Listek. 445 so s primernimi podobami bogato ilustrovana. Tudi vnanja oprava je taka, da dela čast Blaznikovi tiskarni: papir je lep, ilustracije dobre, tisek čist in razločen. Knjiga je vrhu tega lepo vezana, nevezani izvodi se niti ne prodajajo. Izpolnujemo samo svojo dolžnost, ako to izborno knjigo priporočamo vsemu učiteljstvu našemu in vsem našim šolskim oblastvorrr. Zarnikovi zbrani spisi. »Narodna Tiskarna« bode izdala izbrane spise pokojnega doktorja V. Zamika. Spise pripovedne in humoristične vsebine bode uredil g. Ivan Ze-Icznikar, politične spise g, dr. yos. Vohijak. Društvo tiskarjev, kamenopiscev in kamenotiskarjev na Kranjskem bode dne" i. julija 1888. praznovalo trojni praznik, namreč: obletnico Gutenbergovo, dvajsetletnico svojega obstanka in petdesetletnico gospoda Antona Pleska, strojevodja v ,,Narodni Tiskarni". Da se dostojno proslavi ta trojni praznik, priredi društvo več svečanostij Najprej bode društvo dne" 1. julija ob 11. uri dopdludne v društveni dvorani pozdravilo slavljenca Pleska ter mu izročilo častno darilo; potem bode slavnostni banket v Ferlinčevi gostilni ,,pri Zvezdi" in napcisled popdludne ob 4. uri slavnostni koncert na Koslerjevem vrtu, pri katerem bodeta sodelovala pevsko društvo ,,Slavec" in vojaška godba. — Dobro urejene tiskarne so v kulturnem življenji vsakega naroda posebnega pomena. Zlasti v Slovencih je z ustanovitvijo vsake nove tiskarne združen znaten napredek in slovenske učence Gutenbergove nahajamo povsod v prvih vrstah pri narodnem delu. Zatorej želimo od vsega srca, da bi tudi nadalje srečno napredovalo in uspevalo društvo, katero so si osnovali v svojo podporo pred dvajsetimi leti A tudi slavilcem, ki se danes zbirajo okoli čestitaka Antona Pleska, pridružuje se vLjubljanski Zvon" s hvaležnim srcem. Petdeset let je v življenji vsakega človeka važna doba, zlasti pa, če teh petdeset let prebije kdo na takem težkem in odgovornem mestu, kakor jih je prebil gosp. strojevodja Pleško. Leta 1838. se je mlad deček v Miličevi tiskarni v Ljubljani zapisal ,,črni umetnosti" tipografiji in kot. vesten in točen delavec je, izvzemši kratko dobo, katero je preživel v Llovdovi tiskarni v Trstu, ves čas življenja svojega najboljše moči posvetil domačim tiskarnam, najprej Blaznikovi, pozneje nad dvajset let Bambergovi in zdaj služi že šestnajsto leto ,,Narodni Tiskarni". Tistim bralcem, ki ne vedo, kakšen opravek ima v tiskarni strojevodja, moramo povedati, da je poleg spretnega stavca razumen strojevodja v tiskarni najvažnejša oseba. Od njega je zavisno, da je tisek lep, čist in razločeu, kar zlasti po noči ni tako lehko pogoditi, kakor bi kdo mislil. G. Pleska si moral opazovati, kako natančno je zvrševal posel svoj. Kakor pokojni stavec Bonač, tako je bil tudi g. Pleško zvesto-udan ves čas tudi ,,Ljubljanskemu Zvonu" in je posebuo pazil na to, da je naš list v dostojni zunanji obliki prihajal na svet. Navzlic svojim letom nikdar ni bil nejevoljen, ako je moral zaradi ,,Ljubljanskega Zvona" do 10. ure zvečer ali do polunoči ostajati v tiskarni. ,,Ce je treba, pa bo'" rekel je mirno in brez vsega nepotrebnega besedovanja pazil na delo svoje. Zatorej se o petdesetletnici njegovi tudi naš list hvaležno spominja vrlega moža ter mu kliče: ,,Bog te živi še mnogo mnogo let!" ,,Narodna Tiskarna" je o Pleškovi petdesetletnici izdala spominski list, ki je brez dvojbe v tipografskem oziru najlepše delo, kar ga je doslej prišlo iz tega zavoda in nam je jasen dokaz o lepem njegovem napredku. Nekoliko črtic o Jakopu Gallusu. V 5. zvezku »Ljubljanskega Zvona* leta 1886. na 318. in 319. strani je objavil gospod.J. Leban životopisne črtice o slavnem skladatelji in rojaku slovenskem Jakopu Gallusu ter pozval rojake svoje, da bi se bolj zanimali za tega imenitnega moža, da bi bilo možno natančneje sestaviti popis njegovega življenja in delovanja, posebno pa, da bi se zvedelo, v katerem kraji na Kranjskem je bil porojen ta slavni glasbeni umetnik. 446 Listek. Na ta poziv je priobčil v 8. zvezku »Zvona« istega leta gospod L. Ž. v raznih knjigah nahajajoče se podatke o Gallusu. Tudi v 4. številki letošnjega »Zvona« objavil je gospod J. Leban, kako težavno je zvedeti kaj več o Gallusu. Ker se res premalo brigamo za domače umetnike svoje in s tem pomagamo, da jih tujci radi reklamujejo za svojce, treba da se vzdramimo in kolikor je možno še popravimo in rešimo, kar smo zamudili. Dolžnost vsacega domoljuba je objaviti, vsako drobtinico, katero bi našel o tacem slavnem skladatelji. To me je tudi napotilo, da priobčujem to, kar sem našel v knjigah, katerih nista navedla niti J. Leban niti L. Z. Najprej sem našel v knjižnici svoji »Neues Universal-Lexikon der Tonkunst« voii Eduard Bernsdorf. Zweiter Band. Dresden, Verlag von Robert Schaefer 1857.« naslednje podatke : »Gallus Jakob hatte seinen Namen nach der Sitte seiner Zeit latinisirt und hei.sst eigentlich Hanel (von Hahn abgeleitet) oder in der Volksmundart Handl. Er war um 1550 in Krain geboren, vvurde Kapellmeister des Bischofs zu Olmiitz Stanislaus Pavlovski, darauf kaiserlicher Kapellmeister und starb sehr beriihmt am 4. Juli 1591 zu Prag. Auf seinen Tod wurden so viel Gedichte verfasst, dass eine ganze Sammlung davon veranstaltet wurde, welche die Strahover Bibliothek zu Prag aufbe\vahrt. — Er war einer der bedeutendsten Contrapunk-tisten seiner Zeit und seineCompositiouen \verden von Manchen denen gleichzeitiger beriihinter Italiener an die Seite gestellt. Vom Kaiser erhielt er 1588 zur Herausgabe seiner Werke ein Privilegium auf lo Jahre, und diese sind: Musicum opus quinque, sex et octo vocum, 4 Theile, Prag in den Jahren 1586, 1587 und 1590; (in Frankfurt und Niirnberg 1588 und 1591 nachgedruckt; in dem 4. Theile befindet sich ein Stiick fiir 24 Stimmen, in 4 sechs-stimmige Chore getheilt; Moralia quinque, sex et octo vocibus concinnata, atque tam seriis quam festivis cantibus voluptati humanae accommodata, Niirnberg 1586 (Gerber fiihrt auch eine Ausgabe aus dem Jahre 1596 an), enthalt 47 Stiicke verschiedener Art: Harmoniae variae quatuor vocum, Prag 1591; Lib. III. Harmoniarum moralium 4 vocum, Prag 1591 ; Sacrae cantiones de praecipuis festis per totum annum, 4, 5, b, 8 et plur. voe., Niirnberg 1597 ; Motettae quae prostant omnes, Frankfurt 1510. (To je tiskovna pomota ker se je Gallus šele štirideset let pozneje rodil. V Mendljevem slovniku je ta skladba zaznamenovana z letnico 1610). Ferner betinden sich noch in B od en sch at z's »Flori-legium Portense« 33 Satze von Gallus, unter denen auch das beriihmte, ofter auch an-dervveitig publicirte ,,Ecce, cmomodo moritur justus" ist. (Po g. L. Ž. navedene črtice iz Mendljevega ,,Musikalisches Conversations-Lexicon" IV. Band. Berlin 1874 so torej skoraj od besede do besede povzete iz ,,Bernsdorfovega" slovnika). Naročil sem si knjigo : ,,IUustrirte Musikgeschichte" von Emil Naumann, k. Pro-fessor und Hofkirchen-Musikdirector, katero je založil W. Spemann v Stuttgartu 1883. V tej knjigi sem našel o našem rojaku Gallusu naslednje podatke, izmed katerih so nekatere podrobnosti pri nas do zdaj še neznane. Na strani 500. te zgodovine bereš: ,Jedenfalls sehen wir die Deutschen in der zvveiten Halfte der grossen Epoche, in welcher die Italiener die musikalische Fiihrung in Europa hatten, eine ganz andere Stellung einnehmen, wie in deren erster Halfte. In dieser verhalten sie sich im Allge-meinen, wie Leo Hasler, Meiland, G allu s , Praetorius, Aichinger und Anderere bevveiseu, ihren italienischen Meistern gegemiber mehr receptiv, als selbststandig productiv, ob\volil damit nicht ausgeschlossen ist, dass die Genannten haufig schon, sowie, noch iiber sie hinaus, Manner wie Melchior Frank und Gumpeltzheimer, vielverheissende Anfange eines nationalen deutschen Stils zeigen." Dalje se čita v navedeni knjigi na straneTi 540. in 541. naslednje o Gallusu: ,,Die venetianische Schule war es deun auch vor allen anderen, \velche begabte Schiiler aus Deutschland anlangen und in die Reihen ihrer Jiinger eintreten šah. Einer Listek. 447 der friihesten unter diesen nordisclien Wallfahrern nach Venedig diirfte Gallus, 1550 bis 1591 (auch Handl, Handl uud Hahnel genannt) gewesen sein. Hierfiir spricht, abge-sehen von seinem Venedig so benachbarteu Geburtsort Krain (in der Ssterreichischen Provinz glcichen Namens, (tu misli avtor, da je beseda Krain krajno ime kake vasi ali mesta, ali pa je izpuščen zlog ,,burg", da bi se moralo glasiti Krainburg (Kranj), kar se mi pa ne zdi verjetno. Pis.j, ein grosser Tlieil seiner kirchlichen Compositionen; da-ruuter namentlich drei 8stimmige Motetten (cantate Domino; Dominus Jesus; Hodie completi), welche — ganz in der Weise Willaert's, des Stifters der venetianischen Schule und dieses ihres Stils, — getrennte Chore zeigen, die einander in kurzen Absatzen antvvorten. Auch an den venetianischen Meister Leone Leoni mahnen die genamiten, sowie auch andere Kirchencompositionen des Gallus. Sein Lehrer diirfte, der Zeit nach, Andrea Gabrieli gewesen sein, der, als Gallus, wie anzunelimen ist, als ein zwanzigjah-riger Jiingling nach Venedig pilgerte, auf der Hohe seines Ruhmes stand. Gevrisse har-monische, aber mitunter nicht uninteressante Harten unterscheiden immerhin Gallus von den gleichzeitigen, auf vollkommenen Wohllaut hinarbeitenden Venezianern, sowie nicht weniger den Deutschen (to še ni dokazano, da bi bil Gallus Nemec, morda je bil ravno od čiste slovenske rodbine, nemara se je celd po domače imenoval Petelin, kar omenja že Kamilo Mašek v ,,Vodnikovem spomeniku". — Po tem, kar nam je gospod Danilo Fajgelj v 5- zvezku letošnjega »Zvona« objavil, smeti nam je trditi, da se je porodil Jakop Gallus v Idriji in da je slovenskega rodii. Pis.j, von seinen italienischen Meistern. Auch ge\visse Erimieruiigen an Mouton und andere Niederlander, sowie an den vorpalestrina-schen Stil konnen zu den, ihn von den Venezianern unterscheidenden Merkmalen ge-zShlt werden, Er lebte um 1587 zu Prag am Hofe Kaiser Rudolfs II. und starb schon in seinem einundvierzigsten Jahre. (V „Brockhausovem slovniku" sem našel: Gallus Jakob eigentlich Hahnel, hochangesehener Componist: geboren um 1550 in Krain, gestorben am 4. Juli 1591 als Kapellmeister in Prag. Pis.) Als Siiddeutscher (sic!) und Katholik blieb er von den, clnrch Luther auf die deutsche Tonkunst erfolgten Ehrvvirkungen ganz uiiberiihrt. Um so interessanter ist es, dass sich in dem von dem protestantischen Meister Erhard Bodenschatz herausgegebenen Florilegium Portense (so genannt nach Schulpforta, \vo Bodenschatz um 1600 Cantor war) nicht weniger als 19 bedeutende Tonsatze von Gallus befinden Dieser Umstand kanu uns bevveisen, wie weit sich des Meisters Ruhm schon kurz nach seinem Tode verbreitet hatte; dass derselbe ein verdienter war, wird Jeder empfinden, der nur einmal eine seiner beiden herrlichen Motetten ,,Vesperc autem Sabbati" und ,,Ecce, quomodo moritur justus" gehdrt hat Toliko za zdaj, poskusiti pa hočem še kaj zvedeti o tem izredno imenitnem skladatelji in rojaku našem. Vojteh Valenta. O kraljedvorskem rokopisu. V sedauji pravdi o pristnosti kralj edvorskega rokopisa je preiskala jedna komisija, sestavljena iz Šafafika, profesorja kemije na češkem vseučilišči, Belohoubka, profesorja kemije na tehniki, in še nekaterih drugih učenjakov, ta rokopis kemično in mikroskopiško. A. Bžlohoubek je poročal o tem prav obširno v C. C. M. 1887, 328-418 in tudi politični listi so pripovedovali o sijajnem kemičnem dokazu pristnosti. Pri vseh takih vprašanjih pa velja, kakor sploh v znanosti, in to vprašanje najbrž ni patrijotično — audiatur et altera pars; ostati pa moramo pri tem seveda vedno „kuhl bis an's Herz hinan". Ker utegne to vprašanje zanimati širše kroge, saj jih je mnogo čitalo dotična kratka poročila v časnikih, objavljam 's prijaznim dovoljenjem prof J. Gebauerja mnenje objektivnega strokovnjaka, vseučilišnega profesorja kemije na Lip-skem, Wislicenusa, katero je citati v ,,Atheneumu", 1887, lil. 75, 76.