-----    410    ------
Zakaj postajajo sadna drevesa nerodovitna.
Vzroki nerodovitnosti sadnih dreves so različni. Le kdor najde pravi vzrok, more tudi p)Mi*ati drevesu.
Največkrat postane drevo nerodovitno zato, ker stoji morebiti uže mnogo let na svojem prostoru in je iz zemlje použilo ves živež. — Kako pomagati? Pogno-jiti se mu mora! Kako pa? Tako le: Kakih 5—3 čevljev od debla naredi kaka 2 čevlja globoke lukaje in vanje vlij z vodo stanjšanega straniškega gnoja, pomešanega z navadnim pepelom. Tudi je dobro, če starim drevesom krono oaaladiš in  jih s tem   k večenu življenju obu lis.
Drug vzrok nerodovitnosti je to, če je drevo napačno bilo vsajeno.
Pogostoma se vidi, da ljudje, ki nimajo prave vednosti o sadjarstvu, na divjake cepljena drevesa pregloboko vsidijo v zemljo. To je velika napaka, kajti tako vsajeno drevo tiči kakor jetnik v globoki luknji in ne more koreninic poganjati na stran, da bi ondi živeža srkale iz zemlje. Ali kako si morejo koreainice živeža iskati, če drevo včasih celo en čevelj čez štrcelj v zemlji tiči? Drugače je s takimi drevesi, ki so na kutine cepljena; taka drevesa se smejo globokeje v zemljo saditi, ker njih cepljeni del š«J nove Koreninice poganja in se potem bolje redi. Se drug vzrok nerodovitnosti je, če se drevesom gnoji s premladim gnojem ali z mesom crklih živali. Tak gnoj je presilen, k* dela, da drevo poganja veliko lesa, sedeža pa ne nastavlja.
Tudi to je krivo nerodovitnosti, če je mlado drevesce stalo v preslabi zemlji in je zategadelj obraščeno z mahom. Taka drevesa, presajena v boljšo zemljo, tudi le počasi rastejo in postanejo šele čez več let rodovitna. Ali tudi zato hirajo nekatera drevesa, če se iz prav dobre in mastne zemlje presadijo v slabo. Takim drevesom je treba v slabi zemlji pomagati s kompostom (mešanim gnojem).
Nekatera drevesa so presočna, delajo veliko lesa in perja, sadu pa ne nastavljajo. Takim drevesom je treba puščati, to je, z nožem po deblu narediti potezo, katera vnanjo kožo prereže do beline.
Da pridno čejena, mahovja in lišajev snažena drevesa bolje rodijo, nego zanemarjena,   to menda ve vsak sadjar uže sam. Treba je tudi včasih drevo otrebiti pre-
gostih vej.
Tudi dobra sadna plemena postanejo nerodovitna, če jim podnebje in lega kraja ne ugajata, bodisi da je kraj premrzel in preoster, ali pa pregorak.
Naj naposled še nekaj omenimo, in to je, da nekatera starejša plemena sadnih dreves začno hirati in slabejši sad roditi. To imenujejo sadjarji „starikanjew dreves. Tako na priliko ne nahajamo sedaj toliko mo-šancgarjev, ki so nekdaj bili zelo priljubljeni, zdaj pa so po nekaterih krajih uže celo izmrli.
-----    411    ------