobrega sadii so skorej vse
Nekteri ljudje so bolj sadja željni kot koza soli, in to gojzdne češnje popadale pod tatinsko sekiro brezvestnih češ-
ni zameriti, zakaj že perveinu člověku je Stvarnik odločil njarjev. Ptice so gojzdom kaj koristne živalice, in če jim
Nekaj opominovanja in svarjenja
2m
húdobna roka ugonoblja hrano, ki jim jo jo Božja pre-vidnost odločila, ne bodo pa tudi ptice branile, merčesom po gojzdu gospodariti.
Letos so češnjevi pridelki nasitili marsikak prazen trebuh, in kdo se bo čudil, če se bodo v svoji nerodovit-nosti kujale kakih deset let, da si pocelijo brezštevilne rane, ki jim jih je vsekala divjaska nehvaležnost?
Tepke so še najbolj srečne; z vsem drugim sadním drevjem, kadar kaj obrodí, se pa tudi nehvaležno delà. Pač so vredni taki nehvaležni neobtesanci, da bi se z neizbrislji-vimi čerkami zapisali v černe bukve!
Kraja, kjer te baže ljudje stanujejo, nočem očitno razglasiti; le to želim, da bi kak omikau ptujec ali kak sadjorejec neusmiljeno polomljenih in oderlih dreves ne zapazil, kajti on bi utegnil na vse usta okrog trobiti, da je velika sramota, da se taki ljudje prištevajo kranjskim pre-bivavcom.
Letos bo tudi lešnjikov prav obilo. Le škoda, da so nekteri ljudj e tako nespametm, da jih potergajo, ko ima se jedro okrog sebe na debelo mleka, in jih morajo z nožem iz robčin spravljati. Pri Izraeljcih je bil neki človek zavoljo tega, ki je šel o prazniku derv naberat, na smert kaznovan. Kaj pa tišti lešnjikarji zaslužijo, ki so ob nedeljah komaj kje pri sv. maši, za popoldansko božjo službo še pa se ne zmenijo, dokler kaka lupina visi na kakošni leski? Judež je Zveličarja prodal za 30 srebernikov; lešnjikarju te baže je pa lešnjik ljubši memo Boga.
To jesen bo žiru na kupe, pa tudi pol hov ne bo manjkalo. Ljudje žir za olje, da ž njim svetijo, v tej okolici kaj radi poberajo, in tudi marljivo polhe lové. Zato se pa kaj rado pripeti, kadar je žirovo leto, da ljudje zane-marijo, se s steljo o pravi dobi preskerbeti. Dobro je žirovo olje, koristna je polhova mast, in ugaja se gerle kadar se gladi s polhovo pečenko; al šembrano je žalostn*, če v hudi zimi živina stojí v blatu in ni pomladi pustih njv z čim namestiti!	X.
mérje med gospodarji in delavci ali služabniki njegovimi se utegne iz imenitnih vzrokov, tudi preden izteče razločno ali molčé izgovorjeni čas in brez odpovědi pri ti priči razve-zati. Sosebno pa ima:
1.	Gospodar pravico, razdreti pogodbo (kontrakt), kadar
a)	najde, da pomagač ni za delo;
b)	kadar pomagač stori kaj tacega, da mu gospodar po
vsi pravici več ne more tako zaupati, kakor bi to imelo biti, ali če gospodar za takošno pomagačevo djanje zve še le po tem, ko ga je na delo vzel;
c)	če se pomagač brez gospodarjevega privoljenja še po
strani pečá s kakim opravkom, ki bi njegovemu delu pri obertnii bilo na škodo;
d)	če se terdovratno brani, gospodarjeve pravične naročita spolnovati, ali če druge pomagače, učence ali domaće posle skuša zapeljati, da bi gospodarja ne poslušati, da bi se mu uperli, da bi zanikerno živeli ali kaj nedovoljenega počeli, ali če bi poštenje gospodarja svojega ali njegove rodovine razžalil ali će bi kako drugo dolžnost moćno ali pa večkrat přelomil ;
e ) će se mu po njegovi krivici prigodi, da ni za delo,
ali će za več kakor štiri tedne ne more delati, da si bi tega tudi ne bil kriv ;
f) če bi delj kakor 8 dni v ječi zapert bil.
2.	Pomagač ima sosebno pravico, pogodbo razdreti:
a)	če bi brez škode za svoje zdravje ne mogel dalje
delati ;
b)	če gospodar roko na-nj položí in hudo ž njim delà
ali če se zoper njega zagreši s prestopkom razža-litve na poštenji;
c)	è ga gospodar skuša zapeljati h kakemu gerdemu
ji pregrešnemu ali pa postávám nasprotnerau delu;
d)	e mu gospodar izgovorjeno plačilo prideržuje, ko aina pravice, ali če zastran druzih bistvenih (imeni nih) odločb pogodbo prelomi;
e)	č< gospodar pride na kant (v konkurs) ali če mu kaj dužega brani, da ne more pomagaču delà in za-sužka dati.
£.79. Odpuščenje od delà, preden je čas dotek? I Ce gospodar brez po postavi dopuščenega vzroka (§. 70 pomagača prezgodaj (preden se čas izteče) od deli «dpusti, ali kadar je kakor si bodi on kriv, da se slubeno razmérje prezgodaj razdere (razveže), ima dolž-not, poverniti pomagaču mezdo (Ion) in druge izgovor-jere ali navadne plačila za ostali čas dobe, ki je za odpřed postavljena.
§. 80. Prezgodnji odstop od del a. Ce pomagač srojega gospodarja, preden se mu čas izteče, brez postav-iega vzroka (§. 78) zapusti, ima gospodar pravico, go-pósko prositi, da ga nazaj pripelje in prisili dostati delo ;a čas, ki še manjka in pa tirjati ga, da mu storjeno škodo poverne. Tudi je treba take pomagače primerno kazniti (štrafati, kaštigati).
81. Kadar obertnija neha ali pomagač umre. Kadar obertnija neha ali pa pomagač umre, ugasne
službeno razmerje samo od sebe.
Če pa obertnik po svoji prosti volji obertnijo popusti ali će se pomagač odpusti od delà tako, da je gospodar tega kriv, ali po naključbi napravljeni od gospodarjeve strani, ima pomagač pravico, terjati povračilo za tišti čas, kteri mu je odšel od dobe za odpoved postavljene.
Pristavek zastran večjih obertnij. §. 82. Fabriški delavci. Za večje obertnije, v
kterih po navadi več kakor 20 delavcov bodi možkih ali ženskih, starih ali mladih, skup delà, veljajo še te posebna
zapovedi.
§. 83. Spisek ali imenik delavcov. Od vseh delavcov se more deržati in gosposki, kolikorkrat hoče, pokazati spisek ali imenik, v kterem je zapisano, kako se po imenu in priimku vsacemu delovcu pravi, koliko let ima, v ktero občino (sosesko) je domá, za kteri opravek je na-menjen iu koliko se mu plaćuje.
84. Službeni red. Yr delavnicah mora biti nabit red ali pravilnik službe, v kterem so sosebno izgovorjene
te le reči :
a)	koliko verst najetih delavcov je in za kteri opravek je vsaka izmed njih namenjena; soseboo, kaj bodo delale ženske, kaj otroci, z ozirom na njih telesno moč in pa na šolo, v ktero morajo otroci hoditi;
b)	koliko časa vsaki dan terpi delo;
c)	kdaj se delà račun (rajtenga) in kako ter kdaj se
plačuje zaslužek;
d)	ktere pravice imajo prigledniki (tišti, ki imajo delavce v skerbi) ;
e)	kako se ravná z delavci, če kdo oboli, če se mu
kaka nesreća prigodi ;
f)	ali kdaj se delavcu kaj od plačila odterga ali pa kako delo za kazen (štrafengo) naloži, ker je red ali pravilnik prestopil ;	•	»
g) v kteri dobi se odpoveduje in v kterih primérljejih se
8mé službeno razmérje pri ti priči razdreti ali razvezati. Dvojnik službenega reda se mora gosposki predložiti. §. 85. Pomoćne dnarni ce. Če je delavcov mnogo
in če je delo tudi tako, da lahko kdo v nesrećo pride ali pa oboli in je pomoći potreben, ima obertnik dolžnost, samostalno pomoćno ali podporno dnarnico (kaso) pri svoji obertnii napraviti ali pa taki že kje napravljeni dnarnici pristopiti in narediti, da bodo njegovi delavci va-njo po malem plačevali.
§. 86. Kteri otroci se smejo rabiti za delo
in za kak oš no. Otroci izpod 10 let se nikakor ne smeo prav na vodi rade svoje gnjezda, ki si ga iz bičja spleti jemati na delo v večjih obertnijah (fabrikati), otroci,
i
in tako plava po vodi, da lahko stara, kadar jajca godi ali ne se 12 let, pa ne drugači, kak<r iz gnjezda pije. Devete so pazavke. Desete: zli ce prinesó dopustni list od županstva, izdan na prošnj> car ce. Enajste: panderki. Dvanajste: konop
imajo že čez 10
njihnega očeta ali varha (jeroba, se smejo rabiti samo za take in telesne rasti ne ovirajo
tutorja), in pri
vsem ten nj ice itd. tako, da vsem se imena ne vemo.
delà, ki zdravju
ne skodujej»
Vseh teh žival, kakor sem jih zdaj popisal, je dosti kadar so deževne leta; pa tudi popred jih je bilo dosti
9
y
Tak dopustni list pa naj se daje samo takrat, kadai dokler ni nobeden požiravuih jam porajtal, ker jezero se ni je delo v obertnii ali fabriki uravnano tako, da utegnejc po sedem let posušilo. Od leta 1844 pa veliko bolj posah
otroci v navadno šolo hoditi, ali pa če je obertnik sam po- nuje, ker smo bili jame le enmalo iztrebili. Al le škoda, da sebno šolo napravil in s tem po zaukazih šolske gosposke velike Karlovce vec tako ne poznamo, kakor so jo za podučevanje otrok dovolj poskerbel.
naši predniki. Ona derži pod gojzd 80 sežnjev; pa ni dosti 87. Koliko časa vsak dan se delà. Za take, pomagati, ker za malo vodo le previsoko leži. Kar pa je ki še nimajo 14 let, ne sme delo terpeti čez 10 ur na dan, naprej, ni noben clovek se vidil, dokler svet stoji. Al Božja
za take, ki imajo čez 14, ali ne še 16 let, pa ne cez
12
roka je vodila, si mislim, v odrešenje toliko dobrih gruntov
""	,	" VVU	, Ml. uv OW . W mww, r " " ~ """	" ~	J " *-----7 ~ - ---------7 " --------J ------g»»u»v.,
ur na dan in med temi	urami mora biti puščeno zadosti	kteri pod vodo, tako rekoč, jokajo in k sreči tukajšnih
časa za odpočitek.	kmetov za odrešenje iz vode prosijo, kar upam,	da se bo
K ponočnemu delu,	t. j. k delu po devetih zvečer in	tudi kdaj zgodilo.
pred petemi zajutra, ne smejo se jemati taki, ki še niso
Ko smo trebljenje jam, kar smo mogli, komplili, sem
spolnili šestnajstega leta. Toda pri obertnijah, ki deiajo skušal Ka rio veo na dalje, kar se le more z vso močjo noč in dan, sme gospóska, če bi sicer delo obertnii na preiskati. Zsodilo se je, da sem jo najdel, kar bom po
škodo zastajalo, tudi 16
gojem nem delu.
dopustiti, da se jemlje mladina izpod zneje obširniše popisal. Zdaj moram poprej naturo našega
jezera enmalo odkriti.
Kar je rib, šuke največje zrastejo, ker se je že 25
let, ne pa izpod 14 let, k ponočnemu delu pod tem po , da se bo primérno verstila v podnevnem in ponoć
fantov težka ujela. Al čuda je, kam nek so velike prešle, Ce bi kje delavcov nenavadno primanjkalo, sme go- ki so bile do 50 funtov tezke? Tudi jez sem eno take ve-spóska tudi za nekaj časa, to da nikoli ne za več kakor likosti vidil, ki mi jo je sosed pokazal. Te so gotovo v
štiri tedne dovoliti, da delavci izpod 16 let za dve uri na globočiuah jam, kamor so se skrile ob časih, ko je jezero
dan dalje (to je 14 ur) deiajo.
(Dal. si.)
Popis cerkniškega jezera.
vsahnilo, da so si življenje ohranile, v vodah podzemeljskih jam. Kadar pa voda stopi v jezero, takrat pa nazaj pridejo na pašo. V jamah pa tudi veliko rib mertvih ostane, ker
jame Ie po strani v zemljo derzijo; nektere jame ribe kakor Več popisov tega res čudnega jezera se že najde sčm na rejti ali rešetu precedijo, da voda skozi steče. V takih ter tjè, od kterega se lahko reče, da takega ni na celem jamah ribe ostanejo mertve. Če pa čez take ali memo takih
svetu.
jam
?
ribe z vodo naprej gredó, ali poprej ostanejo
9
ker
Mnogoverstne so njegove imenitnosti. Skusil bom jih voda ostane, da skozi votlenaste skale ne zleze, tam se
popisati
ribe žive ohranijo in nazaj iz jam pridejo. Tako se zaredba
rib
Pervič naj povem, da mnogoterih žival rodi, na priliko, rib ohrani, v takih letih, kadar se voda v jezeru posuši
1	1	à	% • 1 1 •	•	a i «	v • •	m m m	mrm	•	• «	i i	i	• «	m
9
rac

krak
9
pa tudi kiaje in stelje za živino se pridela
v njem
Ribe so le-te
Šuk
Zraven imenovanih rib in rac pride tudi več sort po vodnih tičev, kakor so: kozice, dularji, martinčki
9
ki so najbolj rodovitne; velike
m
male
»w«.vv, ~	J 9	*< * U V I» I,
kakuške, ali mokožki kakor jim tudi
postavimo, ce vaga ena en funt, ima 80 do 100 iker v pravijo. Vseh teh tičev se dokaj postřeli.
sebi. In večja ko je, več iker ima v sebi; vsako leto zraje vagala
pa naj-
stejo za en funt; največja pa, ki so jo dobili
9
25 funtov. 2) Slaj
9
ki imajo se vec iker v sebi
bolj počasi rastejo, komaj vsako leto za četert funta
9
9
Ako se le enmalo suhega vremena naredi i?i da ne dežuje več kakor je za frugo potrebno, ni jezero nie večje, ampak kmalo potem usahne. Rib je pa tačas dosti. Kadar jezero 2 leti ne usahne ali pa še dalje, je toliko rib
vecji tehtajo po 5 funtov; za jesti
debeli. 3) Meniki, ki imajo manj iker, pa tudi tako po
časi rastejo kakor šlajui; dobri so tudi, pa tako debeli Sakarji plačajo gospodarjem ribštva po
9
da
niso od pervih; tudi za sušiti niso, ker prevec terdi po- takrat loviti, kadar ribči z mrežami in ulakom svoj lov že
so najbolji, ker so prav gré na dan po 300 ribčev na jezero. Na jami „rešeto"
imenovani je do 200 sakarjev in takih, ki z rukami lovijo.
da smejo
1 gold.,
stanejo. 4) K
9
• y
najmanj rodovitni, pa čez
funte
opravijo. Ti ujamejo po 4 do 6 centov rib z enim zaulakom
tezkega tudi ne dobis; za jesti
kosti. Tudi kapelj
dobri, ker imajo prevec
večkrat bilo čez 30 centov rib.
9
se dobijo po majhnih vodah
9
ki iz
skal izvirajo; ti pa so tako majhni, da skoraj imena njim ni treba, pa ocverti so prav dobri.
samo na „rešetu" je ze
V zadnjem kraji „na kotlu" kake 3 dni pozneje kakor za „rešetom" posahne, pa ne vselej tako; včasih tudi 4 do
R
Téh je več sort: Ene so velike race
9
ki
5 dni pozneje, in Zgodi se pa tudi,
v „leviščih"
da
9
tudi kake 3 dni pozneje
kadar dežuje, ena jama posahne
imajo pri jezeru svoje mlade; nektere na sredi gozda v preden se draga zalije. V zadnjem kraji „na kotlu" in Javorniku jajca nesejo in po eno uro pota od vode deleč
mlade racice peljajo; kadar pa kakošnega člověka zagledaj o, se vse poskrijejo med listjem dreves iu po travi;
ktero vjeti je prav težko. Jajic imajo 12 do 15. Druge so
pegljarji; te se pa nikoli tukaj
ne
zležej
ampak
mesca susca gredó prec; manjše so kakor une. Tretj ruja vogla vke;
so
v	V	v
te se tudi tukaj ne zlezejo. Cetert
„leviscih" se tudi na obeh krajih včasih dosti, včasih pa še več rib naloví kakor na „križu" in na „rešetu". Po vsem sterženu se jih tudi včasih toliko dobi kakor na „rešetu". V „oberhu" pri gornjem jezeru se jih pa še več kakor povsod drugod dobi. Ako bi soštel, kar Ijudje rib iz vseh krajev jezera dobijo, največ v kontrobant, se lahko cenijo
so
žvižgalke

pa
se
tudi
tukaj ne zležeje. Pet
černi zvonci. Šeste so potavkarj
Sedm
so so
hr e p e 1 j
9
ki so tudi majhne in se zležejo pri jezeru v so obrajtane. Kdor hoče ribe
cez 300 centov. Kadar pa jezero usahne, jih je pa tudi tako malo, da se skorej ne izplača jih loviti. Mertve ribe ob tem času, ko jih je dosti, nimajo nobene cene, žive pa
ohraniti. mora na en
žive
kaki travi. Osm
so
ke ali postně race, ktere le cent rib 200 bokalov vode djati, pa jo veckrat premenjati
7
malokdaj zležejo, ker ta čas mlade
sv. Petru), kadar imajo
tako
9
9
jezero usahne ali je pa le malo vode, one pa imajo
da pri ribah ni dosti dobička.
Mreže, kar je malih, z ravšeljni veljajo od 10 do

20Č
15 gold.; pa se je dostikrat zgodilo, da so v eni noći vse
stanoge pojedle
9
da niso
nič
već vredne. Tako ribštvo in
4
Poskušnja *)
jaga na tein jezera je veselje brez dobička.
(Dal. si.)
i
Kukovica vremenski prerok
novih domestivnih čerk za slovenski alfabet
(Nove ćerke in zglede glej v dokladném kamn o pisnem lista).

Opomki: 1) Posebne čerke za p riper t
Kdor na kmetih živi, ima priliko viditi, koliko je kmeta za vreme mar in da bi ga že naprej vedil: Komaj vstane, pogleda na vreme, in prevdari po njem svoje opravila. In to ni čuda; zakaj vreme je podloga njegove poljske sreće in sploh njegove doma čije. Zato vse zadene njegovo serćno
kar vreme kaže ali prcrokuje, naj bo mesec, ptići ali
offenes
geschlos (voda), kterih
so za ljudstvo, in zlasti pri pisanji, težko razloćiti, bi bile po našem sedanjem prepričanji za ljudski alfabet
mneš e (iméti) in od pert
glasovi
malo primerjene
Za novince bi se utegnile te ćerke
i
kadar imajo omenjene glasove, s tem ali enakimi znamki
>
žilo
dnevi, kteri po njegovih mislih vreme razodevajo.
Taki dnevi so:
dvanajst dni pred božičem, kteri mu s svo
esco v pri hod
pod
na priliko
e
o
* 9
tako

za povdarke zmiraj prosta ostala.
da bi zgornja versta Ko bi se pa vendar
hotle
nje poseb
k e imeti, so po
naši
te
>
b
ki so v zgledu zmesenega preodm
dozdevi v besedah:
jim vremenam kažejo vreme dvanajst m njega
let
a. Al vreme téh dni se, kakor skušnje uče, le malo ujemajo z vremeni mescov prihodnjega leta, in vecidel že pervi trije mesci kmeta zadosti prepričajo, da se tudi na ostalih devet ni kaj zanesti;
in
■ v
oj
naznanjene
?
med
drugimi
pripravnise
Cerke zmesenega preod
spredej med oklep
in
nena ali preodbora, ktere so klepom odkazane, so za
p o 1 j u b
odbero pridane; ravno tako tudi vse kratk
namest podaljšanih
c

z
9
s.
2)
večer
eti večer, pravijo
19
Kak
tak gospod
ter celo
1
t
vet Vém
3) S tukaj naznanjenim alfabetom so
p rij et
in
d
?
da je sveti večer vlekel sever, in je potem res gospodaril
M*
po vecjem; vendar nima ta prerokba stanovitne cene, ker je
alfabeta odpravlj
dznamki (diakritische Zeichen) ilirskega ni, in namest njih nove čerke, in sicer v
dvoj
podobí znajden

tako
drugekrat skušnja vse drugač kazala
dolge ali kratk
9
to je
3) kako
svečana), tak
m
w
J
tega Pet
w
J
potlej štirideset d
to poterdilo, letas pa je bilo vsake sorte vreme
a stol (22.
Vláni se je
versto tudi
» • v
da se lahko, po poljubnosti iz verste moleče, ali pa na
njene ali zakrajsane pisati dajo
>
tako je
za p o I o v i t
poseb
ka odkazana, ktera se
p o 1 j u b
rabiti zamore, zlasti v takih besedah, ktere ta
9
i
tek leto
4)
ki petek dežuje, tist
to nima d
glas
že v korenini imajo na pr. perst
i
pri
t
in
v
se
eno

Vláni in predvlanskim je bilo res tako, morebiti 1849, če je tudi deževalo, pa je bilo prec
1 j e n i h
kah
potrebna storj
suho
9
vendar si ne upam
řeči
»
da je vselej taka
in il j je po tem alfabetu písmenka ena in toraj poslovljena ; po tem takém
dolgih
Tudi
malokdaj se poterdi
ti Medard, da bi
ste za natis in pisanje dve cerki prisparane, kar pri spisih lahko cele pôle znese;
d) malo lične in zraven
potem štirideset dni tako bilo kakor 8. danrožnika; vém pa, da je bilo leta 1811 tako lepo, kakor svetega Medarda
dan :
teg
tudi težkop
k
z
9
V
Z
in
so iz tega alfa
beta odmaknj
č e r k i
letas pa ne.	ê
So pak še druge znamnja lepega ali gerdega vremena, na ktere kmetje pazijo in si dobro ali slabo vreme obetajo; pa vendar včasih kaka pomota vines pride. Tako je kazal
če je bil
c
i
in namesto njih licnise in glajse vpeljane;
, je za poljuben
da se ložej od e razloči
nadznamik, kakor v latinském pisanji, spet prost
Jena;
t
pota spisa in natisa je vpervem
tud
mesenem preodm
i
čeravno se v njem 31
pa
ih
in le 20
zgornji moker.
kamen vrat iz zagrada
v cerkev na 1
dež
i
če pa suh, pa lepo; leta 1833 mesca malega
dignjena
tinskih čerk kakor ?
ajd
v
ploh skoraj bolj po
manjsana
od
in vélikega serpana in kimovca je bilo vse drugač: njegov vjm| zjastj
pot je takrat kazal lep
Še le v jeseni so novice to za
stavico razvozlale. Silo veliko ledenih gora namreč je pri
m o rej
z,
h)
g) ravno to velja tudi ti, h kteri, zraven dolgih čerk, med no-
in nadznamek nad č najbolj pripoji alfabeta pa je
s in e
najpoglavitnisi zboljsek
teg
pripravnost za pisanj
ali
hkopisnost, ktera bo, če le
gnal sever v atlansko morje, ki so se tajale in mokroto je nekoliko vaje pristopi, zlasti v pervem preodmenu, po vsem sever celó k nam prignal.
Vsak umen človek vé, da ptiči nekaj
časa
reme na
upanji tudi najojstrejsim vošilom zadostiti
mog
prej vedó; moder Stvarnik jim je to v natoro vtisnil, da si
4. Kar pa splohno obravnavo tega alfabeta zadene, smo
kaj poskerbe. Ce petelin zvecer po vecerji poje, ali ce se bližati
vrane po zraku z velikim vpitjem dervé, če ptički k hišam pritiskajo, pride dež, nevihta. Od kukovice
se v pricujocem preodmen
kakor po terdih
bolj
danjem
ru
i
smo v poslednj
i lfa b e t u i alfabeta
drnem in v poprejšnih preod-
dbinah latinske
»
• VI
„da bo letina če pride na 5
b
če pride n a
cr
1
1
ali na
pa pravijo, raenih následovali) ravnati hotli. Iz tega namena je bila
kterega sedaj v ilirskem
dob
pa,
čerka c v
m tem
glasu,
w
J
terjuje, mi ni ne vraža ne prazna vera, ker večidel je ku kovica na golem pela kake 7 do 10 dni pred zelenjem, je
Skušnja to zlo po- alfabetu ima, obderžana; in čerka s, čeravno v latinském
jeziku prav za prav le mehek glas pomeni (cas
cassus
9
bila slaba letina ; če slišali, dobra letina
let
pa so bile bukve
ko smo jo za
T
9
o je bilo le enkrat poslednjih deset kar jez vém.
Kukovica je eden tistih ptičev, ki pozimi pri nas ne
caesio
ohranj
cessio
9
I111S1
missi) stanovitno za terd g
Nič manj se je pri odvolj roče. tudi ozir imel na
h
ostanejo, ampak gredó v bolj
gorke
kraj
in se spomladi
bilo mogoće, spovidu so bile za
P
b
k, kolikor je v c o v. V tem
k
g 1 a s o v e
tudi
k
zopet k nam vernejo. Taki ptiči dobro vedó za čas, kdaj
ke odbrane, da bi tako že podoba sama na
glas
jim je odriniti. Ko pa tam
bivajo, mnoge sape in ne
opominovala, na pr. za
in nj čerke 1 in n podobne
čerke
Iz
navadni vetr
vlečej
tudi kukovico zmotijo, da pred
ravno tega
namena
bile tudi čerk
°J
h
pride
i
kakor je nje čas, to je, ona pride
golo drevj
So namrec v slovenskem trije odvetki sploh imenovanih si
in ta nje zmota nam kaže, da bodo nestanovitne sape in nenavadni vetrovi vlekli, in zmedeno vreme rodili, ktero
slavnih glasov: sićavni
c
9
c;
U
s i slavni v tesnern pomenu s, š (Zisch-, Sumse
tudi rastline v njih rasti
moti
zaderžuje ter slabo letiuo
napravi. Ti so moji dozdevki o kukovici kakor vremenski prerokinji. Kdor kaj boljega vé, naj pové; radi bomo slišali.	L. D.
Laute) in vsak odvetek ima en oj no sislavne pa, na pr. Polj ci,
, o ^uiouu-)
dva razloćk
z, z m
and Saase-
glasú
namrec
g
in
njih se četert odvetek sislavnih glas in Polj ci verh tega tuđi še j otírané ž, s in dž.
ga. Dragi slovanski narodi Serbi imajo, kakor VI ah i, zraven pred-
)v. namreč: dz in dž;
oj
sislavne 6
' Pis.
in 8 u me či h glasov (sausende and rauschende Laute), da
pipo
pa daj kavo z goso vred, bos vidila
5
kako
kavo
bi se ložej med seboj loćile, tako odvoljene in obravnane, serkijaje in dim puhaje
milo te bo
gledal;
znabiti se
da se per ve vselej le kratko ali v versto zategnjene, objel te bo.
Kakšna je vlaska pošta? Dva para konjev
druge pa iz verste podaljšane pisati zamorejo
Tudi
v kor u co vpreženih. Kaj je „koraca?" Majhen voziček
je bila pri ćerkah tega plemena podoba enojno-si-	s štirimi kolesi, ki so iz celega lesenega kosa storjeni, pa
slavnih ćerk slednjega odvetka*) za šumeči glas ravno	ne okovani v primeri otročjih vozičkov na Slovenskem. Vidli
tistega odvetka obderžana in le s podaljšanjem od	sem takšno koruco; šio je ž njo, da naj gré železnica spat. prednjih razločena (glej kamnopisni list pod čerkami:
c, c;
z
?
z
»
s
5
i).
Ali je mogoče s takšno pošto se voziti? Da. V koruco Kjer se pa čerka enojno-sislavnega glasú ni ako si imeniten popotnik, se dene z neko preprogo poger-
mogla sama na sebi podaljšati, je bila saj nje perva cer- njene korazine (turšičnej slame; na njo se vsedeš, ko si
se v belo halo zavoljo blata zavil, se vpreš z nogami na slonilo, na kterem ste dve vervi ; se daš čez persi na desno
tica obderžana, in todna čerka s pomočjo dragih čertic ali tezajev navzgor ali navzdol podaljšana, kakor pri: e, c.
Pri taki obravnavi sislavnih čerk že podoba sama kaže, in levo privezati; primeš za vervi in — hola! ko bi te jih ali ima čerka en oj no sislavni ali sumeč glas, in ali devet in devedeset neslo, se odpeljaš. Naj bi te pa tako
je poslednji pervega ali druzega ali tretjega od- oskerbljenega, od milim nebom sémtertje plavajočega, ven
vetka. Enako obravnavo ima tudi čerka polovitega é, ktera
dar le kaka nezgoda iz vozička bercnila, imaš pištolo; sliši
t pervi podobi iz razpolovitenega e, v drugi in kočijaš strel
»
srecen si;
ako ne, se še le na ostaji (pri
tretji iz polovitega i in e obstojí; kar namreč glas okraj- štacijonu) tebe zmisli, in če te zgreši, pod berkami zago-
dernja: „Draka! pe pašašeru am perdut." (Vrag! popotnika
šanega e ali glas med i in e na znanje daje.
Po vsem tem so v pričujočem alfabetu komaj tri ali sem zgubil.)
Vlaško vino je prav dobro. Ena oka
y
to
štiri čerke za spomin nove, namreč: z, ž, c in è. je, 5 maselcov veljá TO par ali naših 264/10 novih krajcar Pri vseh drugih se glas lahko že iz ena kosti nove po- jev. Dežela je lepa in silno rodovitna; al ljudje so leni ka dobe s podobo starega lika (Form) posname.
Razloček kor Vlahi sploh. Slišal sem gospoda nekega možička pro
mehkega in terdega
pa v slovenskem jeziku ni po
siti
5
naj mu korito popravi. V dveh urah je delo končano.
treben

ko
se pa vendar hotel imeti, se čerka terdega „Koliko ti dam?"
En goldinar.
h lahko s tem razloči, da se perva podaljšana čertica zgorej
je dosti." „Nočem,
u
u
55
Nak! 80 krajcarjev grem rajši spat." Izgovorivši to se vleže
Drugo-Cvetko.
nekoliko zavije ali okrogla naredi, kakor pri novem lj. na herbet in dá persi in trebuh o soncu pražiti.
Sploh so bile pri osnovi tega alfabeta za čerke širjih krat kaj več. Da ste mi zdravi dragi Slovenci! (jotiranih) in ne manj ter jih glasov, tudi širje, to je, okrogle ali zakrivljene čertice rabljene, «i
Iz Gorice 10. avg. M. S. O naši železnici ste drage
Več enakih „Novice" že večkrat kaj omenile. Ker pa delo vedno na-opomkov se najde v očitno naznanjenih sedmerih pre- preduje, se tudi vedno kaj novega povedati dá. Od Lać-odmenih slovenskega alfabeta (Vide „Ankiindigung eines nika naprej, (to je vas blizo Gorice unkraj Soče) je že-
allgem. slavischen und Universal- oder Weltalphabetes Laibach 1851—58 bei Kleinmayer und Bamberg).
leznica že zlo dokončana, tako, da so že pred mescom vožnjo skusali. Nadjamo se, da za perve dni prihodnjega Zraven dozdaj omenjenega slovenskega alfabeta so mesca bode tudi most toliko dodelan, da se bode čez pe-tudi za vse druge slovanské narode, ja tudi za ljati moglo. Vpeljali so tudi pri nas te dní tako imenovane vse druge jezike in slovila potrebne manjkajoče najemne kočije, kterih do zdaj pri nas viditi ni bilo.
Go
5
da
čerke, in sicer po enakoličnosti latinskega alfabeta tovo je zdaj tudi, kar je bilo že enkrat v „Novicah" ozna-
H dobimo za prihodnje leto višjo meščansko šolo.
v številu deseterih alfabetov znajdene, in bodo ob svojem	njeno
času pod imenom: „Allgem eines slavisches und	Mesto se je za-njo verlo potegnilo ter je pripravljeno na
Universal- oder Weltalphabet" v ljubljanskem mu-	ministerske terjatve zraven lepe hiše še 15,000 gold, za
zeji dobiti, in po namernih željah tudi oddati.	nje popravo, 2,000 gold, pa za šolske potrebe darovati.
--Polje kaže prav lepo, da že davnej ne tako. Bogata in
Dopisi*
obilna je bila perva žetva, pa nic manj ali pa se bolje ka-žejo jesenski pridelki. Ne toča ne druga nesreća nas ni
Iz Erdeljskega. S i bi nj 9. avgusta. Ko v konta- hvala Bogu! dozdaj zadela. Zdí se člověku, da se po raji macijo pri Rudečem turnu na Avstrijanskem v vlaško kne- sprehaja, kadar vun na polje gre
zno
priđeš
5
se boš čudil na kupe
zagledati
cvenka

ki
Iz Istre.
V 27. listu letošnjih „Novic" nahajoči
av
nam je že dolgo bel vrabec, namreč samo star strijanske tolarje, goldinarje, dvajsetice in cekine, kteri lastnega dnarja nimajo, novega avstrijanskega srebra nočejo, tudi krajcarjev ne, starega našega dnarja pa imajo na cente. Pridši v pervo vas Kinjen stopim v nektere
se dopis iz Zagreba, v kterem je med drugim
govorjenje
Vlahi 0 nekem župniku
5
ki je
55
Pfarramt" iskal v «status ani
55
marum", me spominja nekega prigodka, kterega želim pri-občiti. Na izhodni strani srednje Istre je bila do leta 1848 na B. okrajna vradnija kneza A. Vradniki, večidel Nemci
5
koce
iu
vgledavši Napoleona III
m
Alexandra
II
si
Naši
so . tudi le po nernško dopisovali Ijudern. Al častiti duhoven v Kozljaku, rojen Dalmatinec, razun horvaškega in itali-
tnislim, da bi vam nos zmerznil, presneti Vlahi dnarji vam dišijo, al za našega cesarja podobo nikjer pro- janskega ne razume druzih živih jezikov, in čeravno je to
stora nimate! Pa Francozi jih znajo bolj obdelovati mi :
kakor vradnikom moglo znano biti, ker je večkrat prihajal k njim,
zato pa tudi francozki duh veje tù
Ako bi ktera 80 mu vendar vsakrat dopisovali le
v neraščini
ktera je
slovenska ženica svojemu možu hotla po vlaško k feta) skuhati, ji hočem povedati, kako.
(ko
Vzemi kave, stolci
njemu ptujka, tako, da je moral častiti starček daleč po-šiljati njihove službeue pisma brati, ako je hotel doznati česa želé od njega. Nazadnje sit že tega nagajanja, ko mu
5
jo v moznarji in přesej jo na tenkem situ. Daj vode s cu-krom vred kuhati, in ko zavrč, vtrosi moko in hitro od sopet dojde nemško službeno pismo, si domisli poverniti
ognja postavi. Nabaši mu čibuk (turška fajfa se tako
nemilo za nedrago.
zove)
5
posadi
S a
na divan (al pa pod lipo), prižgi mu
Napiše namreč pismo v glagolitici in ga vradu pošlje. Da so vradniki vsi skupaj od pervega do zadnjega glagolitice znali toliko, kolikor déte zná zve
B.
Prošnji ćastitega gospoda pisatelja, bivnega profesorja, iskre- zdoslovja, si lahko mislite. Pridši nekoliko časa zatem na
nega Slovana, ustreči, da bi se njegov predlog slovanskému svetu razglasil, je današnjemu listu priložena do kl ada z na-zoeirai opomki. Gospod pisatelju bo prav ljubo, ako zvedeni morje svoje misli v „Novicah" ali drugih slovanskih ćasnikih
w ^J w w f VJ v «Ai IU 11	W ^HU TA
o tem predlogu razodenejo.
, ga vprasajo, kaj jim je odgovorivsi napisal. „Napisao
„da kao što vi znate, da ja nerazumem nemačkog jezika, a ništanemanje mi dosadjivate s
Vred.
jesam- , jim rece,
• Vi	•	t	«	i • t	j
nj i m,
tako sam i ja znao, da glagolitica vam je kitajščina. Onom
270
dakle merom, kojom merili jeste, odmerio sam vam; a dragi
h išo

namesti: sem si dal zidati hišo.
pat dopisivajte mi po kerstjanski
i
Bog!
t«
In ta lek je kako opombo:
v »
8C
*	v
Ce pridenem so
se tukaj sploh govori, kjer čerke tište
nek kořistil. Resnici tega prigodka sem porok; sam gosp. drugod na Krajnskem ne vedó razločiti. Maščevati se
Anton G.v ga mi je pravil.
Iz Ćićarije 10. avg
Lovro Primčkov. Pred kakimi petémi tedui je pogorelo na S ta rad i v Čićarii več od četirdeset his, t. j. vse selo razun cerkve, farovža in druzih pet ali šest hiš.
nad kom, ne maševati, kar se rabi le od opravila svete
• v
• v
iscem, puscam, ognjisce, za
išem
9
pusam,
mase ;
ognjiše. Pa čudno se mi je zdelo, ko sem večkrat že slišal siša, šiša, namesti hiša, kakor na Gorenskem;
ali pa
Zavarovanih je bilo vlani precej gospodarjev; al v svojo grehá, namesti gréha. Naj bo to za danes zadosti.
nesrećo letos niso še vsi plačila opravili, tako, da jih zdaj
Cerknice 18. avg
*
Dopisovati kakemu ča
tare silna siromascina. Đvoja sreća je, da ni požar divjal sopisu, je dostikrat sitna in težavna reč. Ce hvali dopiso-ponoći, ampak zjutraj blezo od sedmih do osmih: perva je vavec koga, ni to po volji nasprotnikom njegovim; če je
ta , da podnevi ni bilo blaga doma in da so ljudje laglje	primoran koga po zasluzenji kaj očitno pograjati, se zameri
oteli pogina, kar se je dalo oteti; drugo, kar se more	grajanemu in njegovi stranki; će pa pripoveduje dopisnik
sreča zvati, je pa to, da ko bi bilo goreti počelo ponoći, bi	kak prigodek iz svojega kraja, prec se oglase spet nekteri
bil ogenj gotovo še več nemilih nasledkov imel. Staradci in	in pravijo: kaj je bilo treba po svetu trobiti, kar se pri
Munci se namrec ze vec let pravdajo za neko goro, ktera	nas godi? Ce bi torej dopisniki poslošali take in enake
pravda jim je že tisoče pojela in ktero pravdo je višja	besede, bi časopisi ali nehali ali pa bi nam popisovali samo
deželna sodnija pred nekoliko dnevi končala z izrekom, da	ptuje dežele in ljudi in mi bi bili ptujci v svoji lastni do-
in vse dobíjeno, to je, da je ni sodila	movini. Vediti pa in pred očmi imeti se mora pred vsem
vse izgubljeno
Je IPH . Ig^^M^^^P^^^M
prava sodnija, da naj se pravda počne znova pri komisii za zemljišne odveze. Zavolj te pravde so toraj Staradci po-
to
je
9
9
kaj da je namen časopisov, zlasti političnih. Njih namen da se poganjajo za ćloveški
blagor
in ga pospesujejo
gorelci precej obdolževati počeli Munce, da so oni zapalili, na vse strani. Oni morajo pa tudi biti sredniki med vlado in neki ženski so ze res zavolj tega hoteli dajati „argu- in podložnimi. Iz tega namena morajo hvaliti in priporočati menta ad hominem". Bog vé torej, kakošnega sumnjevanja, kar je hvale iu priporočila res vredno, da se
9
pornaga
dobri
ako ne hujega,
bi
bil ta požar kriv, ako bi bilo počelo goreti
reči
ponoći. To je sad pravdanja!
i •	v i« •	rv• v 9	m t
na noge; svariti in grajati morajo, kar je svara iu
Naj vam še povem, kako
graje vredno, da se zatare plevel škodljivih napak in razvad. oštri sodniki so Ciči. V neki vasi je ukradel Cič ovco; tat- Povedati nam morajo, kaj da delà visoka vlada in nam vina se je zvedila po njegovi dekli in soseskini možje so razlagati njene postave in naredbe, nasproti pa tudi no sami sodbo „diktirali" tatu: „25 ovac je zapadel zavolj smejo zamolčati naših potřeb, da zvé visoka vlada, kje nas
eue glave", prodali mu jih bodo in krade sosedu, ne zasluži mileje sodbe.
Bog.
Kadar sosed ćevelj žuli, in nam pomaga, ako in kadar je pomagati mo
Kakošni težaki
goce
Te ozire mora časopisni dopisnik zmiraj pred očmi
so Munci, razodeva njihova mlatva. Malo žita pridelujejo; imeti in dopisovati vsak po svoji volji in zmožnosti in potem
to mi bo vsak verjel, kdor pozná njihovo zemljo; pa mislite, pustiti, naj regljajo žabe v mlaki, kakor jim je
drago.
Po
da to perišče žita sami omlatijo? Ne lećića ! Vse jim	tej razložbi bi rad najpopred vprašal: ali se bo tudi za
morajo otleći Kastavci in Bezjaki; raje Munec miatiče drago	nas uresnićila kdaj národna enakopravnost, kakor se je že
placa in jih lezé gleda, kakor da bi sam prijel za cepec.	za Madjare, Horvate, Poljce itd., ker tudi mi smo národ,
Veste li, kdo so Munci? To so tišti možje, ki vam na	ne nemški, ampak slovenski, in kar je drugim drago, je
Kranjskem tako cenó z gromovitim glasom ponujajo
brega
»
do
tudi nam ljubo. Kako pravično in potrebno da je, da se
9
kislega (subintelligitur : kerščenega) je si ka ali, tudi nam dá, kar nam
« i	• 1	v •	1 t V â •	1 1	•	il i •	•	mm	m	_	«	J t	V	a
gre
po Božji in ćloveški postavi, so
kakor nekteri hočejo
slišati: „dobriga
9
kisliga jesika!" Lovro Primčkov.
Novice" že mnogokrat dokazovale in bodo gotovo še go vorile o tem ; za to prepustim to bolj spretnim peresom
99
m
Pivke 10. avg. H. (Dalje). Naj ne pišem samo o hočem rajše spet povedati kaj iz naših krajev. Pred kakimi
z lesom. Tišti čas so pro-
kmetijskih receh; pridenem se nektere jezikoslovne o-	tremi leti smo prosili za terg
pombe. Na Pivki in na Krasu se nahaja marsikaj tvarine	sili za enako privoljenje tudi Rakovci, Unčani in Planinci,
za pomnozenje slovenskega slovnika, pa tudi marsikaj osnove	Ker so vsi ti stirje kraji zaporedoma ob cesti, ki pelje od
izobraženje slovenske slovnice. Na primero: beseda	nas v Planino, ni mogla višja gosposka vseh uslišati, usli
za
terg
z lesom vsak
šala je samo Rak ovce, in jim dovolila
četertek. Kakošen odgovor da so dobili na svoje prošnje Prilog in deležje se Unčani in Planinci, ne vem; nam pa je odgovorila gosposka, v dvobroji ženskega spola govori s končnico i ne s konč- da ker je Rakek ob železní cesti, torej zavolj krajne lege
„blago" se tukaj rabi sploh za živino; „nôsna" je sploh navadno za „nosečo;" „bivati" in „zabiti" se rabite namesti
sostavljenih „prebivati" in „pozabiti."
nico e: dve lepi kravi sti se pas li; ne pa: dve lepe
posebno
pripraven
za
kupčijo
z
lesom
9
nam
ne
more
kravi ste se pasle. Nekteri nepravilui glagoli se pregibajo tudi enacega
terga
pri voli ti, rada pa nam dá privo
po pravilni obliki: den il, namesti del ali djal; primi 1, ljenje, imeti vsak teden teržni dan z dež el ni mi
V izgovarjanji pridelki, ako le hoćemo. Kar morajo drugi še le proto se nam je ponujalo. Pa tišti, ki jim je šla o tej
namesti prijel; doidel, namesti došel. — besed se tukaj sploh sliši čist i v končnicah, ko je drugod
9
zamolkli e navaden ; menim, da bi bilo prav
9
po
zgledu
zadevi razsodna beseda, niso
tega
hotli.
Zakaj da ne
y
Notranjcov in belih Krajncov v bolj olikani slovenski go- nam je še zdaj zastavica, ki je ne moremo
uganiti.
Teržni
vorici se popi sjeti izrekovanja čistih, polnih glasnic, namesti dnevi so zato, da si kupijo zamolklih. Zlasti pa je naglás ali navdár notranjskih
živeža
na tergu tišti, kteri ni
majo
nič
polja ali pa ne pridelajo dovolj za svojo družino, strani, ki se moćno loči memo gorenske ali dolenske go- Pri nas je prav veliko gostačev in rokodeleov vsake verste,
V .
9
vorice; kar naj več se
tišti derži koreničnega zloga.
To
ki nimajo
nič
in jih
živé
samo pridne roke. Pa tudi nase
sicer toliko, da se na pr. na Pivki sploh sliši: žálila, zemljišča so razdeljene na tako majhue kose, da je pri zábila, létali, plesali, zmérjale, pisale; namesti: moran kmetič tudi v dobri letini si živeža kupovati. V
nas
žalila, zabila
9
letáli
9
plesáli

zmerjále
9
pisále.
Sicer na terg deržé pa tudi pota iz vse okolice
9
in
cesta iz Rib
Notranjskem tudi italijanšćina moćno sega v slovenščino. niškega, Kočevskega in
9
Horvaškega

pelje skozi Cerknico
Durá, pasá, kompliti se naj večkrat sliši, namesti: toraj je vse pripravno za teržni dan. Saj imajo teržni dan terpi, mine, koncati ali dodelati. Morebiti pa beseda durá vsak teden še v Ložu, manjšem mesticu, kakor je Cerk-ni neslovenska ; Cehi in Poljaki rabijo trvá, terva. Oče, nica, in vendar se jim ponaša tako dobro, da so ž njim kje ste bii? mati, kaj ste dělala? uamesti: oče, kje
ste bili? mati, kaj ste dělali? Sem si storil zidati
prav zadovoljni. Res, da imamo mnogoverstne štacune ia
tudi žilne tergovce, pa na tergu bi se gotovo živež cenejše
211
kupoval, in ravno terg bi bránil marsikomu, da bi ne na-penjal preveč cene svojega blaga v škodo kupavajočih do* mačinov; na tergu bi se pa dobila tudi rnarsiktera reč, ki je nimajo stacune na prodaj. Ker je nam torej spodletelo zastran terga z lesom, naj bi se nam saj teržni dan naklonil vsak teden, kar bi bilo koristno posamesnim, pa
tudi eeli soseski.
Iz Novega mesta 15. avgusta. M. P. — Naj vam,
drage „Novice", objavim, kako neutrudljivo se tukaj ukvar-jajo z lepotičenjem cerkvá in z prezidovanjem in zboljšanjem poslopij. Kar se tiče zaljšanja cerkvá, so si velike zasluge pridobili naš občeljubljeni gospod prošt in ž njimi vred vsi korarji. Oni zaljšajo famo cerkev od znotraj in zunaj na svoje stroške. Dali so perva dva stranska žertvenika ponoviti in zvonik iznova kriti po gotiškem obrisu, ki se bo kmalo dodelan prijazno oziral po bližnjih dolinah in daljnih gorah. Krit bo s ploščicami, in viditi je, da mu ga ne bo para ne blizo ne deleč. Leta 1856 je bila na mertvišču
sozidana lepa kapelica, in več kot polovico stroškov so vi-sokočastiti gosp. korar F. J. na se vzeli. Kar pa zboljšanje poslopij zadene, naj povem, da stanovniki tù svoje hiše zlo prezidujejo in iz temnih sob svetle delajo. Nektere hiše starelega okusa so se letos lepo prezidale. — 2. in 3. septembra bodo pri nas milostljivi gospod knezo-škof birmali začemši to sv. opravilo v Št. Rupertu, kjer so v per vic duhovno pastirstvo začeli in kaplan bili.
Iz Kranja 17. avg. J. V. — Končalo se je tudi pri
nas šolsko leto in učitelji z učenci vred se veselijo po-čitnih dni. Bilo je pa to leto v naši glavni ljudski šoli v vseh štirih razredih 363 učencov — 228 fantov in 135 deklet. Razun teh je pa še obiskavalo šolo za ženske delà 43 deklet, nauk petja 40 učencov, nauk risanja 42, ne-deljsko šolo v dveh razredih pa 200 učencov. Število vseh učencov je po tem bilo 563. Po narodu so vsi Slovenci bili, razun štirih Lahov iz Tersta in nekaj nemških Ko-rošcov, ki so jih starši le-sem poslali, da se tu v slovenskem mestu slovenskega jezika naučijo. 9. in 10. dan t. m. je bilo konecletno izpraševanje ; učenci so dobro odgovarjali. Drugi dan popoldan so se z dostojno slovesnostjo najprid-nišim šolske darila delile; poprej so pa učitelji in učenci nekaj pesem zapeli.
Iz Ljubljane. V saboto je bil po navadi rojstni dan
Njih Veličanstva presvitlega našega cesarja s cerkveno slo-vestnostjo v stolni cerkvi praznovan; veliko sv. mašo so peli premilostljivi gospod knezoškof; pričujoči so bili Njih eksc. deželni gosp. poglavar z vso višjo civilno gospodo; tukajšno c. kr. vojaško kerdelo pa je za se obhajalo cerkveno svečanost poleg kolodvora pod milim nebom. Popoldne je v praznovanje slavnega godu bilo kosilo pri svetlemu gosp. nadvojvodu Ernst-u, zvečer pa veselica pri prevzvi-šenemu deželnemu gosp. poglavarju grofu Chorinski-mu. — Gospod prošt Kos so zageneral-vikarja, dosluženi gosp. šolski svetovavec Šla ker pa za častnega kanonika izvoljeni.
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Kakor se kaže, se ta mesec še ne bojo
načeli veliki zbori deržavnega svetovavstva, zakaj přetekli teden je menda odbor 21 deržavnih svetovavcov svoje po-svetovanja še le končal; kar je ta zbor sklenil, se bo pred se natisnilo, in en iztis potem vsakemu deržavnernu sveto-vavcu izročil, da bo vsak za-se vse dobro domá prevdaril in vedil, za česa bo šlo v velikem zboru, ki se po vsem
tem tedaj ne bo začel pred prihod nj im mescom septembrom.
— Po ministerském ukazu od 30. julija se imajo tudi na Horvaškem in Slavonskem za manjše pravde krajne sodnije ustanoviti, v kterih bojo možje (jazsodni možje) sodili; začele se bojo te sodnije 1. oktobra t. 1. Ob enem je ministerstvo velelo, naj se okrajne sodnije razun Zagreba
tudi na Reki, v Varaždinu, Karlovcu in Oseku napravijo in
naj sodijo v vseh takih pravdah, kjer tožba 100 forintov
nov. dn. ne presega.
—	19. dan t. m. so se snidli upni ki na kant djane velike tergovske hiše Arnstein-ove in Eskeles-ove na Dunaji, ki je imela cukrarnico ljubljansko, graško in več drugih posestev. Notar dr. Kaiser je dokazal, da pre-možeuje te hiše znaša 4 milijone in 113.814 gold., dolgo v i pa 9 milijonov in 156.537 gld. Odbor, ki je prevzel poravnanje teh dolgov, je ponudil vsakemu, ki ima pri tej hiši kaj terjati, 15 gold, za 100, ki mu jih hoče berž od-rajtati, pozneje pa utegnejo še 15 gold, dobiti, tako, da za 100 gold, bi dobil vsak upnik 30 gold. Baron Eskeles je potem besedo poprijel in razložil, po kakošnih nesrečah je prišla ta nekdaj tako irnenitna hiša na kant; rekel je odkritoserčno, da so svoje špekulacije preveč napěli iu čez svojo moč storili. Upniki so bili zadovoljni s to čeravno veliko zgubo, ker so prepričani, da je poštenost te hiše še večja kakor nje nesreća.
—	Vremenski prerok prerokuje dolgo in lepo jesen, ki nas bo odškodovala za neprijetno poletje. Prerokuje pa to iz sledečih prikaziu: žabe ragljajo še ponoći kakor spo-mladi, — lastovice spet valijo, — kukovica se je slišala še zadnje dní pretečenega mesca, in prepelica še ni omolk-nila, čeravno ni žita več na polji. 4
Ogersko. Iz Pešta 15. avg. Danes zjutraj sta bila na vseh mestnih voglih dva oklica nabita. V enem deželni poglavar fzm. vitez Beuedek prepoveduje, da po vsem Ogerskem se ne smejo nikjer in nikomur več bakljade napraviti. Drugi oglas pa zapopada prepoved, po kteri ne sme nihče tistih palic nositi, ki so podobne buzdohanu, ki je bil nekdaj v vojskah navadno orožje; buzdohan je cep z batastim, robatim koncom. Na Ogerskem so začeli zdaj po tej podobi nositi lične glavice, ki pa jih je deželno poglavarstvo po omenjenem oklicu v versto pr epove danega orožja postavilo, tedaj ojstro prepovedalo. Tudi so bili včeraj vredniki vseh nevladnih časnikov na policijo poklicani in bilo jim je v imenu deželnega poglavarstva zažugano, da vsak prestopek zoper tiskamo postavo se bo brez vse milosti kaznoval. — V pondeljek 20. dan t. m. je bil na Ogerskem velik praznik sv. Štefana, deželnega patrona. Veliko se je že davnej pred govorilo o posebnih slovesnostih ta dan, pa bali so se tudi kakošnih posebnih demonštracij. „Frem-denblatt" piše, da je ogerski primas přišel v Budo in na dan cesarjevega godu pel veliko sv. mašo; na sv. Štefana dan pa bo obhajal cerkveno svečanost deželnemu patronu na čast. Velika gospoda je vecidel na deželi. Deželni poglavar je dovolil, da pri procesii na sv. Štefana dan ne bo policije po ulicah ; mestne županii v Peštu in Budi pa ste odgovorne za ohranjenje dostojnega reda.
— Telegraf je naznanil časniku „Fremdb." 19. dan t. m. zvečer ob desetih to-le: „Ravno zdaj se jutranjemu dnevu na čast osvetljuje celo mesto. Na več hišah vihrajo velike narodne bandera. Po ulicah je ljudstva vse polno. Eljen-klici in popevanje Szozat-a se slišijo; povsod kraljuje red in mir."
Iz Oseka 12. avg. V vasi Vertovacu blizo Požega
je pred nekimi tedni tukajšna kerčmarica Nina K. svojega moža, s kterim je imela 3 otroke, umoriti dala. Najela je za to hudodelstvo dva člověka. Ko sta ga res zaklala, je vpila in tulila kakor da bi se ji bila največja nesreća zgodila, pa se vé da vse je bilo sleparija. Ker je sodnii bilo znano, da ima z nekim drugim možem opraviti, jo je vkljub vsem joku umora sumljivo zapreti dala; preiskava je razodela, da je res umora kriva. Po nagli sodbi so bili vsi trije 8. dan t. m. v Požegu obešeni.
Iz lleke 11. avg. Včeraj so se podali poslanci reške in bakarske županije in reške tergovske zbornice na Dunaj, da razodenejo cesarju nadloge, ktere žugajo deželi, ako se kmali ne napravi železnica.
272
Cesko. Iz Kerkonoških gor 11. avgusta. Grozno	zdravljamo tudi vse drage nemške rodove in zaveznike.
slaba letina nam žaga; rez, poglavitna hrana naših hri-	Veselo se danes tudi spominjam tistega dneva, ko sva si
bovcov, je sicer izperva lepo kazala, pa zavoljo deževnega	pred malo tedni z vladarjem pruskim enih misel v roke
in merzlega vremena smo jo pozno želi in zdaj je ue mo-	segla. Zato slava mojemu kraljevemu bratu in prijatlu par-
remo suhe pod streho spraviti (v teh krajih nimajo kozolcov	skemu! Slava zvestim in junaškim Parcom! Slava edinosti kakor na Krajnskem). Tudi krompir nam zlo gnjije.
vladarjev in narodov nemških!"
To pozdravico je od
Zena Palackova, ki je 25 let za serčno bolez-	zdravljal kralj parski z enakimi nadušenimi besedami in
nijo bolehala in zavoljo ktere je slavni zgodoviuar češki	jo pklenil z vošilom terdne edinosti nemške tako-Ie: „Slava
večkrat v Nic i bil, je 8. dan t. m. na poti iz Nice domů	mojemu cesarskemu bratu in prijatlu avstrijanskemn ! Slava
v Bodenbach-u umerla. Rajnka je bila posestnica grajšine	zvestim in v vojski skušenim sinom avstrijanskim! Slava
Lobkoviške, kjer so jo tudi pokopali.
V Izbicu so 14. dan t. m. pokopali nekega kmeta
edinosti obéh nemških velikih vlad!"
Prusko. Iz Berolina. Naši časniki
se
celó nie
in bčelarja, ki so ga njegove lastne bčele do mertvega niso spomnili o zdravicah cesarja avstrijanskega in kralja
parskega. To je čudno. Pa tudi francozki časniki nekako
uklale; šel je pijan k ulnjaku in kaj je počel
, se ne ve; mertvega so
al tako so bile bčele razdražene, da še od jih mogli Ijndje s sikalicami (špricovnicami) poditi.
Stajarsko. Čudna prikazen se je vidila na gori sv.
osupnjeni molčijo in le „Patrie" je te dni spomnila Nemci nikoli ne bojo edini.
V Berolinu kažejo čudno spako, namrec živo te
Ursule ponoći od 7. do 8. tega mesca. Oba križa na cerkvi líco z dvema glavama. Da pride dvoglavna živina
na svet, se večkrat primeri; al malokdaj ostane živa, kakor ta, ki je zdaj že 12 tednov stara; vendar telíca jé in pije
sta kakih 12 do 15 minut se svetela kakor da bi vsa v
belem ognji bila; tudi lasje cerkovnika, prikazni hitcl v turn, so se, ko je gori pi
ki je
volj
9
te
tako sveteti
začeli. Zrak je bil tako poln elektrike ali nebeškega ognja, tudi le s to
le z eno glavo; tudi le usesa te glave se gibljejo; telíca
kakor lasje
naši Ijudje elektriko imenujejo, da so se je mežnarjevi in železni pa morebiti pozlaceni križi čez in čez na-
glavo muka itd.
• *
Husovsko. Iz Petrograda. Kakor „Mom. Chron."
vzeli in po tem sveteli.
pise
9
stoji 30.000 rusovskih vojakov ze v Besarabii
9
se
večje kerdelo pa je že pripravljeno se le-sem podati, tako
lz Tiroljskega 15. avg. Deževno vremo, ki že skor da cela armada ob Prutu pod vodstvom generala Luders-a
bo znesla 80.000 vojakov. Po novicah ravno tega časnika
mesce terpi in je celó tù in tam povodinj napravilo
je
zakasnilo vse poljske pridelke; zlasti je turšica terta pa k sreči ne boleha tako kakor druge leta
zaostala
9
se
bo rusovski car, spremljan od kneza Gorčakova, prihodnji
Istra. Iz Pulj
»
Triest
Zt g
u
• V
pise
9
mesec v Varšavo podal, kamor pride tudi več rusovskih
»	#	M.	m	* *
da so unidan višjih deržavnikov, in odtod bo šel na Nemško. Odgovor-*
ustavili v Pulji (Pola) barcico, ki je iz Romanje jadrala nost za to novico prepušamo angležkemu časniku.
proti Terstu, obložena z vec kistami, ki so bile polne pre
kucijnih razglasov.
Padrona z vsemi njegovimi Ijudm
so
Serbsko. Iz Beligrada 12. avg. Sava je spet 4 turške medice na breg vergla, na kterih so se smertne
zaperli, barko pa postavili pod vojasko varstvo. „Triester rane očitno vidile. Tudi poleg Semendrije so 3 merliče iz Zeitung" je unidan tudi povedala, da so nekteri Italijani Donave potegniii. Vseh skupaj je sedaj voda 11 v Beli-
pisrno Garibaldi-tu. gradu unidan umorjenih in v vodo verženih nazaj dala.
teržaški in primorski poslali poklon
Laško 19. avg. Čedalje huji oblaki se vlečej
Neapolitansko, zakaj Garibaldi čedalje
cez
Turška vlada pravi, da še 6 ljudi pogrešajo. Turki bi se spet radi sprijeli s Serbi. Te dni se je nek serbsk uradnik v kraljeva moč pa čedalje bolj pojemlje. Vendar še Garibaldi turških toplicah kopal; odtehmal pa je zginil, da ga ni nikjer.
dobiva
te dni ni nic pocel, ker hoce z vso silo ua enkrat udariti Serbska iu turška vlada si sicer na vso moč prizadevate nad Neapolj. Dolgo pa ne more več terpeti na Laškem pomiriti svoje ljudi; al Beligradčani so vkljub vsemu tema tako kakor je zdaj ; prenapeto je vse; Lasko je podobno vsaki dan v strahu, da bise spet ne ponovil kervavi razpor. viharnemu morju, kteremu se ne kralj sardinski ne cesar	Tursko. Iz Carigrada 14. avg. Serbska deputacija
je naše mesto zapustila. Tarška vlada noče spoznati rodo-
francozki, če bi tudi hotla, ne moreta
ustaviti
9
Gari
baldi si je napisal
bandero svoje geslo „cela mora Italij
vini Obrenovičevi dedinskih pravic do prestola serbskega
9
:u
in za
jim dervi vse. Hudih reci je tedaj še priča- vendar jo je volja, ako knez Miloš umerje, sina njegovega
bitiBHI ■
kovati. Kadar zmaga Neapolitansko, se bo gotovo lotil kneza Mihela spoznati za naslednika njegovega.
Cernagora. Černagora je zgubila 12. dan t. m.
Rimskega in pozneje tudi Benečanskega ; al tù bo vojska
kervava, ker močna armada avstrijanska bo branila cesarsko svojega kneza Danila. Ravno ko je hotel v svojo dežclo. Za gotovo se pripoveduje, da je v Toplicah bilo barko stopiti, da bi se bil iz Kotora v Perzagno nazaj pe-
unidan sklenj
da pruska vlada se ne bo vtikala v ljal, ga je nek
Cernogorec
>
Kadić po imenu, skozi trebuh
vojsko med Lahi in avstrijansko vlado, dokler boj
sami;
al če
jim utegnil F
pomagala avstrijanski armadi prusk vse bo iz vseh teh homatij!
;oz pomagati Sam Bog vé

Lahi bo kaj

vstřelil. Morivca, kterega je knez iz svoje dežele pre gnal in ki se je zdaj nad njim maševal, so Danilo je drugi dan umerl,
Francozko. Iz P
smaren
je bil letos kakor
Napoleono
dan
knez černogorski. 14. dan
berž zgrabili;
34 let star in od leta 1852
v	y
so Cernogorci prišli po
t. m.
v
drug
leta
>
véliki merliča in ga nesli na Cetinje. Že je za naslednika oklican ljudstvo je že etričnik njegov 21 let stari Nikica (Miklavž) Petrovic
vsega vajeno. Cesar je v taboru Šalonskem; 24. dan t. m. Njegoš. Ali bo obveljal za kneza ali ne
9
bo
y
se
Ie pri
bo s cesarico vred nastopil potovanje v Savoj siko in Afriko (Algerijo)
9
Nico
9
Kor
hodnost razodela. Nikica je bil vec let v Parizu m je nek ves udan Napoleonu. Javaljne bo to prav rusov
Bavarsko. Iz Mnihovega 13. avg. Železnica med skemu caru. Mala deželica černogorska tedaj utegne spet
Dunajem in Mnihovem se je odperla z velikimi slovesnostmi. velik kamen spodtikljeja
politiskega
biti.
Posebno pomenlj
pa ste zdravici, ki ste ju pri kosilu
izgovorila cesar avstrijanski in kralj bavarski. „Današnji dan
je rekel cesar F
Jožef
je vec kakor le ze
Kursi na Dunaji 21. avgusta.
dinjenje dveh železnic. Nemška bratovska naroda sta, ki sta si danes približala. Sinovi avstrijanski podajo danes roko bratom parskim. In ravno s temi občutki edinosti po-
5% metaliki 67 fl. 60 kr. Narodno posojilo 78 fl. 65 kr.
Ažijo srebra 30 fl. 75 kr
Cekini 6 fl. 28 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založuik : Jožef Blaznik