'»r* - \ ' .V Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din U red ii iit vo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni aredaiitv«: dnevna ilaiba 2flM Uhaja vsak dan zjatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ftoiio 11 Poštnina plačana » gotovini Leto LX1 Ček. račun: Ljub-liana št. I0.65O in 10.14V /.a inserale. Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 3y.lill, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopilar-jeva b, telefon 2'W Ameriški zgled Ko je prišla v Evropo vest, da je dne 11. februarju zaprla svoja vrata ena izmed številnih bank v Detroitu, ni še nikomur prišlo na misel, du bo nastala splošna bančna kriza« ki bo zamajala temelje ameriškega gospodarstva. Saj so dnevno prihajala poročila o zatvoritvi bank v Združenih državah. Toda prišlo je na dan, da široka ameriš-ka publika nima zaupanja v dosedanji ameriški bančni sistem in V6e kroge vlagateljev je zadela panika, dokler dne 4. cnarca ni prišel splošen moratorij v vseh državah. Dolar je nehal notinati na svetovnih borzah. Da je prišla kriza do vrhunca baš 4. marca, je razumljivo že iz tega razloga, ker je prav tedaj prevzel novi predsednik Združenih držav svoje posle. Pred odhodom Hoover ni kazal dosti aktivnosti. ker je pač prepuščal svojemu nasledniku slabo dedščino. Toda Roosevelt je vzel stvar energično v roke, sklical kongres, ki mu je dal potrebna pooblastila in sklenil potrebne zakone. Vsekakor moramo hitro rešitev krize, pri čemer seveda ne mislkno, da so sedaj odstranjene že vse nevarnosti za ameriško gos|>o-dtirstvo, pripisati Rooseveltu v dobro in bo njegova |Militičnu pozicij« gotovo zelo pridobila. Kriza zaupanja je zamajalo tudi valuto, kar je poginoma umevno oib taki zlati podlagi, ki jo ima Unij«. Doslej je bilo namreč mogoče zamenjavati bankovce pri emisijskih bankah, ki se imenujejo federalne rezervne banke. Na podlagi novili zakonov pa so predpisane ostre kazni za one, ki skrivajo /Jati denar. Zato se zlato že vraču k emisijskem bankam, ki ga lahko kot kritje porabijo za izdajo novih bankovcev. Na drugi strani je prenehal doslej popolnoma svobodni izvoz zlata iz Unije. V tem je bila nevarnost, da bi izvoz zlata ne pomenil samo odtoka tujih terjatev iz Unije, ampak da je predstavljal tudi bog iz Unije. To je sedaj onemogočeno in je prepuščen izvoz zlata odredbam emisijskih bank, ki ga bodo vporabljale pač samo za valutne namene, pred vsein za vzdržavanje tečaja dolarja. Unija je bila doslej edina država na svetu, kjer je zlata valuta funkcionirala popolnoma prosto po gospodarskih načelih. Sedaj pa je praktično zamenljivost zlata v državah samih omejena na mini-Oiitin, kur se tiče trgovine z zlatom, pa je prepuščena emisijskim bankam. Vsekakor pri nas nismo bili vajeni tako hitrih in naglih ukrepov za reševanje bančne krize, kot smo doživeli zdaj v Ameriki. Amerika je pravilno doumela, kaj pomeni normalno funkcioniranje denarnega trga in prometa, ki se razvija v posredovanjem denarnih zavodov. Federalne rezervne banke so takoj priskočile na pomoč z izdatnimi zneski posojil na prvovrstne vrednosti, saj vidimo, da je njihov obtok bankovcev narastel od 5.705 milj. dolarjev dne 8. februarja na 6.720 milj. dolarjev 1. marca i 1., in to ob zmanjšanju zlate podlage za skoro 200 milijonov dolarjev! S tem ogromno povečanim obtokom bankovcev pa le še ni nastopila inflacija, katere se boji toliko ljudi. Kajti inflacija je pred vsem vidna na dvigu blagovnih cen. Tu smo pa že na angleškem primeru videli, da tudi padcu medvalutar-liega tečaja funta ni odgovarjal enaki dvig cen. Ameriški zgled nam je tako ponovno pokazal, da se dajo s pametno politiko tako emisijskih bank kakor s splošno gospodarsko politiko v kratkem času prebroditi najhujše tež-koče na denarnem trgu in ga spraviti zopet v kolikor toliko normalno stanje. Seveda pa ni pričakovati, da se bodo razmere takoj normalizirale. Pri tolikem obsegu navala na banke, kot smo ga doživeli v Uniji, se bodo posledice poznale še dolgo. Pa še na en važen moment ze treiba opozoriti. Pomoč se nanaša pred vsem na zdrave denarne zavode in se sedaj vrši proces izločevanja slabih bank iz gospodarskega življenja. Ce bi se dajal denar tudi slabim bankam, bi bil izgubljen, ker takih zavodov v sedanjih razmerah ni mogoče rešiti in morajo z najmanjšimi žrtvami za vlagatelje Likvidirati. Dne 15. marca je na vseh svetovnih borzah dolar zopet notiral. Pokazalo pa se je, da se drži donro. Njegovi tečaji so le malo pod pa riteto in so 6 tem dali prav onim, ki so svarili ljudi, da naj ne prodajajo dolarjev za slepo ceno in jim priporočili opreznost. Saj smo imeli že skušnje. Poglejmo, kako je bilo z nemško marko poleti leta 1931! Le par dni marka ni no-tirala, potem pa je bil njen mednarodni tečaj zopet na prejšnji višini. Pa tudi z dolarjem smo imeli že podobne skušnje leta 1931-1932. Takrat so mnogi naši ljudje prodajali za vsako ceno dolar, ki je, kot vidimo, preživel tudi sedanjo krizo dobro. Pomisliti je treba, da se nahaja povsod na svetu ogromno dolarjev tezavriranih. Cenijo, da je bilo pred sedanjo krizo tezavriranih samo na evropskem kontinentu nad pol milijarde dolarjev. Saj prihajajo v vse evropske države dolarji od izseljencev in ameriških »uristov, ki jih je sicer vedno manj. pa vendar pomenijo še vedno znatno aktivno [lostavko v plačilnih bilancah evropskih držav. Dolar je bil Kaj udomačeno plačilno sredstvo v nekaterih državah, valute cele vrste držav so bile naslonjene na dolar. Zato so povsod imeli veliko zanimanje za ameriške zadeve, še bolj pa so se zanimali za tečaje svojih tezavriranih dolarjev. Danes je težko delati prognoze, saj vidimo, k n ko se od dne do dne izpreminja gospodarski položaj, nastajajo nove situacije in prihajajo novi momenti, ki spreminjajo strukturo našega in svetovnega gospodarstva. Vse te pojave je treba uazno zasledovati, ker končno vplivajo Znamenit konzistorij 13. marca v Rima Beseda papeža Pija XI. o velikih stiskah modernega sveta Gigantski boj med brezbošlvom in krščanstvom 1 človeški družbi in proti veri pa naravnost proti Bogu samemu. To, kar se je zgodilo in se godi naprej v ogromni in nesrečni Rusiji, v Mehiki in v Španiji, to se razširja sedaj tudi med velikimi in malimi državami centralne Evrope in nas jasno uči, kako daleč sega zločinska propaganda in inspiracija brezbožnih elementov. Kljub temu, pravi papež, je bil do nedavnega časa glas papeža edini, ki je opozarjal na to veliko nevarnost, ki ogroža vso krščansko kulturo, in je papež bil edini, ki je opozarjal na edino sredstvo, po katerem je mogoče to nevarnost odvrniti, i • sredstva so nauk o neskončni vrednosti duše, o dostojanstvu vsake človeške osebe in o izvoru človeka iz Boga ter o njegovem večnem namenu. Ti | nauki pa se morajo dejansko izvajati v človeški družbi po pravici in ljubezni, ki mora vezati ljudi Ob priliki tajnega konzistorija z dne 13. marca tega leta je imel papež važen nagovor na zbor kardinalov, ki tvorijo senat katoliške cerkve. Potem ko je papež pozdravil kardinale, je podal pregled veselih in žalostnih dogodkov, ki so se razvijali po zadnjem konzistoriju, ki je bil 30. junija leta 1930. Foglobljenje verskega »« <• e ztvlfenta Med najbolj važne pojave verskega in moralnega življenja je treba, kakor naglaša sv. oče, šteti poglobitev verskega življenja po katoliški akciji po vsem svetu. Verski poduk se čedalje bolj razširja in spopolnjuje po modernih sredstvih; bujno pro-cvita evharistično življenje in duhovne vaje se čedalje bolj uvajajo tudi med laiki, predvsem med dijaki in delavci. Rastejo dela privatne in kolektivne karitete, ki je NAJLEPŠI IN NAJPOPOLNEJŠI IZRAZ KRŠČANSKEGA NAVDUŠENJA IN ŽIVLJENJA, posebno, če se pomisli, kako huda je sodobna gospodarska kriza. Posebno je v tej zvezi poudaril papež konference sv. Vincenca de Paoli kakor tudi pomožne akcije, ki so jih začeli in izvedli škofje vsega sveta po pobudi sv. očeta. Politična in moralna kriza sveta Po teh veselih pojavih je prešel papež na kritični mednarodni položaj, ki je povzročen po medsebojnem nezaupanju držav in narodov, po njihovih nasprotujočih si interesih, po nezadostnih in često-krat nasprotujočih si sredstvih, ki se predlagajo in sprejemajo v svrho ozdravljenja krize, predvsem pa po PRETIRANIH IN KRIVIČNIH NACIONALISTIČNIH POKRETIH, ki nasprotujeio bratstvu ljudi in narodov, katero je mogoče vzdrževati samo na podlagi naukov in zapovedi krščanstva in s pomočjo krščanske ljubezni. V tem smislu, pravi papež, da ni nikoli nehal ozna-njevati mir med narodi in zato tem bolj obžaluje, da tako v Evropi kakor tudi na drugih kontinentih zopet govori orožje in se dviga z zemlje glas krvi, ki jo prelivajo bratje. Prenehala tudi ni gospodarska kriza, OD KATERE TRPE NAJBOLJ REVNI SLOJI: otroci, bolniki, starci, predvsem pa milijoni in milijoni delavcev, kateri niso oropani samo pravične plače, zaslužene po poštenem delu, ampak tudi dela samega, radi česar je ogrožen mir in red vsake države. So pa elementi, KI VLEČEJO IZ ŽALOSTNEGA POLOŽAJA SVETA NAJVEČJI DOBIČEK, in to so sovražniki vsakega političnega, socialnega in religioznega reda, katerih program je borba proti Dunajska vremenska napoved. Najprej Še jasno, potem pa se bo začelo oblačiti. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, podnevi toplo, moči hladnejše. Temperatura bo naraščala, stalno, tudi naravnost na zasebno gospodarstvo |>osu-meznikov. Posebno v gospodarskih stvareh je previdnost in mirno presojanje na mestu. Poleg tega namka, ki naj se g« držijo naši ljudje, da se ne bodo dali zapeljati od hipne panike do korakov, ki jih morajo potem hudo obžalovati, pa je treba <»|xvoriti evropske držuve no zgled radikalne operacije, ki jo je sklenil in izvršil Roosevelt in ki je s tem dokazal, da so takojšnji radikalni ukrepi v slučajih takih kriz edino na mostu in edino zdravilni med seboj. In baš zato, ker katoliška cerkev te nauke nespremenjeno uči in veli izvajati, zato SOVRAŽNIKI REDA IN CIVILNEGA OBČESTVA SVOJE NAPADE USMERJAJO V PRVI VRSTI PROTI KATOLIŠKI VERI IN CERKVI, čeprav pravijo, da so nasprotniki vsake vere in cerkve sploh. Zato katoliško cerkev obrekujejo, potvarjajo njene nauke in njeno zgodovino, vpri-zarjajo in netijo pravo preganjanje proti njej, in se, kjer ne morejo izdajati zakonov, ki so proti .pravici, zatekajo, kakor vidimo v gori omenjenih deželah, h golemu nasilju. Spričo tega — nadaljuje papež — ne bomo nehali dvigati svojega glasu za resnico, pravico in humandeto kakor tudi za obrambo pravic človeške vesti in zato tudi ne bomo nehali opozarjati narodov in držav, naj, poučeni po tolikih • zgledih prošlosti in sedanjosti, pomislijo, KAKŠNO OGROMNO ŠKODO TRPI DRUŽBA POVSOD, kjer se vrši odkrit ali zakrit boj proti cerkvi in kjer se ovira ali osporjuje njeno posvečujoče religiozno in nravstveno delo, posebno med mladim rodom. Nato papež govori o nasprotnikih cerkve, katere je cerkev vedno imela in jih bo imela do konca sveta. Opozarja, da je cerkev morala vedno prestati preganjanja in da ji tudi v bodočnosti nc bo prihranjeno trpljenje in žrtve kakor tudi neprestana borba zoper nasprotne sile. Toda 19 stoletij obenem tudi priča, da Bog zvesto drži obljubo, da ctrkev v tej borbi nikoli ne bo omagala in da bo preživela vse svoje nasprotnike, ki padajo in izginjajo drug za drugim, dočim cerkev živi dalje. Vendar pa se mora cerkev ozirati na veliko škodo, ki jo taki nasprotniki prizadevajo človeškim dušam, in zato napenja vse sile, da obvaruje svet zla. Svet pa bi moral premišljati, ALI NI BAŠ BOJ BREZBOŽNIKOV PROTI BOGU IN VERI NAJGLOBLJI VZROK VOJNIH IN EKONOMSKIH KATASTROF, KI PRETRESAJO DANAŠNJI SVET. Pri tem se papež spominja v prvi vrsti pro-teslantovsk«. propagande, ki se vrši v Rimu in v Italiji in ki ne ogroža samo vere katoličanov, ampak tudi druge tako privatne kakor javne dobrine in interese, za katere papež ni odgovoren. Nato omenja papež obširno tudi krst bolgarske princese, ki ga je izvršil nekatoliški svečenik nad novorojeno princeso v Bolgariji, s čemer so se žalili kanom cerkve in so se kršile izrečne obveznosti, podpisane od suverenov. Kljub temu pravi papež, da nc more odreči svojega očetovskega blagoslova materi, ki jc nedolžna in ki v krst ni privolila niti izrečno niti molče. Nato je papež otvoril sveto leto in imenoval nove kardinale, o čemer smo že poročali. Po nacionalističnem prevratu v Nemčiji Hitler in katoliško časopisje Koln, 15. marca. tg. Centrumsko glasilo »K8I-nisehe Volkszeitung«, ki izhaja tukaj v katoliškem založniškem podjetju »Gdrreshaus« obenem z dvema drugima uglednima katoliškima dnevnikoma »Kdlner Lokalanzeiger« in »Kolner Tageblattc je prišlo pod nadzorstvo hitlerjencev. Večja skupina uniformiranih nacionalsocialistov je namreč prikorakala v ponedeljek opoldne pred Gorresovo tiskarno ter zasedla vse vhode. Kmalu je zaplapolala na vrhu poslopja hitlerjeva zastava z k I uhast'm križem Tiskarna je bila nato za tri dni zaprta, a oboroženi oddelki hitlercev so ostali na straži pred pa-i lačo. Ravnatelj tiskarne Jouy, podravnatelj dr. Va-j ternahm, nadalje dva urednika lista Horndasch in j Carduck sta bila odvedena v policijske zapore, | kjer se je začela proti njima preiskava. Vsi trije listi lahko nadalje izhajajo, seveda pod novim nadzorstvom Značilno je, da liitlerjanci niso smatrali za oportuno, da ugonobijo centrumske liste, ker vživajo velik ugled in so zelo razširjeni ter so jih rajši spravili pod svojo kontrolo, da tako lažje vplivajo na ogromen krog bravcev v Porenju in sploh v katoliških delih Nemčije. Zaplembe, ustavitve Tudi drugod katoliški tisk ni bil deležen tistega vandalskega postopanja, ki je udarilo social-demokraško časopisje. Res pa je, da so katoliški listi biLi kaznovani z denarnimi globami ali pa za daljšo dobo prepovedani, ker se niso marali navduševati za nov režim v Nemčiji. Med tako kaznovane dnevne liste spadajo »Osnabriicker Volkszeitung«, ki ne sme izhajati 14 dni, »SHchsisclie Volkszeitung«, ki je ustavljena do 19 .marca, »Der grr f|p Weg«, v Munchenu, ki je prepovedan za d- enega meseca ter zelo razširjena >ABCD« (. 4'emeine Beamten Zeitung Deutschlands) ki ne sme izhajati do 6. aprila. Usoda »Volksvereina" Hitlerjevci so zasedli tudi centralo »Volks-vereina« v MUnchen Gladbachu, kateri pa ne ovirajo delovanja. Oboroženi nacionalsocialisti stražijo poslopja na zunaj, drugi nadzirajo delovanje na znotraj, posebno književni in propagandni oddelek. Aretacija se pri Volksvereinu ni izvršila nobena, tudi policijskih preiskav do sedaj ni bilo nobenih. Sliši se pa, da so razna društva »Volksvereina« bila predmet pretirane pozornosti od strani hitler-jancev. Ponekod, kakor v Duisburgu. Bonnu. Ober-hausenu, Ruhrortu so bila društva Volksvereina napadena in zaprta. Policija pa je v vsakem slučaju napravila red in preprečila pustošenja. Generalni tajnik Brauers je dobil hitlerjevskega pomočnika v svojo osrednjo pisarno. Drobiž z „bojne fronte" Berlin, 15. marca. Demokratska stranka iih Anhaltskem se je razšla. — Zvezo republikanskih sod ni kov so razpustili. — Nemška liga za človeške pravice je do preklica prenehala delovati. — Višjega župana demokrata Kuelsa so odstavili. — Uniformirani hitlerjevci so vdrli v stanovanje voditelja centrumaške frakcije Kocha in ga odvedli s seboj v bližnjo gostilno, ga pretepli in prisilili, da je podpisal izjavo, da ne bo nikoli več smešil in blatil Hitlerja. — Hiša K. Liebknecl>ta, kjer je bil do nedavnega sedež nemške kom. stranke, je bila razlaščena v korist pruske države. Nemški veleposlanik v VVashingtonu Prittvvitz je podil oshivko na svoj položaj, ker ne soglaša z režimom Adolfa Hitlerja. Spor p lede Gdonsha Varšava, 15. marca. AA. Pat poroča: Listi odobravajo rešitev spora med Poljsko in Gdan-skom zaradi polotoka Westerpiatte. V Gdunsku je vfl[>o«tavljeno normalno stnnje tudi glede pristaniške policije. Listi povdarju jo, da je pol jski zunanji minister Beck pristni, da Poljska odstrani svoje odvisne straže v polotoka \Ve-sterplatte šele, ko je predsednik Gdunska formalno izjavil, da l)o Gdansk odslej spoštoval poljske pravice v tem mestu in preklica! zadnje enostranske predpise o svoji pristaniški policiji. Poljska je s tem dosegla kar je hotela. »Gaze t a Poljska« pn še pribija, dn se je pri tej priliki mednarodna javnost prepričala, kako Poljski ni do drugega, kakor do trga, dn se spoštujejo podpisane pogodbo in dn se pošteno izvajajo. List smatra, d« IkkIo spori Poljske z Gdanskocn in Berlinom prenehali, čim bodo n« teli dveh mestih uvideli, da ima Društvo narodov v teh in podobnih sporih zadnjo besedo. Rusko-romunski pakt Posredovanje Francije Bukarešt, 15. marca. ž. Vprašanje sklenitve rusko-romunskega pakta o neaapadanju je ponovno stopilo v ospredje. Na sestankih, ki jih je imel Litvinov 7. romunskimi delegata v Ženevi, sla se obe stranki izjavili za ponovna podajanja. Možnost za nadaljevanja pogajanj je tem večja, ker še ni potekel 4 meseC.ni rok, ki ga je sovjetska vlada stavila Romuniji, da ae izjavi, ali sureime sovjet- sko formulo v pogledu Besarabije ali ne. Iz zanesljivih virov simo zvedeli, da je tudi romunska vlada pripravljena za nadaljnja pogajanja. Ta pogajanja pa ne bodo tako hitro končana, ker je Romunija na temelju pakta male antante dolžna, da se predhodno sporazume z .Itignulnvijo in Češkoslovaško v pogledu vseh klavzul, ki bodo vnesene v rusko-romunski nenapadalmi pakt Iz Narodne skupščine Proračunska debata Belgrad, 15. marca. 1. Na snočnji seji Narodne skupščine so govorili ctr. Stanisič, Josip Sta/ič, Milan Božič, Jovan Misirlič, Isa Bogdanovič, Miloje Perič, Mihajlo Jevtič, llusein Kadič, dr. Kostič, dr. Vi-dančevič, Albin Konian, Jeftimije Popovič, Sitna Marjanec in Marko Petrovič, ki so vsi obračunavali s punktaši in s politiko punktacij. Seja je bila končana ob 5 zjutraj. Dopoldanska seja. Seja se nadaljevala danes ob po! 9. Prvi jc govoril poslancc Ferdo Šega. Glasoval bo za proračun. Dr. Ante Kovač o razmerju Cerkve do države Za njim je govoril Ante Kovač, ki je med drugim izvajal sledeče: Ne razumem, gospodje poslanci, zakaj se odlaga v tem domu razprava o tako važnem vprašanju kot je vprašanje odnošajev cerkve od države, zlasti vprašanje odnošajev države do rimskokatoliške cerkve radi navadnega pam-fleta rimskokatoliškega episkopata Jugoslavije , roti jugoslovanskemu Sokolu. V tej zadevi sem že slavil vprašanje na ministra za telesno vzgojo Jr. Hanzeka. Ravnoiako so vloiilt v tem vprašanju interpretacij tudi nekateri moji tovariši. Toda na to do .sedaj ie nismo dobili nobenega odgovora in f kaže. da hote biti kraljevska vlada v tem oziru boli papeška kakor papež sam. Rimskokatoliška cerkev, katere vernik sem ludi jaz, jc mnogokrat definirala stališče o svojih oduošaiih napram državi, zlasti v vprašanji vzgoje mladine. Nato je govoril poslanec o sv. pismu, ki pravi, da ie vsaka oblast od Boga. Radi tega bi morala katoliška cerkev spoštovali državo. Papež pa pravi, da ie na prvem mestu cerkev, nu drugem družina in na tretjem šele država. V nadaljnjem svojem govoru ie citiral Kovač pasus iz papeževe enciklikc: Država lahko zaiiteva in se mora iz tega razlogd strinjati tudi v tem. da imajo vsi državljani potrebno znanje o svojih državljanskih in narodnih dolžnostih ter določeno stopnjo umske, nravstvene in fizične kulture, ker spada k splošnim dobrinam človeka. To pa ni v skladu z zadnjo spomenico jugoslovanskih škofov. S temi besedami je papež meril predvsem na fašistično vzgojo mladine v Italiji. Danes sc papež ne razburja več v Italiji radi prvenstvene pravice države pri vzgoji mladine. On se buni samo v drugih državah, odnosno sc upirajo tam njegovi škofje, kakor jc slučaj tudi pri nas. Iz škofovske poslanice, ki jc bila prečilana 8. ianuaria letos, vidite, da so v njej posamezni pa-susi direktno inspirirani iz dotič.ac papeževe en-ciklike. ■škofje so že večkrat prej na svojih konferencah nasprotovali laicizmu v državnih šolah. Tako sc je proti temu dvignil kol zagovornik katoliških šol - danji zagrebški nadškof dr. Uaucr, ki je napisal leta 1923 v Novi Evropk članek: Katoliška cerkev in država . kjer govori o zapostavljanju katoličanov v državi Srbov, Hrvatov iu Slovencev. V isti Novi Evropi piie o katolicizmu v državi SI1S tudi ^ipokojeni ljubljanski knezoškof dr. Bonavcnlura Ji glič, ki še mnogo ostreje govori o pravicah cerkve napram državi ter Irdi, da je ona edina poklicana. da vzgaja mladino, ln sedanji internirani bivši predsednik kr. vlade dr. Korošec, ki še ni jirestopil v pravoslavje, ki je bil tedaj narodni poslanec, se je najostreje od vseh izrazil v duhu imenovanih papeževih enciklik. Radi tega je treba zahtevati odkriti razgovor z državno oblastjo in se mora do zadnje točke razčistiti medsebojue odno-5 a je med cerkvijo in državo. Poslanec potem nadaljujejo: Ce so škofovske predpostavke v omenjeni poslanici takega značaja, tedaj je jasno, kakšni oklepi so sc izvršili iz napačnih premis. Ta spomenica jc bila za Škote propast. (Med tem časom je nastalo v dvorani vznemirjenje in so nekateri poslanci protestirali. — Predsednik dr. Kosta Kumanudi je pozval govornika. da ublaži svoje izraze napram katol. cerkvi.) Poslanec je nato nadaljeval: Z vsemi temi citati iz enciklike sem hotel dokazati kontinuiteto v borbi rimskokatoliške cerkve v Jugoslaviji za su-prernat nad državo, kar se tiče vprašanja vzgoje mladine. Tudi spomenica naših škofov v Zagrebu od 17. novembra 1932 ni ničesar drugega kakor nadaljevanje borbe. Sedaj se postavlja vprašanje: kako pa mi jugoslovanski rodoljubi in čuvarji našega državnega in narodnega edinstva gledamo na lo stališče rimsko-katoliške cerkve in posebno episkopata iz Zagreba. Prav to smo mi boleli zvedeli od kr. vlade in smo ji zato tudi plavili vprašanje. Ne vemo. kakšno je vladno stališče, toda jaz in moji prijatelji stojimo iskreno in odkrito kol rimski katoličani in katoliški Hrvati — Jugoslovani na tem stališču: Cerkev je treba ločiti od države fn s tem urediti tolikrat razpravljano vprašanje vzgoje mladine v šolah. Vzgoja mladine pripada absolutno državi. Cerkev se mora omejiti izključno na religiozno delo. Ona inora prenehati s težnjami, da bi osvojila tudi svetovno oblast. Katoliška cerkcv v Jugoslaviji lahko zahteva kompromis z državno oblastjo in da z iskrenim jugoslovanskim obnašanjem odstrani in prekine nezaupanje, ki se vedno bolj pojavlja. Poslanec je nadalje rekel, da so se škofje sami prenaglili s to jroslanico ter da so se sami prestrašili nepremišljenega in neutemeljenega koraka. Nočem podrobneje citirati zadnjega Komunikeja konference jugoslovanskega episkopata, ker smatram, da se je tam mlatilo samo prazno slamo. Ob koncu je govornik izjavil: Gosjiodjc poslanci, čeprav bi želel, da bi v tem proračunu ne bilo nobenih verskih postavk, kljub temu izjavljam, da bom glasoval za celotni proračun, ker ga potrebujejo vsi, tako katoličani, kakor pravoslavni in židje. Naslednji govornik Milufin Slanojcvič je izjavil, da se je njegov kolega ostro obregnil ob škofe, ter pravi, da bi bilo bolje, če bi uporabil svoje brezmiselne besede za to, da bi zbral podatke o literaturi, kako bi se naše kmetijstvo dalo čim bolj spopolniti, kako bi se moglo nabaviti boljše pasme živine in boljše vrste koruza, ker naš narod potrebuje samo kruh. Nato je dobil besedo poslanec dr. Mirko Dosen, ki je izjavil, da se je narodna politika Jugoslavije razdelila že v prvih dneh našega skupnega življenja v dva nasprotna tabora: v federalističnega in unitarističnega. V nadaljnetn svojem govoru jc polemiziral z raznimi izjavami Svetozarja Pribi-čeviča, ki je bil njegov prejšnji šel. Zagreb, 15. marca. ž. Oče dr. Bernardin Polo-nio, provincijal frančiškanskega konvikla je bil ob priliki svojega srebrnega jubileja odlikovan od generala konventualskega reda, očeta Dominika Ta-vania z naslovom nKHSislcr ordipis.. i s Dr. Niko Nikič o notranji ureditvi države Nato je dobil besedo dr. Nikola Nikič, ki je izjavil: Gospodje narodni poslanci!' Vse vlade, sestavljene [>o ustavi od 3. septembra 1931 so imele po svojih izjavah nalogo, da oživijo ustavne odredbe in končno rešijo vsa vprašanja, ki so po čl. 118 ustave ostala se nerešena. Ce so poslanci vseh teh vlad po ustavi od 3. septembra imeli v svojem programu la vprašanja, jih vendar ni nihče uresničil. Namesto, da bi se ustavne določbe spravile v življenje, so vlade in ljudje, ki so bili v njej in delali na tej ustavi, takoj po njenem sprejemu zastopali tendenco, da se najvažnejše določbe spremenijo. Gospodje poslanci! Politično ustavno življenje jc prVič prt nas uradno načel dr. Marinkovič. predsednik ministrskega sveta in dolgoletni zunanji minister, torej cininentna politična osebnost, v svojem znanem govoru v Nišu dne S. maja na banovinski konferenci JRKD. Dr. Marinkovič je v tem svojem govoru rekel, da državna ureditev ui dovršena da v državi še vedno obstoja vprašanje njene ureditve in da se mora to vprašanje spraviti na dnevni red pri prihodnjih volitvah. Dr. Marinkovič je čisto pravilno ugotovil, da mora narod enkrat, toda nc kakorkoli bi bilo, ampak pošteno glasovati, in čc se odloči za samoupravno avtonomijo ali federacijo, da to tnora potem tudi biti, ker ima narod pravico, da si uredi v svoji državi dom, kakor sinatra za najboljše. To nc nasprotuje, gospodje poslanci, tudi nc prestolni besedi, ker se v njej govori samo o državni celoti, in se dobro ve, kaj jc državna celota, to jc, da niti en del našega teritorija nc inore biti priključen k drugi državi, vse drugo je dopuščeno. Tej izjavi dr. Marinkoviča bi se lahko ugovarjalo samo v toliko, ker ni bila podana v narodni skupščini, da bi se mogli o njej izjaviti vsi poli lični krogi. O tej izjavi dr. Marinkoviča smo mi zavzeli svoje stališče, ki je edino pravilno, in mislimo, da je to kardinaluo. da mora narod sani odločiti, kako je treba urediti državo. Dr. Marinkovič jc nato naglo odšel in mi na naše interpelacije sploh nobenega odgovora. Gospodje narodni poslanci, to, kar bi se lahko | ugovarjalo izjavi dr. Marinkoviča, sc nc more ugo- j varjati izjavi Narodnega kluba, ki je bila podana v resnici 11:1 merodajnem mestu, v narodni skupščini, pa vseeno, gospodje poslanci, proti tej izjavi dr. Marinkoviča sc ni dvignila taka burja ogorčenja, kakršna sc ie dvignila proti izjavi Narodnega kluba. Kaj je v tej i/javi toli strašnega, radi česar bi se morali tako zelo vznemirjati? Ona zahteva državno ureditev na najširši samoupravni 1'odlagi z vsebinskimi označbami avtonomije ali federacije. Torej ničesar določenega, na tudi ničesar, kar hi /c nc bilo tukaj. N. pr. demokratska stranka jc /e pred nekaj leti forsirala najširšo samoupravo. I11 zdi se mi. da jc bil baš glavni ini-cijator za ta predlog g. dr. Voja Marinkovič. Pa tudi sedanji predsednik vlade Srskič je v svoji izjavi od 7. avgusta lani v svojem klubu govoril proti centralizaciji ter jc motiviral svoje stališče s pravilnim tolmačenjem ustave, ki je proti centralizaciji. Razumevanje svojega šefa v tem vprašanju je najboljše interpretiral član njegovega kabineta, glavni tajnik in ideolog vladne stranke dr. Albert Kramer, minister brez nortfelia, in kot tak, vemo, da jc on ekspert vlade za vsa občutljiva vprašanja, istotako kakor jc bil to Milan Srskič v vladi g. 1'etra Živkoviča. Da vidimo, gospodje poslanci, kako je 011 vladno iniciativo o državni ureditvi avtentično tolmačil. V vprašanju narodnega edinstva, ki pa, ponavljam, nc more biti noben političen pojem, jc šel dr. Kramer dalje od izjave Narodnega kluba toda ui povzročil nobene burje v tem visokem domu. Tako je 011 v svojem govoru na Krškem polju 14. avgusta 1932 govoril o slovenskem narodu, dočim izjava Narodnega kluba govori o jugoslovanskem narodu, ki je sinteza hrvatstva, srbstva in slovenstva. Dr. Albert Kramer pravi v tej izjavi: Mi bomo izvršili vse to, kar so prejšnji voditelji slovenskega naroda obljubljali skozi celih deset let, a nakar so vsi pozabili, ko so vstopili v vlado. Torej po tem govoru dr. Alberta Kramerja lahko vsi s pravico zaključujemo, da razen slovenskega naroda obstojata šc tudi hrvatski in srbski narod. V vprašanju državne ureditve je izjava dr. Kramerja popolnoma indentična 7. izjavo Narodnega kluba. Razlika je samo v tem. ker dr. Kramer govori Slovencem, a Narodni klub govori Hrvatom, ker dr. Kramer to obljublja v imenu vlade, a Narodni klub ima to v svojem programu. I Glejmo torej, kaj je dr. Kramer obljubil v imenu vlade Slovcncem: Mi bomo izvršili iHipolno avtonomijo, rešili bomo tudi vsa ona vprašanja, ki niso bila rešena v preteklosti. Vi danes manifestirate za solidarnost slovenskega dela naše države. Dr. Kramer, kakor vidite, obljublja Slovencem v imenu vlade popolno avtonomijo, in lo istotako avtonomijo, kakršno je dr. Korošec zahteval polnili deset let. A da ne bo nobenega dvoma, kakšno avtonomijo hoče vlada dati Slovencem, da šc bolj okrepi 10 vladno stališče, da se nc bi dvomilo, kaj pomeni avtonomija, nam dr. Kramer govori o slovenskem delu države. Slovenska avtonomija |3o izjavi dr. Kramerja in po stališču kraljevske vlade pomenja samo en del države, kakor je samo slovenski del, in niti srbski iti niti hrvatski del. Mi smo zato zahtevali, gospodje, dosledno in s |io!no pravico od vlade, da po načelu enakopravnosti da tudi Hrvatom od- ) nosno hrvatskemu narodu hrvatski del države. Gospodje, mnogo se napada izjava Narodnega kluba radi omenjene federacije, toda tukaj, gospodje narodni jioslanci. Narodni klub ni sprejel nobene ideje proti državnemu edinstvu, kakor bi to naš spoštovani tovariš, g. Mita Dimitrijevič hotel dokazati. ker je tudi dr. Kramer kot generalni tajnik 1 stranke Demetroviča, govoreč pred Hrvati v Spi i- j tu, na banovinski konferenci JRDK, prepričan, da jc federacija Hrvatom priljubljena in simpatična izjavil, da bo vlada in JRDK iz federativnega programa vzela vse to, kar jc najboljše. Torej g. Kr.t- , mer, vlada in JRDK niso zavrgli federativnega pro- i grama a liinine, ampak so pristali, tla se pogajajo. Istotako, kakor Narodni klub, 111 zahteval ckskhizivnc federacije, ampak je pristal na avtonomijo in široke samoupravo. • / Tako vreme 7 škoduje Vaši kozi! Vendar se prav lahko obvarujeto z Nivea-kremo! Nadrgnito si temeljito vsak večer pa tudi 110 dnevu, proden gresto na prosto, roke in obra/. z Nivea-kioino. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti vetru in vremenu ter dobi ono milino iu svežost, ki jo vsi lako ljubimo pri mladini. Sami dobro vesle: nobene druge kreme ni, ki bi vsebovala cuccrit, in zato se Nivea-kroma nc da nadomestiti. N IVE A-K RIS M A: V dozah po Din 6'-v I u bali po D m 12- . 12-, 25 -, in Din 17 —. torej je treba tukaj, gospodje poslanci, pojasniti to čudno zadržanje političnih ljudi na vladi iu v opoziciji. Gospodje narodni |)oslanci, bili smo priče ob priliki rapravc v tem visokem domu, l&ko zelo so bili napadeni člani Narodnega kluba, ki so bili ministri v šestojanuarskem režimu, radi tega, ker so se sedaj postavili na program, ki ni po volji članom večine. Pa tudi oni niso sli daleč, kakor vidimo, niti od stališča dr. Kramerja niti od stališča JRDK in vse kraljevske vlade. Dokler sc njim iz nam neznanih razlogov ne zu-merja in dokler sc tako napadajo in sc jih smatra /a izdajalce programa, vse dotlej isti člani vladne večine niso vedno tako občutljivi radi izdaje programa. Gospodje poslanci, nc samo, da so menjali celotni program, nego so celo, dokler so ti gospodje, danes tako najvidani, bili ministri, ti drugi in sedanji člani kabineta g. dr. Srskiča, so organizirali odpor proti šestojanuarskemu režimu kot obliki in vsebini novega političnega življenja. Tu je vpadel v besedo dr. Lončarcvič ter prosil, naj se zaslišijo vsi stavci Jutra v Ljubljani, naj sc pošlje posebna anketa in naj sc preišče te stvari. Gospodje poslanci, na predvečer šestojanuar-skega režima jc Socialna misao od L januarja 1 1029 objavila napad narodnega zastopnika Juraja Demetroviča ; pod naslovom Edinstvo in svoboda*. G. Demc- 1 trovič je v tem članku postavil tezo, da brez svo- I bode ni in ne more biti narodnega edinstva, ki ga združuje samo svoboda. Takoj ko preneha svoboda, ni več edinstva. V vprašanju državljanskih svoboščin jc stal g. Demetrovič na pravilnem stališču. Tako jc rekel: biti svoboden jc primarno in nad vsem, pa celo nacionalna država brez državljanske iu ljudske svobode ui ničesar drugega kakor neznosna ječa. Proti ječi se upira duh in sc dvigajo revolucije. Pri preureditvi države mora biti za cilj svoboda. Režim Vcljc Vukičeviča jc bil protirevolu-cija balkanske jiandurijc iu sistema hajduškega odvzemanja svobode iu iina cilj. da samo radikalna stranka ohrani oblast v državi. 'Torej nc vemo sedaj, ali jc imel Demetrovič prav tedaj, ko je to pisal, ali ima prav danes, ko dela čisto nasprotno. Ko jc Demetrovič tako pisal, je bil v Jugoslaviji režim Vcljc Vukičeviča iti dr. Antona Korošca. Mi lahko o tem mislimo, kar hočemo, samo priznati mora to tudi g. Demetrovič, da je ta režim balkanske pandurije in glavnjače-, re/im zavojevalnega srbskega separatističnega nasilja nosil državljanske pravice in svobodo. To se najbolje vidi i/ tc revije, ki jc mogla objaviti tak članek. Pod režimom Vcljc Vukičeviča ui padlo nikomur na um, da bi cenzuriral in prepovedal v tisku jioslanske govore in interpelacije. Gospodje narodni poslanci, kdor bi se bil drznil, da bi to storil, temu bi sc slabo godilo. Tu mi prihaja na um, kako je često usoda po-litičnih ljudi čudna in hudomušna. N. pr.: O. dr. Anton Korošec, predsednik kr. vlade v času, v kateri se je mnogo paradiralo. kako je država v nevarnosti, toda tedaj z večjo pravico, ker je lo bila politična doba, v kateri je tako tragično končal svojo politično delavnost voditelj hrvatskega naroda Stjepan Hadič. Tedaj jo država bila v resnici v nevarnosti, ker če so kdaj imeli Hrvatje pravico, da se upirajo. so imeli lo tedaj, in to bi tedaj vsakdo razumel, tudi v inozemstvu. G. dr. Anton Korošec je v tej dobi doprinesel največjo žrtev, katero je mogel politični človek doprinesti splošni stvari, četudi na škodo svoje politične reputacije. Pa vseeno, človek, ki .je nudil državi brez dvoma objektivne usluge, se danes nahaja v izgnanstvu, obtožen kot neprijatelj države, čeprav je bil v (3. januarskem režimu minister skoraj dve leti. Gospodje narodni poslanci! Danes sta branilca države ». J ura j Demetrovič in dr. Albert Kramer, ki sta takrat, ko je pokojni Stjepan Radič rekel, da je zemlja v nevarnosti in ko se. je proglasil akt 1. decembra 1918, v zaključkih SK koalicije vzklikala, da ima hegemonijo bivša kraljevina Srbija nad vsemi deželami in narodi ter sta sklenila, da bosta vodila najstrožjo borbo zn novo ureditev države, ki bo, ne kakor ustava od 28. junija 1921, zajamčila hrvatskemu narodu in vsem prečanskini krajfetu popolno enakopravnost. Gospodje! Mora se priznati, da na take zaključke, ki 3e danes odgovarjajo razpoloženju hrvatskega naroda, ni bilo lahko izpeljati režima, ki je bil označen kot politika srbijanske hegemonije. G. dr. Korošce, je šel celo tako daleč, da je šel v vlado G. januarja, smalrajof, da lo od njega zahtevajo višji interesi države. (>. dr. Kramer, v tej dobi ni lako branil države, kakor trdi, da dela danes. Ravno nasprotno. Dr. Kramer je organiziral delolvoren odpor proti G. januarskemu režimu, zbirni jc Slane z namenom, da se fi. januarski režim, četudi s silo vrže 7. oblasti. (Dr. Lončarcvič upada: Imenujte anketo in jo pošljite v Ljubljano iu zaslišite stavce Jutra .) Gospodje! Sličuo je delal ludi njegov tovariš v;. Demetrovič, ki se sedaj zelo rad pusti nazivali, da jc pozitivno jugoslovanska sila. Oh lej priliki ga samo spominjam nu razuovor /, bivšim ministrom Vesenjukoiu dva- tri dni pred 20. junijem pred zeiiiljoradniekiin klubom stare skupščine. Takrat je g. IVmoirovič nnprosil g. Vesenjaka, da naj sondira teren za sestanek z dr. Korošcem z izjavo, da <111 in njegovi tovariši - Srbijanci več ne morejo in nikdar > <•<" v bodočnosti m- bodo mogli skupni) sodelovati. in naj dr. Korošec nc razbija prečanske ^-loiie. — (I. Demeliovlr se je branil, da jc lo rekel v oni splošni politični psihozi in uervuzi in da ae lo i iv sine i ako strogo m iskreno razumeti. Pu Demetroviče"Viii ustnvnem načrtu, ki ga jc pozabil v prostori* SDK koalicije, hiteč v vlado Petra Živkoviča. su deli država nit pet delov: 1. Slovenija z 1,0,V).504 prebivalci. To jc sedaj vse aktualno, ker je sedaj mnogo punktacij in je treba vedeti, katero bomo od njih sprejeli in kako bomo izvršili administrativno razdelitev države. Morebiti bo vlada sprejela to punktacijo Demetroviča. 2. Hrvatska. Slavonija. Dalmacija, v kalero jiodročje spada Hrvatska, Slavonija brez Sretna, Baranja, vsa Dalmacija brez okrajev Dubrovnik in Kotor, Bosna in Hercegovina do Bosne iu Neretve, s 3,885.044 prebivalci s sedežem v Zagrebu. V dvorani se čuje klic: Kdo je lo delal. To so De-metrovičeve punktacije. Poslanec Stazič: Kje sle jih našel? Dr. Nikič: Ako si tako begriffsttltzig, ti nič nc pomaga. (I. Demetrovič je pozabil ta svoj elaborat v prostorih SKD koalicije, ker je hitel v vlado Petra Živkoviča. Nato pride 3. Bosna, Črna gora. Raška z. 1,317.380 prebivalci s sedežem v Sarajevu. 4. Severna Srbija s Srcniom, Bučko in Bana-toni z 3,733.897 prebivalci s sedežem v Belgradu. 5. Macedonija z 2,028.908 prebivalci s sedežem v Skopi j u. Odgovor ministra Demetroviča Poslancu dr. Niku Nikiču je nato odgovoril minister za kmetijstvo Jura j Demetrovič, ki jc navajal, da so takoj po 0. januarju začeli imeti resne fjogovore in pogajanja ter sestanke na Bledu in drugod, da se rešijo vsa pereča vprašanja. Pokojnemu dr. Žerjavu iu njemu jc bila poverjena naloga, da sestavita program o bodoči ureditvi države. Osnovna misel takratnega načrta je bila ista kol jc danes, namreč unitaristična država v monarhisticni obliki. Poskušalo se jc pridobiti za ta program tudi ostale Hrvate, toda nenristranost dr. Mačka je onemogočila vsak uspeh. Dr. Mačku jc takrat že pomagal Pribičevič in oba sta trdovratno odklanjala, da bi naj državni zakon bil močnejši od zakona posameznih avtonomnih dežel. Ves naš trud, moj, dr. kramerjev in Svetislav Popovičev, jc bil zantau iu vsi naši poskusi so se ponesrečili zaradi trdoglavc opozicijc dr. Mačka. Minister Demetrovič jc nato podčrtal potrebo narodne homogenosti, ki nas bo rešila skozi vrtincc viharne Lv-rope. 2; izjava predsednika Nato jc predsednik dr. Komandi prečital sledečo izjavo: Ugotovil sem po stenografskih zapiskih, da je dr. Niko Nikič v svojem govoru osebno razžalil poslanca Ureka. Dr. Nikiča zato kaznujem s pismenim ukorom. Poslanec Ivan Urek pa je fizično napadel poslanca dr. Nikiča, ga žalil in izzval nered v narodni skupščini. Zaradi tega iz-kaznujem poslanca Ivana Ureka z izključitvijo iz narodne sku|>ščine za dobo ene seje ter ga pozivam, da takoj zapusti sejno dvorano. S tega mesta moram obsoditi izpade narodnih poslancev proti svojim tovarišem ker s tem motijo dostojanstvo tega visokega doma. Popoldanska seja Na popoldanski seji so govorili ilr. Trpko Nin-konič, Šukrije Kurtovič, Filip Lazarevič, dr. Mirko Kožulj, ki so se vsi večinoma bavili z deklaracijami in obsodili politiko punktacij. Popoldanska seja sc je brez prestanka takoj prelita v nočuo sejo in izgleda, da bo tekom noči lista govornikov izčrpana iu da bo narodna skupščina v jutranjih urah mogla že preiti na glasovanje o celoti državnega proračuna. Ali bo Stalijo mogoče odtrgati od Nemčije ? Ženeva, 15. marca. tg. Danes opoldne je angleška delegacija napovedala senzacijo, da bo MacDo-nald osebno jutri popoldne predložil v glavni komisiji razorožitvene konference načrt konvencije, katere glavna vsebina bo najbrž sledeča: 1. da se sklene mornariški dogovor, s katerim naj bi se spravili Francija in Italija pod en klobuk in sicer na podlagi enakosti s Francijo, katero zahteva Italija, 2. da se sklene razorožitveni dogovor na suhem, ki predvideva resnično in močno znižanje oborožitve, posebno pa vojnega materijala. Smisel prve točke tolmači danes »Journal des Nations« z velikim naslovom: »Ali bo mogoče Italijo odtrgati od Nemčije?« Drugo točko pa zaenkrat Francija odklanja in o stanju novih pogajanj ni r.ič gotovega znanega. Če se posreči ta sporazum s Francijo, smatrajo avtorji lega načrta, dn bodo postavili Nemčijo pred dovršeno dejstvo in da jo bodo lahko prisilili, da sprejme konvencijo, ali pa, da bodo potem lahko konstatirali, da jc Nemčija odgovorna, če se ltonicrcnca razbije. Ceškoslovaškrj pripravljena Praga, 15. marca. tg. Na današnji seji branih-nega odbora jc slavil narodni demokratski poslanec Baček vojnemu ministru Bradaču vprašanje, kakšna jc spričo negotovega zunanje-jiolitičnega položaja pripravljenost in udarna sila češkoslovaške vojske. Vojni minister Bradač je odgovoril, da je Češkoslovaška čuječa, da njena vojska ne zasleduje nobenih napadalnih ciljev, da je urejena izključno samo za varstvo države in demokracije. Vojaška uprava skrbi za lo, da se izpolnijo vsi predjiogoji učinkovite obrambe državne samostojnosti. V udarno silo češkoslovaške vojske ima največje zaupanje. Zagotovil je, da vojaška uprava zasleduje sedanje razmero zelo pazljivo In da se vojna uprava polno zaveda svoje odgovornosti. Osebne vesti Belgrad. 14. marca. AA. Sprejeta je ostavka ! na državno službo uradniškega pripravnikn hi-; sijenskrpa zavoda šolske poliklinike v Ljttb-I I Jon i dr. i lonca Cibra in ostavka uradniškega pripravnik.! splošne državne bolnišnice v Ljubljani dr. josijia I ona. f Kanonik Jo s, Plantarič Iz Novega mesta smo prejeli žalostno vest, da je odšel v večnost iskat plačila za svoja zemeljska dela g. kanonik Josip Plantarič. Častitljivega in vne^pga duhovnika bo objokovala množica dolenjskega ljudstva, ki gn je zelo ljubila in spoštovala, žalovala pu bo zu njim tudi duhovščina vse ljubljanske škofije. Pokojni Plantarič je bil tih, miren in prijazen gospod, SARGOV KALODONT ki v tostranskem življenju prav gotovo ni ime! nobenega sovražnika. Vsak znanec mu je bil prijatelj in kdor ga je poznal, ga je tudi vzljubil. Pokojni kanonik Josip Plantarič se je rodil 13. marca 1*6" pri Sv. Trojici v Tržišču na Dolenjskem. I:mrl je torej dva dni jvo svojem 66. rojstnem dnevu. V mašnika je bil pokojni posvečen 25. julija 1895. .Najprej je kaplanoval v Čeinšeniku in sicer od 1. 18%— 1898. nato v Vodicah do 1. 1900 in v Kranju do 1091. (XI I. 1901 —1908 je bil župni upravitelj in župnik v Št. Lairobertu. L. 1908 je postal župnik na Dobrovi pri Ljubljani, kjer je pasel duše do I. 1914. Od I. i9U pa do 1. 1929 je bil župnik in dekan v Trebnjem. L. t929 pa je postal kanonik kolegijatnega kapitljn v Novem mestu. Tiho. toda vztrajno je bilo delo tega vzornega duhovnika in le Bog je do dno poznal njegovo blago srce in njegovo go-ečnost. Ljudem je bilo dano. da >oldne. Smrt zadn?e$a HleJr sika* nar ia Franc Grum, priča dogodkov na Jančem Dev. Marija v Polju, 15. marca. Včeraj smo pokopali najstarejšega farana 93 letnega starčka Franceta G r u m a iz Studenca, vulgo Kravarja, ki je dobil to domače ime, ker je kupil hišo nekdanjega kravarja v Fužinskem gradu. Rojen je bil leta 1840 v vasi Slape, iz katere so za njegovega časa nastale kar tri vasi. Kot otrok se je učil pri župniku Pajku krščanskega nauka, kot desetleten deček se je pa šel v Ljubljano učit mizarstva in sodarstva. Iz te dobe je rad pripovedoval, kako so ljubljanski gospodje vsako leto povabili take učence v veliko jamo k Sv. Krištofu, ki je segala do današnje Zelene jame. V to jamo so gospodje metali pomaranče in se zabavali nad dečki, ki so lovili pomaranče. Kot otrok se je še dobro spominjal, koliko ljudstva je privrelo vkup, ko je ■tekla južna železnica. Tudi sam je delal pozneje pri podaljšanju te železnice proti Krasu. L. 1862 je Iel za osem let k vojakom, kjer se je takoj javil kot prostovoljec cesarja Maksimilijana za Mehiko. Pred odhodom pa so se spuntali in razbežali s polno vojno opremo. Leta 1866 je šel nad Laha in po hudi bitki pri Veroni je zbolel za grižo, nakar so ga pustili domov. Ko se je kmalu potem oženil, je bil mizar na Krisperjevem veleposestvu v »Tiergartnu«, sedanji umobolnici na Studencu. Mizaril je tudi za novo sedanjo župno cerkev. Kot navdušen Slovenec se je udeležil znamenitega Vižmarskega tabora. Tudi nemškutarjem pri pohodu na Janče je malo zagodel. Silili so ga, naj jim pelje na Janče sod vina, on pa ni hotel in je ongavil, dokler ni vino iz soda izteklo. Komaj se je rešil zapora radi tega. Mlajšim kakor tudi svojim vnukom je rad pravil svoje doživljaje. Pijan ni bil nikoli v življenju in z rednim življenjem ter pridnim delom je dosegel tako visoko (tarost. Zadnja leta je precej oglušil, rad se je zavil v svoj pisani ovčji kožuh, ki ga mu je pa vaška mladina pri svojih Miklavževih pohodih zelo pokvarila. Ni je menda kmečke hiše v fari, kjer ga ne bi že klicali, da je vodnjak popravil. Pred 20 leti mu je umrla žena. Zadnje čase je bil navezan na bolniško postelj, kjer sta mu njegovi dobri hčeri in zet z vso ljubeznijo stregli. Bil je veren in skrben gospodar. Tako je umrl najstarejši faran in naš zadnji »Meksikajnar«, katerega je na njegovi zadnji poti spremila vsa vas. Trbovlje Ali bo letos? 2e v četrtič je stavil cestni odbor v proračun potrebne vsote za preložitev ceste mimo Spanca do stare občine. Že trikrat so bile te vsote odobrene, a preložitev se ni izvršila. Zato opravičeno dvomimo, če se bo letos dalo premagati vse težave in delo izvesti. O lepotah Goriške in slov. Primorja bo skiop-tično predavanje v sobot.,, oh 18 y Fertcievs dve rani na Vodah. Vstop prost Delavci nakladajo nakopani gramoz in prst ua vozičke. Dvojni krampi v Ljubljanici Dela v L ubl anici so v polnem tiru — Podesetorjen smrad v šentpeterskem in poljanskem koncu Ljubljana, 15. marca 1933. Ljubljana je še vedno dolga vas. Sicer skuša vsaj na zunaj prikriti to vsojeno lastnost in nebotičnik in regulacija Ljubi taice sta glavna zastopnika te prav lepe in kar se Ljubljanice tiče, celo potrebne — »šminke«. Tako je suščevo sonce v ljubljanični strugi zbudilo novo življeuije. Ljubljanska gradbena družba je začela nadaljevati poglobitev Ljubljanice in namerava leto6 do novembra poglobiti in tlakovati 730 m dolgi del struge od stare cukrame do srede med zmajskim in frančiškanskim mostom. Tam, kjer so lani sredi poletja v gostih in zelenih mlakah svoje večerne koncerte š« regljale žabe, vihti danes krampe in lopate okrog 100 težakov, cela karavana konj pa vozi težke vozičke obložene s prstjo, blatom in gruščem na sprehod skozi belo Ljubljano. Na mestu ie seveda tudi oficijelni »iblan- ski firbec«, ki opravlja svojo službo bolj vestno kakor policija in preddelavci v strugi. Pa je tudi kaj videti! Največja senzacija je seveda 99. čudo sveta: konjska železnica. Naši dedje, ki so hodili v starih zlatih časih po svetu, so v tujini ž« videli tako čudo, za Ljubljano pa je to seveda nekaj res novega. Pa da ne boste mislili, da ima za to novo-tarijo glavno zaslugo Ljubljanska gradbena družba, ki je hotela najprej voziti grušč iz Ljubljanične struge t čisto navadnimi lokomotivami, kakršnih smo bili navajeni že lani. Zaslugo, da tudi letos ne gre delo na tako starokopitni način izpod rok, ima naše meščanstvo, ki stanuje ob Šmartinski cesti. Z vso ogorčenostjo je v tem delu stanujoče ljubljansko meščanstvo protestiralo, da bi jim lokomotive kalile cestni mir, vzdigovale prah in okadile hiše in okna s svojim sajastim dimom. Pa »e je še oglasila uprava državnih železnic in zahtevala za primer, če bi vozile lokomotive pod železniškim prelazom na Šmartinski cesti, da družba zavaruje železniški most tako, da se ne bodo prijemale saje mostu in ga tako mazale. Treba b bilo ves most obiti s pločevino. Družba, ki j imela že pripravljeni dve lokomotivi in naroče angleški premog, je pustila lokomotivi v skladišči odpovedala naročeni premog in segla po najbolj zanesljivem prometnem sredstvu — konjski sili v naravi. In tako vozijo mladi konjiči in stari kram pi vozičke iz ljubljanične struge in naprej, ne dr bi bilo moteno tihožitje na Šmartinski cesti ii ogrožen železniški prelaz. Promet s konjiči ni nič manj zanimiv kakor ljubljanski tramva/j. Hitro gre skoro prav tako postaj ima pa tudi kar dovolj. Začetek in srce vsega je seveda v strugi, malce nad šentpeterskin mostom, Okrog 80 delavcev vihti krampe in lo pate in obdeluje previsoko strugo. Dva do tr metre nižje bo ležalo novo tlakovano dno Ljubljanice m ves grušč in blato, ki ležita sedaj na dnu, se bosta morala preseliti v Ravniharjevo jamo ob Linhartovi ulici. Kdo bi si bil mislil, da je na tričetrt kilometra dolgem odseku struge nagroma-denih skoraj 80.000 kubičnih metrov grušča. Zato ni preveč 70 železnih vozičkov, s katerimi sedaj odvažajo nakopano kamenje in blato. Prav tako komaj 20 konj z vozniki sproti odvaža polne vozičke, ki vsi skupaj v hitrosti tekmujejo z ljubljan-kim tramvajem .., Če pomislimo, da tehta prazen voziček okrog 130 kilogramov in da nakopano blato tehta približno 1000 kilogramov, potem imajo koniji zadosti dela, da potegnejo voziček iz struge na cesto. Če upoštevamo, da držijo vozički večinoma le po tričetrt kubičnega metra, kaj lahko izračunamo, da bo moralo odpeljati nakopani grušč iz omenjenega odseka okrog 100.000 vozičkov. Proga, ki je dosedaj v prometu, teče iz Ljubljaničine struge na nasip tn za staro šentpetersko vojašnico naprej na Šmartinsko cesto, pod železniškim prelazom mimo mitnice na novo Vilharjevo cesto in odtod med projestantovskim in starim pokopališčem k Ravnikarjev! jami, ki jo bodo skoraj vso zasuli z izkopanim gruščem. Zasilno položeni tir je širok 60 cm in je v strugi dvojen, vmes pa »o še izogibaliSča s kretnicami. Ob stari šentpeterski vojašnici je drugo izogibališče. Tu se vežejo kratki vlaki. Iz struge namreč vleče navadno en konj en sam voziček. Po ravnem pa vleče en konj tri vozičke. Zato vlečejo od šentpeters-ke vojašnice pa do mitnice konji po tri vo~tčke. Na klancu od mitnice do carinarnice vlečejo konji po dva vozička, naprej pa zopet po tri. Naslednje izogibališče je v bližini velike stanovanjske hiše mestne občine na Ahacljevi cesti, tretje pri mitnici, četrto za carinarnico, zadnje pa v Ravnikarjevi jami. Isti konji vozijo iz struge do vojašnice, druga skupina od vojašnice do kavarne »Viadukt«, od koder stečejo vozički po klancu sami do mitnice, tretja skupina konj vozi od mitnice do izogibališča za carinarnico, četrta pa od lam dalje do jame. Na eno stran vozijo polne vozove, na drugo stran pa prazne. V vsaki skupini na ravnem so po trije konji, v strugi pa jih je naravno več, da morejo sproti navoziti dovolj vozičkov na vrh. Pri izkopavanju dna uporablja družba tudi dvigalo na električni pogon. Dvigalo je last terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice. Dvigalo je podobno manjšemu žerjavu z dvema dvigalnima drogovoma, ki nosita na jeklenih vrveh dve veliki Konjska vprega l napolnjenim vozičkom ua vrhu klanca ob šentpeterski vojašnici. vendar se v današnjih težkih časih, ko dela vsepovsod manjka, vsaj to prileže. Kljub temu, da je zaposlenih zdaj že okrog 80 delavcev, prihajajo še vsak dan številni brezposelni, ki bi radi prijeli za kramp ali lopato. Na žalost Ljubljanska gradbena ne more zaposliti vseh, čeprav je verjetno, da bo kasneje rabila še več delavnih moči. V nečem bo središče mesta pri poglobitvenih delih letos na bolj'šem. »Sočnih« vonjav, ki so oku-ževale lani mesto, letos isti meščani ne bodo deležni. Tem huje pa bodo prizadeli meščani od šentpeterskega mostu navzdol, prav tako pa tudi Moščani. Dolžnost ljubljanske in moščanske občine je, da poskrbi, da se onemogoči ponovitev lanskoletnega stanija v drugem deiu mesta. Ves gnoj, ki ga premore Ljubljana, se bo izlival v poglobljeni del struge za staro cukrarno, kjer bo voda stala in prav tako izhlapevala, kakor lani. Prizadeta bo najstrašneje bolnišnica, ki bi kot dom zdravja vsaj v svojih vrtovih morala nuditi svežega zraka bolnikom in okrevajočim. Že sedaj, v marcu, postaja ozračje ob poglobljeni strugi do izliva Gruberjevega kanala v Ljubljanico neznosno, kaj bo šele poleti? Takega stanja ne opravičuje nobeno poglabljanje in poklicane oblasti naj po-skrbe, da bo voda redno in hitro odtekala. Če ni mogoče drugače, pa nai --e voda črpa. Saj menda ni treba, da bi se to zgodilo šele potem, ko bi dobili radi uiulomarnoib kako — «pidenuini posodi, v katere nakladajo delavci izkopano blato. To blato se stresa nato v pripravljene majhne vozičke. Kljub temu, da je v strugi živahno življenje, se nam vendar obeta v nekaj tednih druga novost. Ker je nevarnost, da bi samo s konjskimi vpregami ne bilo mogoče pravočasno izvoziti iz Ljubljanice vsega blata, ki so ga Ljubljančani v teku let po vseh potih nagromadili vanjo, se je družba odločUa, da bo zamenjala naravne konjske sile z motornimi. V kratkem bosta prišla v Ljubljano dva nova bencinska motorja, nekakšna avto-mobila-vlačilca, ki bosta namesto lokomotiv lahko vozila precej dolge vlake do Ravnikarjeve jame. Ta dva motorja gotovo ne bosta kadila, če hosta pa malo dišala, pa nič ne de. Že sedaj je proga, po kateri vozijo konjske vprege, dolga nad dva in pol kilometra. Srednja dolžina proge, ko bo v delu ves odsek struge, bo okrog 3 kilometre. Vozniki dobe doslej 8 Din od ure lo na 73se in 7.a knrtia V1 Kristjan - Slovenec - kmet Koroški hrast -j- Leopold Krautberger Kotlje v Mežiški dolini, 14. marca. Na pomlad 1854. leta se je rodil in danes, ko po poznih koroških gozdovih zopet cvete »teloh«, j je uinrl po vsej Mežiški dolini znani posestnik in neumorni delavec za dvig in dobrobit kmetske vasi — stari g. Leopold Krautberger. Stari »krav-perski« rod bo pokopal zopet enega — vrednega svojih prednikov. čc tudi leži kravperski dom malo iz vasi na zapadnih ravneh iz turških bojev nazvanega in z zanimivimi jarki, »šancami«, posejanega »Prežeko-vega« vrha, so na ta dom radi zahajali duhovniki, koroški rojaki, ki so takrat župnikovali v lepih planinskih Kotljah. Šc danes hranijo zanimive, s koroškimi motivi okrašene skodelice, v katerih so postregli župnikom pred pol stoletja: gg. Ajnžiču, Plahuti, Sirniku, Pogačniku . . . Pa saj je bil tudi oče rajnega Leopolda pravi vedež, prave »bukve« in na njegov dom so zahajali na pogovore ceio zdravniki iz bližnjega trga. Na tem domu je nasledil rajni Leopold, ki je ugled svojega doma dvignil s pametnim kmetovanjem in je koleljski občini — siccr kot priprost kmet — znal pridobiti mnogo koristnega in trajnega, svoiega očeta Matevža, ki je kot priprost kmel pred sto leti hodil po »cesarskem Dunaju« v zadevah svojih rojakov, branil pravice tlaeanov po Gradcu in po Celovcu, ker je bil »v šolah« in znal govorili in pisati nemški. Leopold je sijajno nadaljeval tradicije svoje hiše. Par dni iz megovega življenja in par slik iz • njegovega delovania na) nam ob njegovi smrti predoči vrednosti, ki jih je hranil v svoji preprosti kmelski naravi in s katerimi je, ne da bi se trkal po svojih prsih tako ali iako, znal pridobiti kmet-skeinu domu in kmelski vasi toliko praktičnih dobrin. Dom je ireuredil, zgradil hišo in uredil več pametnih gospodaiskih naprav. Ko je vozil takratnega koteljskega župnika g. Pogačnika na njegovo novo taro v Timenice na Koroško, jc nekje videl vodno napravo s transmisijo čez travnike domov, lako napravo je uredil tudi na svojem domu kot prvi daleč na okoli in vse poznejše slične naprave za pogon gospodarskih strojev so imele učitelja v tej — njegovi. Tudi iz zgodovinskih zapiskov znana podružnica sv. Mohorja in Fortunata bo zapisala njegovo ime poleg še živečega Janeta, kajti brez njega bi ta gotski biser pod Uršljo goro sredi stare turške »šance«, kjer se še hrani kopito turškega konja in okrog katere rastejo in cvetejo stoletne turške lipe, propadel. On in sedaj tudi že rajni Srotnekar ter še živeči Janet so »šli reševat« Svetega Mohorja, ga pozidali, pokrili, olepšali in ohranili Slovencem to krasno podružnico, ki jo radi hodijo občudovat turisti. Kol občinski odbornik je zastopal interese vseh občanov in okolice ter z znanim še živečim gospodarskim veščakom g. Osiandrom pripomogel, da so Kotlje dobile svojo pogodbeno pošto. Velika pridobitev kraju kot letovišču in prvenstveno potrebno ter za napredek kmetske vasi prav tako važnol Ravno tako je njegova zasluga nova cesta nad Okrogelnikovim klancem, kjer so preje vozniki po strmini preklinjali, mučili živino in jo pretepali dolga desetletja. Njegovo ime bo poleg že umrlega g. Kratza radi tega zabeleženo trajno, kajti bila je to doba, ko je bila naša cesta pod njunim vodstvom v čast in ponos vsemu glavarstvu takratne koroške dežele. V takšnem delovanju leži njegova popularnost, ki je segala daleč po vsem glavarstvu. Delaven, priden, pošten, raven kot jelka, zaveden Slovenec, priljubljen povsod, je dvigal domačo vas, učil kmeta kot njegov oče, naj ljubi svojo zemljo, da je v i negovanju krvnih vezi s kmetsko grudo vsa tajna | uspehov kmetovanja. Njegovo delo naj služi za 1 zgled vsej naši podeželski kmelski mladini, predvsem oni, ki sega po tujem, nelastnem in ki pozablja, da je kmet temelj vsega blagostanja le tako lolgo, dokler ostane kmet, ponosen na svoj stan n na svoje delo. Po svoji naravi je bil velik humorist in vsa mehiška dolina je polna njegovih šaljivih dovtipov. Od davnih časov, ko sc je še romalo v procesijah k Sv. Križu pri Belih vodah, se je ponudil za »voj-voderja«, molil in se šalil romarjem v prid in Bogu na čast, kot se je sam rad izražal. Po Kotljah je slovel kot domači okoliški me-ar. »Kravpergarjeve klobase« bodo slovele do poznejših rodov. On si je štel v veliko čast, da je ž njimi »posekal kranjske«. Pri takih prilikah se je azvila njegova kmetskega humorja polna duša in >rekipevala kot takrat, ko je kot »camar« vozil iale nevestam ali po vseh »hohcetih« v pliberškem in slovenjgraškem okraju prepeval svoje originalne »štajriš« pesmice. Ko je 1918 s svojimi iskrimi črnci vozil takratnega koteljskega novomašnika — sedanjega urednika »Slovenca« dr. Lojzeta Kuharja, kateremu je bil ujec — s posvečenja v Celovcu in je silno deževalo, je rekel: »Tako napravimo, kot so napravili v Celovcu, ko je deževalol« — »Kako pa so napravili?« — »Je, pustiil so, da je deževalol« Kolikokrat si romal k Sv. Križu, Leopold — kravperski Poldcjl To Tvoje zadnje romanje, ko se zbuja pomlad in se vrača veselje v naravo, veselje, ki v Tvoji duši nikdar ni tonilo, v spremstvu vsega kmetskega ljudstva, ki si mu bil kmet-vzor in učitelj, ko bodo potrkavali zvonovi pri Sv. Mohorju in ko Tc bo klical zvon pri Sv. Marjeti, kateremu si se tolikokrat razjokal, bo najlepše v Tvojem življenju, ker greš po dolgem, dobrem, koristnem, katoliškem in slovenskem življenju po zasluženi mir in plačilo. Naj bi Tvoji sinovi, Poldej, Bcrtej in Franccj, ki bodo prevzeli Tvojo duševno stoletno tradicijo, ostali to sredi naše katoliške in slovenske vasi, kar je bil stari Kravpcrgar, kmet, Slovenec, kristjani Cerkveni vestnih Karmel na Selu. V nedeljo dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa, bo v karmelski cerkvi na Selu; "h M? tiha sv. maša, ob 'AS slovesna sv. mas*. ob '/i9 sv. mnftn Vincencijeve konference. Ub 10 pridiga in peUs liiamje z blugualovum. Notranja kriza v Avstriji Straža pred parlamentom Dunaj, 15. marca. tg. Notranja politika Avstri-|e j c danes doživela kritičen dan prve vrste, ko so 1 ričakovali odločitve o dejanski moči parlamentarizma ali pa vlade, katera vrši vladne posle po nenavadnem prekinjanju parlamentarne seje dne •i. marca, ko so demisijonirali vsi trije predsedniki narodnega sveta, od tedaj izvenparlamentarno z zasilnimi naredbami na podlagi vojnogospodarskega pooblastilnega zakona iz leta 1914. Dollfussov kabinet in vladne stranke krščanskih socialccv, Ilei-matblocka in Landbunda so sc odločno upirali sklicanju parlamenta, katerega je sklical za danes popoldne ob 3 tretji predsednik narodnega sveta velenemec dr. Straffner. Ta seja bi imela samo v redu zaključili sejo, ki jc bila 4. marca prekinjena, cla bi se potem mogla sklicati nova seja z dnevnim redom: nova volitev preds od ništva. Posredovale predsednika Radi tega zapletenega ustavnega spora so se strastno borili na eni in drugi strani in je v ta spor posegel preteklo noč celo sam zvezni predsednik kot najvišja odgovorna oblast. Pisal je namreč dr. Straffnerju pismo, naj v tako resnem polo-iaju ne vztraja pri svojem enostranskem osebnem mnenju, ter apeliral na njegova domovinska čuv-stva, cla ne bo mogla najti pot za Rešitev, katero i c obljubil z zasilno naredbo, da se spravi parlament zopet v tek. Obenem go se živahno posvetovale vse stranke same zase in druga z drugo, vendar -niti večina, niti manjšina ni popustila. Opeveina sem Tako se ie potem vršila seja narodnega sveta, Jasi je policijski predsednik dr. Brandl v sporazumu z vlado poslal pismo dr. Straffnerju, v katerem izjavlja, da jc ta seja narodnega sveta samo nezakonito zborovanje, ki policijsko ni pripravljeno, in da spada pod določbo zasilne naredbe o zborovanjih, ki so prepovedana. Obenem ie pofecija zasedla pariameni Hodniki in predsobe so bile polne kriminalnih uradnikov, Ringstrasse pa je bila zasedena s šte* vilno policijo, dočim je bilo za sosednim vseučiliščem pripravljeno vojaštvo. Predsednik dr. Straff-ner sc je tako odločil, da jc začel taktiko preiscne-Cenja. Okoli 60 poslancev obeh opozicionalnih strank je prišlo v razpravno dvorano žc ob četrt na 3 in predsednik dr. Straffner je otvoril sejo že 06 M.25. Pa že takrat r.i policija pustila nobenega poslanca več v razpravno dvorano. Govor dr. SfraSfnerja Ob 14.35 je stopil dr. Straffner na govorniški oder in izjavil: »Visoka zbornica! Otvarjam prekinjeno sejo. Če sei:> sejo otvoril predčasno, sem to storil zaradi tega, ker so mi reditelji poročali, da hoče kriminalna policija preprečiti ' j^oslancem udeležbo na seji. Ker se tudi stenografi ne pripustijo k seji. prosim zapisnikarja Zarbocha in Severja, da vodita zapisnik. Dogodki 125. seje narodnega sveta v soboto 4. marca so dovedli do tega, da sta prvi predsednik in potem tudi drugi predsednik odložila svoji mesti v predsedstvu narodnega sveta in da sem potem jaz prevzel vodstvo poslov kot tretji predsednik. Ko sem bil kot zadnji pozvan k vodstvu poslov, sem smatral za primerno, da se pridružim koraku prvega in drugega predsednika, svojega namena pa nisem mogel izvršiti, ker se nisem mogel znebiti svoje dolžnosti in nisem mogel prezidijalnih agend izročiti nobenemu nasledniku. Da preprečim praznino v vodstvu poslov narodnega sveta, moram te posle, zavedajoč se svojih dolžnosti, obdržati tako dolgo, dokler jih ne izročim redno izvoljenemu novemu predsedniku. Moja izjava, da odlagam mesto kot tretji predsednik, se torej nikdar ni mogla tolmačiti drugače, kakor da imam vršiti posle dalje do izvolitve novega predsedstva. Zaveda'®c se suofe usi&vtne upravičenosti sem sklical narodni svet za danes k nadaljevanju prekinjene 125. seje, da se omogoči volitev novega predsedništva in obnovi akcijska sposobnost narodnega sveta, kar odgovarja tudi želji zvezne vla- Gospodarske vesii Združenje plctilcev v Ljubljani sklicuje drugo f;la\no skupščino za 2. april ob 10 dopoldne v Trgovski dom. Prva tečka vsebuje tudi poročilo predsednika o odobrenih pravilih, na dnevnem redu pa so ludi volitve. Likvidacija: Kostanjevec, dr. z o. /. v Ptuju. Odpravljeni konknrzi: Pretnar Jos., pek. mojster v Ljubljani (pritrdili vsi upniki); liape Josip, posestnik in trgovec v Domžalah (sklenjena prisilna poravnava); Repatec Marija v Marenbergu (vsa masa razdeljena) in zapuščina po Simonič Stanislavu v Mihalovcih (pritrdili vsi upniki). Občni zbori: Ljubljanski velesejem, r. z. z o. z., Ljubljana v Zvezi industrijcev 27. marca ob 11; d. d. pivovarne Union v Ljubljani 29. marca ob 10; d. d. Združenih pivovarn Žalec in Laško dne 20. marca ob 17; Mariborska tiskarna, d. d., dne 1. aprila ob 10; ZadruŽnost, reg. pom. blagajna E0. marca ob 14 v poslovnih prostorih. Fotografije za legitimacije, izdelane oil neupravičenih fotografov. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse, ki zaposlujejo trgovske potnike in jim morajo v smislu obstoječe naredbo priskrbeti potniško legitimacijo s sliko, na razpis kr. banske uprave, po katerem se morajo odklanjati vse. elike za legitimacije, ki niso izdelane od poklicnih fotografov. Z ozirom na lo okrožnico opozarja zbornica vse tvrdke, katere bodo prosile za izdajo potniških legitimacij, da ji pošljejo slike, ki bodo opremljene z žigom, odnosno s firmo upravičenega fotografa, ker se bodo sicer slike, ki bi bile izdelane od neupravičenega fotografa, zavračale. Borza Dne 15. marca 1933. Denar Dane« v Ljubljani ni bilo deviznega prometa, ker denarni zavodi niso dali deviz in jih zalo ludi Narodna banka ni dala. V tečajih je omeniti znižanje Amsterdama in Nevv Yorka, ki sta tudi mednarodno slaba, nadalje Trsta, naraslo so devize Berlin, Bruselj, London. Pariz in Praga, dočim je Curih osla! neizpremenjen. Na ljubljanski borzi je notiral avstrijski šijijg de v oklicu z dne 7, marca, ki ga je izdala na avstrijski narod, Z ozirom na .sedanje dogodke, ko jc kriminalna policija zasedla hodnike in vrata taz-pravne dvorane, smatram, da moram pri pristojnem sodišču vložiti ovadbo v smislu § 76. k, z. radi javne nasilnosti. Ure in dnevnega reda prihodnje seje ne morem naznaniti in si pridržujem pravico sklicati prihodnjo sejo pismenim potom. Seja jc bila nato zaključena. Vladnih strank ni bilo Socialnodemokratski in velenemški poslanci .so se nato dvignili s svojih sedežev in vzklikali republiki. Od krščanskih socialcev, Landbunda in Heim-\vehra ni bilo v dvorani nobenega poslanca. Prišla sta v parlament samo heimwehrovska štajerska poslanca Heinzl in Ebaer, ki pa tudi nista mogla več priti v razpravno dvorano, Ko je dr. Straffner zapuščal dvorano, sc je prijavil pri njem višji policijski svetnik Ritzberger in mu izročil dve pismi, eno od zveznega kanclerja Dollfussa, ki naroča policijskemu predsedniku na Dunaju, da sejo, ki ni bila prijavljena po predpisih društvenega zakona, prepreči, in drugo pismo, s katerim policijski predsednik Brandl naroča Ritzbergerju, da izvrši ta nalog. Dr. Straffner je izjavil Ritzbergerju, da jc seja žc končana. Poslanci so odšli v svoje klubske prostore, kjer so oni poslanci, katerim se je s silo zabranil vstop v razpravno dvorano, podpisali tozadevni zapisnik. Pristno avstrijsko! V taboru krščanskih socialccv srualrajo le dogodke ket pristno avstrijsko rešitev vprašanja. Sma-Irajo, da se v resnici ni vršila nobena seja narodnega sveta, ker je dr. Straffner sklical sejo na 3. uro popoldne, otvorila pa se je že pol ure prej. Zato tudi vlada nima nobenega )>ovoda, da bi zasledovala dr. Straffnerja. Opozicija se je sama sebe oropala od velikega uspeha, ker bi nasilno odstranitev poslancev iz razpravne dvorane ob treh nedvomno bil talk dogodek, ki bi lahko napravil velik vtis na prebivalstvo. Zadovoljni, da ni bito nasilja Tudi v taboru socialnih demokratov so na tihem zadovoljili, ker bi bil nasilen akt proli narodnemu svetu signal za velike demonstracije. Kako zelo je vlada računala s tem, kažejo že izredne priprave v okolici parlamenta. Po Ringu so neprestano patrolirale policijske čete s puškami, vojaški oddelki pa so se vozili mimo v avtomobilih. Ravno zaradi teh vojaških priprav se je zvečer nabrala na Ringu velika množica radovednega občinstva. K sreči pa ni prišlo do nobenih neljubih dogodkov. Me seja ampak - shod Vprašanje, ali je dr. Straffner po pravici sklical narodni svet, je sedaj še vedno ravno tako nejasno kakor prej. število prisotnih poslancev jc odgovarjalo poslovnemu redu. Da je dr. Dollfuss v svojem pismu na policijskega predsednika govoril o shodu, ne pa o seji narodnega sveta, kaže. da hoče vlada ostati nepopustljiva. Če pa bo tudi dr. Straffner ostal pri svoji nameri in' res vložil pri sodišču ovadbo zaradi javnega nasilstva, jo more vložiti samo proti zveznemu kanclerju dr. Dollfussu osebno, ki je dal povelje, da se prepreči shod. ki ni prijavljen po predpisih društvenega zakona. Vladi se najbrž tudi pozneje ne bo mudilo, da bi končala ex lex stanje, ker je njen položaj nasproti parlamentu zaradi postopanja z opozicijo postai še mnogo težavnejši. Delala bo torej morda še dalje z zasilnimi naredbami, opirajoč se samo na manjšino prebivalstva in brez upanja, cla bi mogla končati krizo, ne da bi odstopila ali razpustila parlament in razpisala nove volitve. A/ocoj je na Duna{u mir Dunaj, 15. marca. tg. Na Dunaju je v poznih večernih urah mir. Policijske straže korakajo po uiicah s karabinkami na ramah. Heimwehrovskc formacije z Dunaja, nižje Avstrije in Gradiščanske-ga so dobile popoldne povelje, ciaj bodo pripravljene. V poslopju bivšega kmetijskega ministrstva, ki je sedaj prazno, so nastanili popoldne popolnoma opremljene formacije Heiimvehra. Veliko pozornost so vzbujali njihovi transporti s tovornimi avtomobili. ' Ljubljana i Gostovanje Josipa Križajo Naš rojak, Josip Križaj, basist zagrebške opere, jc tc dni prišel k nam v gostovanje. V torek zvečer jc nastopil v Gounod-jcvi operi Faust v vlogi Mefista. S lo predstavo pa jr. bila združena mirna in skromna; a vendar prisrčna proslava 25 letnice njegovega umetniškega delovanja. Žc skoro profana jc poslala trajno ponavljajoča se pesem o trnjevi poli, ki jo mora prehoditi umetnik, a vendar ostaja radi svoje nespremenljive resničnosti še vedno živa z vsemi svojimi težavami in trpljenjem, pa tudi resničnimi lepotami notranjega zadoščenja, ki so s tem zvezane. Tudi o Križaju bi lahko lo pesem povedali. Toda čemu? On jc svojo pot prehodil, danes pa so uspehi njegovega truda lako vidni in veliki, da doseza z njimi priznanja, ne lc doma, temveč ludi v tujini. V omenjenem nastopu smo zopet občutili njegove pevske in igralske vrline. Vloga Mefista jc sicer jako hvaležna, a zahteva istočasno za uveljavljcnjc ludi skladnih kvalitet velike obsežnosti. Križaj jih ima; njegov sočen, žameten organ, ki ga v kanlilcnah plemenito uporablja, jc vezan s človekom izrazitih igralskih sposobnosti in v tej harmonični enoti jc kreativna sila. ki prepričuje. In čc jc njegov Mefisto malce patetičen, leži temu dejstvu vzrok v njegovem pojmovanju tega močnega oderskega pojava. Dokazal pa jc že v drugih vlogah, da'more prili tudi do notranjih psiholoških globin, ki jim zna v igri dati prepričevalne izraznosti. V ostalem je ta predstava imela nizek nivo. Čc priznamo plemenito kreacijo gc. Ojungjenčcvc kot Margarete in skladno podajanje g. Janka kot Valentina, pa moramo ugotoviti, da se v vlogi Fausta g. Banovcc žal nc more dosti prepričevalno uveljaviti in tudi ga. Poličcva nc v vlogi Sibla. — Zelo borna jc bila režija in prav tako zastarela inscenacija. Orkester jc bil sicer dosti temperiran, a večkrat intonančno nečist. Orgle so razglašene in z orkestrom v intonaciji ncizenačene. — Predstava bi spričo sposobnosti, ki jiii imamo na razpolago, pač lahko vse drugače izgledala. Gleda.išče je bilo polno občinstva, ki jc jubilantu izkazalo izrazito naklonjenost, Igralci pa so ga obsuli z venci in darili. V. U. Kaj bo danes? Drama: Ob 15: »Voda«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. Opora: »Pri treh mladenkah.«; Opereta. Red A. Delavska zbornica: Filmsko predavanje o Dolenjski. Ob 'A21. Kino Kodcljcvo: Največji zločin. Mislerijozna drama v silni napetosti. Clivc Brook. Znižane cene. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. Jamski plašči dednje novosti Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pri „NOBLESE« Aleksandrova cesta štev. 4 chimesfo in cle-žetc-zamo£v ia ivCi/ur v zasebnem kliringu 9.20. na zagrebški pa 8.773 do 8.875, zaključenih je bilo Iu 15.£j-ars{tem. mojttrcc. JUOOSL IZDELEK v poletju in jeseni 1932 v izrednem številu pojavil. Z ozirom na veliko nevarnost, ki preti gozdom vsled razširjenja tega škodljivca, se naroča vsem gozdnim posestnikom na podlagi tj 29. zakona o gozdih. da nemudoma pregledajo svoje gozdove in odstranijo vso po lubadarju napadeno drevje. Napadeno drevje sc spozna ua leseni moki pod luknjicami, ki jih hrošč izvrta, in po smoli, ki izstopa iz teh luknjic. Odstranili ie ludi iglasto drevje, ki se je začelo že sušiti, ki ima polomljene vrhove in katerega zunanjost kaže, da hira. Debla leh dreves se morajo olubili ler lubje, vršiče in debelejšo veje pod nadzorstvom odraslih na varnent kraju previdno sežgali. Tistim posestnikom, ki se ne bi odzvali lomu ukazu do 31. marca 1933, se bodo na podlagi § 1)4. imenovanega zakona izvršila potre-' bna dela uradnim potom in na njih stroške. Razen tega se bo uvedlo proli njim kazensko postopanje. 0 Nesreča v tovarni. V tovarni Jugostcyr so jo včeraj ponesrečil letuj sluga Alojz Simčič. Na glavo in u jc- padla težka šipa, ki ga je ranila. .Simčič je iskal pomoči v bolnišnici. Njegove rane k sreči ijiso hude. O Baker iz medenina. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru jc policija včeraj prijela nekega f. Z., /. Javornik« pri Jesenicah, ki jc imel fi seboj velik, težek zavoj. V zavoju je policija uu svoje začudenje odkrila več medeninastih in bakrenih predmetov v skupni teži 70 kg. Ti predmeti izgledajo kakor sestavni deli industrijskih strojev. Na vprašanje, kje je to blago dobil, je Z. odvrnil. Langeiiberg; 20.00 Vokalni koncert - Praga: 19.30 Gledališki koncert - Dunaj: 20.10 Maria Magdalena , žaloigra Najlepšo izbiro pomladanskih plaščev dobite pri Drago Gorup A Co., konfekcija Miklošičeva cesta 16/1. nadstr. Dnevna kronika Kaj pravite? Malo kdaj gre moja žena k mesarju, dn kupi 15 dlerj mesa za juho. Ampak moja iena ju sijajen detektiv in zve marsikaj, samo na trg mora iti. Zadnjič je zvedela nekaj tako zanimivega, da je zaupala to še celo meni. No, jaz pa lo staro novico sedajlo zaupam javnosti: Pri mesarju, kjer kupuje moja iena vsak teden 15 dkg mesa, kupuje dolgo (asa ludi neki. moški, sluga uglednega ljubljanskega gospoda. Zadnjič se je ta sluga kregal z mesarjem, v imenu svojega gospoda seveda: »No, danes pa morate dali žc bolj pusto svinjsko glavo. Prejšnja ni bila dosti prida. Preveč mastna je bila!< ,0, seveda,« je uslužno odgovoril mesar, »seveda, bolj pusta, laka, ki gre bolj v slast! »Taka, takale jc govoril sluga, skrbno zavil krasno svinjsko glavo v dvojni papir in sc poslovil: »Jutri na svidenje!« Moj »firbec« (tako pravim namreč svoji ženi), pa jc poizvedoval: »Kako to, kaj ta gospod večkhil kupuje svinjske glave pri vas? Kaj ima tako veliko družino, gostilno ali javno kuhinjo »Kaj ne veste, kdo je ta gospodse jc začudil mesar. »To je vendar sluga pri uglednem gospodu X. Gospod X. pa ima lepo nemško dogo, ki vsak dan sne po eno svinjsko glavo. Sijajna »kund-SaftVse točno plačajo. Ampak pazili moram ludi na kvaliteto. Doga je postala hudo izbirčna in moram dajali res dobro blago, če nc, izgubim lega kupca. Mar mislite, da morem pri uradniških družinah in pri delavcih toliko zaslužiti, kakor pri tej psici!« Juha iz 15 dkg mesa mi je po tej zgodbi, ki jo je povedala moja žena, zelo teknila. V duliu eem namreč užival 'krasno svinjsko glavo, ki jo jc morda prav tedaj hruslala plemenita nemška doga zaslužnega ljubljanskega g. X. Koledar Četrtek, 16. marca: Hilarij iii Tacijan, mučen-ca; Hervard, škof. Novi grobovi -j- V Belgradu je umrl g. Franc Voneiua, višji rudarski načelnik v p. Pokojni je bil idrijski rojak. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano, kjer bo pogreb v četrtek ob pol 3 popoldne iz kapelice pri Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje- V Sevnici je včeraj ob 7 zjutraj po daljši 'bolezni v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Maks Kovač, posestnik in gostilničar, dolgoletni in častni načelnik prostovoljnega gasilnega društva. Blagega pokojnika bodo pokopali v petek ob 4 popoldne na farnem pokopališču v Sevnici. Blag mu spomin! Žalujoči soprogi naše globoko sožalje! •j* V Ljubljani je umrla ga. Franju Pišck, hišna posestnica. Pokopali jo bodo v petek, 17. marca ob pol treh popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! ■f V Ljubljani jc v torek zvečer mirno v Gospodu zaspala gdč. Lizu Jušič, dolgoletna pevka pri Sv. Petru in vneta članica dekliške Marijine družbe pri Sv. Petru. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj v cniru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Ljubljani je umrla gdč. Malči Kuhclf, starešina poštnega urada v Dol. Logatcu. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesti — Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za pomožnega učitelja v tečaju za pehotne častnike peh. kap. II. razr. Anton Giriček; za vodnika 56. pešpolka peli. podporočnik Leop. Turšič; za blagajnika 3. samostojnega topniškega divizijona intendantski podporočnik Viljem Šibic; za blagajnika 4. protiaeroplanskega divizijona intendantski podporočnik Ivan Rainčič; za blagajnika J. zrako-plovnega polka intendantski poročnik Mirko Zu-nauer; na službo v pomorsko voj. akademijo civilni uradnik 2. kat. I. skupine Ivan Kovač in za vršilca dolžnosti poveljnika 7. čete 21. pešpolka peh. poročnik Ferdinand Kondrat. — Imenovan je za uradniškega pripravnika v X. položajni skupini drž. mojster mehanik Alojz Gabrič na službi v aeroplansiki delavnici tehničnega parka 4. zrakoplovnega polka v Zagrebu. — Upokojena sta višji godbenik II. razr. pri godbi 10. pešpolka Dragotin Peh in višji godbenik L razr. pri godbi 2. planinskega pešpolka Franjo Potočnik. Ostale veste — Ceneno potovanje po zapadnem Sredozemskem morju. Kdor si želi poccni ogledati Dalmacijo, južno Francijo, Španijo ler Severno Afriko, naj sc prijavi za potovanje v Barcclono pri »Putniku-. v Ljubljani. Prvo potovanje bo 13. aprila, drugo pa 29. maja t. 1. z odhodom iz Ljubljane ob 5 zjutraj 7. avtobusom na Sušak. Isti dan odhod s Sušaka z jugosl. parnikom, prihod v Split 14.IV. (30. V.) in odhod, prihod v Dubrovnik 15. IV. (31. V.), odhod 16. IV. (1. VI.), prihod v Marscillc 21. IV. (6. VI.), odhod 22. IV. (7. VI.), prihod v Barcclono 23. IV. (8. VI.), odhod 26. IV. (11. VI.), prihod v Alicantc 28. IV. (13. VI.), odhod 29. IV. (14. VI.), prihod v Valcncijo 30. IV. (15. VI.), odhod 3. V. (18. VI.), prihod v Alžir in odhod 5. V. (20. VI.), prihod v Split in odhod 11. V. (26. VI.), prihod na Sušak 12. VI. (27. VI.), odhod 13. VI. (28. VI.) in prihod v Ljubljano ob 21. —'Cena potovanja jc Din 4750 za osebo. V tej ccni jc všteta vožnja z avtobusom Ljubljana—Sušak in obratno ter vožnja po morju, orehrana, postelja in postrežba na parobrodu. Pri-lavc sprejema »Putnik« za prvo potovanje do 5. IV., za drugo pa do 20. V. t. 1. — Izleti, ki niso predvideni v programu in v ccni potovanja, so sledeči: Barcclna: ogled mesta z avtobusom, pol dneva, Pst. 15.50; izlet na Montserat cel dan, Pst. 29. V a I e n c i j a : izlet v Sagunto z avtobusom, Pst. 11. Marscillc: ogled mesta z avtobusom, pod strokovnim vodstvom, pol dneva, frs. 20.50. — V Službenem listu kraljevske banske uprave uruvsko banovine ši. 21 od io. t. in. so objav- ljena /Pravila okrož. odborov obrtniških združb . dalje :Drž. strokovni izpiti uradniških pripravnikov v ministrstvu za gradbec; Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v t. i 933 in Odločba obče seje državnega sveta glede prijavljanja carini zavezanih predmetov ob prihodu iz ino-zomstva.< —; Avto povozil otroka. V St. Vidu nad Ljubljano sc jc pripetila predvčerajšnjim popoldne pretresljiva nesreča, ki je zahtevala smrt 11-lctnc mizarjeve hčerke Tončke Krapi-čerjcvc. Tončka jc šla ob 3 popoldne iz šole docnov v št. Vid, skupno z drugimi otroci. Po cesti pa je tedaj privozil avto in šofer jo nra-vilno dal signal. Otroci so se umaknili ob kra j ceste in šofer jc liotcl odpeljati dalje. V zadnjem trenutku pa se je odtrgala iz gruče majhna deklica — Tončka Krapečerjeva — in skočila naravnost pred avto. Zaman ie šofer naglo zavrl — kolesa so žc pograbila nesrečno deklico. Šofer jc ponesrečenega otroka naložil na avto iu jo sam odpeljal v bolnišnico. Zdravniška pomoč pa jc bila brezuspešna, zakaj otrok jc dobil hude poškodbe na glavi in vsem telesu. Mala Tončka je ponoči v bolnišnici umrla. — Smrtonosen koniski udarec. 23 letni posestnik Jože štravs iz Menišike vasi pri Toplicah na Dolenjskem je šel v prečensko občino kupovat konja. Pri ogledovanju ga je pa konj brcnil s kopitom v trebuh, štravs se za poškodbo ni dosti zmenil in jc šc konja prignal domov. Ponoči mu je naenkrat postalo slabo, zato se je drusi dan odpravil v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je zdravnik ugotovil, da ima črevesje pretrgano iu vneto. Skušali so mu rešiti življenje z operacijo, toda poškodbo so bile prehude in Štravs je kmalu nato izdihnil. — Ta nesrečni nož. Štefan Kapš, 23 let stari kovač iz Sela pri Vrčicah na Dolenjskem se je vračal Okrog dveh zjutraj iz gostilne v Semiču proti domu. Nenadoma pa je skočil iz zasede neznanec in ga z nožem dvakrat sunil v hrbet. Zadal mu je eno smrtnonevarno rano. dolgo 10 cm. — Še hujše se je pa zgodilo Janezu Miklavčiču, 24 lednemu posestni-koveinu sinu iz Dobrave pri Škocjanu. Ta sc jc vračal od sv. maše v šl. Jerneju domov. Med potjo ga je napadel neki F. M. iz Drame in sunil z nožem v prsa. Poškodoval ga je tako hudo, da Miklavčič ni mogel niti govoriti. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Frasiz-Josel« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josef- grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — šofer in sainovozač. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju in stregi in vodstvu modernega avtomobila, ki jo je spisal inž. Josip Štolfa. S to knjigo jc naša itak zelo skromna J tehnična literatura zelo obogatelo, zakaj take ; publikacije so pri nas redke. In pri tem moramo povdarjati, da je delo kvalitativno in kvanti-j tativno prvovrstno in zasluži vso pozornost, i Avtor jc zbral v knjigi ogromen materijaI. ki j priča, da sc ni strašil ne truda, ne časa, uc stro-i škov. Avtor jc porabil deloma žc znane tehnične j izraze, ki so mu bili ua razpolago, deloma jc pa j izoblikoval nove ter tako zelo izpopolnil našo j pomanjkljivo tehnično terminologijo. Knjižica j vsebuje vse, kar rabi vozač, je zelo prikladna, | ,/riročna iu pregledna, povrhu je pu v svrho i lažjega razumevanja opremljena z lepimi ilustracijami. Izpopolnjuje jo razmeroma obširen slovarček tehničnih izrazov in sicer v ueniško-slovcnskcm ler v slovensko nemškem jeziku. Nedvomno jc. da bo knjiga inž. štolfe zelo pripomogla k nadaljnjemu razvoju avtomobilizma, zlasti pa bo koristila naraščaju in sploh vsem vozačem, ki so do sedaj navezani zgolj na tujo tehnično literaturo. Knjižica jc izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in stane vezana 140 Din — Dr. Mira Fink, Gledališka ul. 7 v potok, dne 17. marca zopet redno ordinira. — Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izipijeie nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. Celfe & Cirilo-Metodov zbor iz Zagreba, ki priredi konccrt staroslovcnskih pesmi v nedeljo ob pol 5 , popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Cc-j lju, da čuva v grško-katoliški cerkvi tradicijo pravega orientalskega po ruskem vzorcu a capclla-petja. Zbor je sestavljen iz samih svežih pevskih glasov. Zdi sc, da jc imel zbor pri zbiranju pevskih sil posebno srečo. Zbor je žel dosedaj po vsej svoji turneji po Jugoslaviji, tako v Zagrebu, Sarajevu, Kruevcih, kakor tudi v Ljubljani in Mariboru, največji uspeli. Na programu so zastopani sledeči skladatelji: Čajkovski, Lomakin, Arhangelski, Bort-njanski, Kcdrov, Pančcnko, Čcsnokov tn Nikoljski, sama izbrana imena, ki predstavljajo klasični ka-j rakter v tvorbi vzhodne cerkvene glasbe. Kako ve-i lik ugled uživa ta zbor pri nas in v inozemstvu, jc | razvidno iz tega, ker jc angažiran žc za turnejo po I Avstriji. Zato jc dolžnost vseli pravih ljubiteljev glasbe, da se polnoštcvilno udeleže nedeljskega koncerta v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Vstopnice, kakor ludi programi se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi in v knjigarni Goričar na Kralja Petra ccsti. Vsak naj si preskrbi vstopnice že v predprodaji, ker sc bo koncert začel točno ob pol 5 popoldne. Vstopnina od 20 Din navzdol. T Razlaga liturgijc sv. Janeza Zlatousta. Ob priliki duhovnega koncerta, ki sc bo vršil na praz-i nik sv. Jožef r> v Celju, sc bo vršila ob po! 11 do-: poldne v župni cerkvi nlarodovenska služba božja | vzhodnega obreda. Pri službi božji bo prepeval Cirilo-Metodov 3bor. Ker jc za Celje to dogodek posebne vrste, zato upamo, da sc bodo i koncerta i službe božje udeležili Celjani in okoličani v največjem številu. Knjižica — razlača liturgijc sv. Janeza Zlatousta — se dobi po 4 Din v župnijski pisarni, v Slomškovi tiskovni zadrugi in v Mohorjevi knjigarni. S Osebne vesti z gimnazije. Na celjski državni realni gimnaziji sta nameščena gdčna dr. Alma Dcmbic, suplentka, in diplomiran filozof od Sv. Jurija ob j. ž. g. Liška. Nova registrirana pomožna Ministcrstvo za trgovino in industrijo v Belgradu jc izdalo odobrenje za ustanovitev »Edinstva registrirane pomožne blagajne za slučaj smrti v Celju, Aškerčeva ul, 3«. Sprejmejo se zastopniki v Drr.vski in Primorski banovini. Pim Umestitev novega župnika. V ponedeljek, 13. t. m. so imeli pri Sv. Marku niže Ptuja pomembno slovesnost. Umestili so novega župnika g. Ignacija Groblarja. Tc izredne svečanosti se jc udeležila ogromna množica vernega ljudstva ter duhovništvo vseli okoliških župnij. La-vantinskega vladiko jc zastopal ptuj;-ki iufa-lirani prošt g. dr. Ivan Žagar, ki je izvršil tudi nmcstitvcnc obrede. Novega župnika je pozdravil v imenu fvranov posestnik Zugoršek in mu . želel prisrčno dobrodošlico. Gospod župnik sc ic v prav lepih besedah zahvalil za pozdrav in i za izraze globoke naklonjenosti, katere je dc-j ležen od svojih novih faranov. Po končanih \ umestitvenih obredih je domača godba ped i vodstvom g. kegla igrala pred župniščein na j čast novemu župniku nekaj primernih komadov. | »Faust«. V soboto dno 11. t. m. jc priredila tukajšnja nemška manjšina gledališki večer, na katerem so podali mariborski gostje 10 slik iz ■ Fau-sta I.r. čeprav so nekateri že kar a priori proroko-vali diletantskemu eusemblu na provincijalnem odru neuspeh pri vprizoritvi tega dela, vendar ni bilo povsem tako. Kljub iztrganim slikani so igralci vendar ustvarili celoto s posebno značilnimi prizori, ki so prikazali nemirnega duha Faustovega, iščočega sreče in zadnjih virov spoznanja. :>Faust g. Petelna se mi je zdel zlasti v prvih treh prizorih, bi rekel, premalo razgiban; proti koncu se je dobro oživel v vlogo, ki je bila pač najdaljša in najtežja. Prav dober je bil i v igri i v besedi Bachmannov Mephisto-. Z doživelo igro iu lepim izrazom je izzvala ga. Siege zaslužen aplavz; v prizoru pred Marijinim kipom in v ječi smo pozabili, da gledamo le igro. Valentin nas ni ogrel, dočim so ostali igralci iin igralke dobro izvršili svojo nalogo. X. V z.: ..JUGEFA" K. 0.. Zagreti. Gajera 32. Oglat le eglitf ood S bi. 2670 od 15. II. 1933. Spori Krani Zanimanje za koncert, ki ga je priredila tuk. I Glasbena šola s svojimi gojenci in gojenkami mi-: nulo nedeljo v gimnazijski telovadnici, jc bilo vsestransko, zato jc bila tudi udeležba s strani star-I šev in glasbo ljubečega občinstva zelo častna, i Spored je bil bogat in zelo pester, obsegal je vio-i linslie, klavirske, orkestralne in pevsko točke. ! Ravnatelj Glasbene šole, g. A. Fakin, nam je pred. j stavil zbor mladih in ambicijoznih goslačev, ki je ; ob sprcmljcvanju klavirja eksaktuo, ritmično sigurno in z enakimi ločnimi potezami odigral kar osem točk, vrhutega pa še pri eni pesmi podpiral mladinski zbor. Gojcnec Kumer je prav lepo odigral komad na goslih. Mladinski zbor je pod vodstvom g. ravn. Fakina s pravilno izreko in dife rcncirano dinamiko odpel štiri pesmi s »premljr-vanjem klavirja. Iz klavirskega oddelka, ki ga vodi ga. N. Fakinova, so nastopile gojenke Sušter-šič in Engelnian, vsaka t dvema točkama. Tudi izvajanje klavirskih pies jc bilo hvalevredno. — Navzoči so sledili vsaki točki z vidnim zanimanjem ter so izvajalec nagrnjali z burnim aplavzom, ki jc bil polno zaslužen. — Glasbena šola, podružnica ljubljanske Glasbene Matice, vrši pod spretnim vodstvom g. ravnatelja A. Fakina in njegove gospe soproge na polju mladinske glasbene vzgoje važno kulturno misijo, zalo jim želimo čim večjega razmaha ter kljub krizi', ki preti uničiti ludi ta prepotrebni zavod, vsestranske moralne in. gmotne podpore. Pevcem Ljubljane«. Drevi ob S redna pevska vaja za celotni z.bor. Vsi iu točno! — Pevovodja. Spored javne produkcije, gojeneev drž. kon-servatorija, ki jo priredi ravnateljstvo zavoda v petek, dne 17. t. ;:n. točno ob četrt na 7 zvečer v Filharinonični dvorani: I. Gnus Mira zapoje Strauss: Posvetitev, Krička: Hrtek iu krtek, La-jovic: Kaj bi le gledal. Pri klavirju Drmoia Anton. 2. Nu violini zaigra Burger Kajetan Vida lliibar-Jeraj: Improvizacija in Milojcvič: Srbska igra. Pri klavirju prof. Jeraj, 3. Iludolf Vida zapoje Ukmarjeva samospeva 1'cseni in .Melanholija ter Škerlovo Uspavanko, pri klavirju Gal-latia. 4. Božena šaplja igra na klavirju Dcbus-svjev Reflets dans.lcau ter Poulcuc: Novelcto št. 2. 3. Čampa .Slavo zapoje Kalinikov samospev Molitev, Lhotkovo Žena muza zu buču prodala, ter Saviuovo Poslednje pismo. Pri klavirju Fink Stanko. 6. Bach: Koncert v a-cnolu v treh stavkih za violino in klavir. Igrata Orni k I rancka in Gallatia R. 7. Korenčan Štefka zapoje naslednje samospeve: Zepič: Sv. Jož. f pri zibeli. Osterc: Dve Golijevi pesmi, Tajčevič: Djecija uspavanka in Pahor: Po zimi pod snegom. Pri klavirju Božena Muelia. Sklepno točko produkcije tvorijo Sindingovc Varijacije za dva klavirja, ki jih izvajata Gallatia Reiuhold in Vodušek Val en s. Vstop prost proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din, spored so dobi v Matični knjigarni in pol ure pred početkom produkcije v veži Filharmonične družbe. Pianist Ivau Noč sodeluje na simfoničnem koncertu Glasbeno Matice v ponedeljek dne 20. t. m. v Unionski dvoraui. Pod vodstvom skladatelja Šker-janca bo izvajal ob sprcmljcvanju orkesira špausko simfonično suilo Noči v španskih vrtovih, ki jo jc napisal Manucl de Falla. De Falla je izšel iz De bussyjcvo šole iu je uajznačilnejši rep reze nt,'in t špansk«! glasbe. Svoje skladbo jc začel graditi na podlagi španskih narodnih motivov iu sc. mu jo lako- posrečilo združiti narodno glasbo s tipičnim francoskim okusom. Noči v španskih vrtovih so vrsta Irch skladb, ki označujejo močno naslrojenje. Klavir ima pomembno vlogo kot solistični inštrument, vendar sc docela podredi ostalim inštrumentom ler ga vporablja skladatelj bolj v barvnem kot pa v viriuoznoin smislu. Da je Ivan Noč pianist odličnih umetniških kvditet. je pn splošno znano. Prepričani smo, tla bo z. dobrim orkestrom in umetniškim vodstvom delo španske literature, ki se prvič izvaja v Ljubljani, popolnoma uveljavil. — Prcdprodaja v Matični knjigarni. MOTOKOLESARSKI KLUB ILIRIJA« V LJUBLJANI jc imel preteklo nedeljo svoj XXI. redni letni občni zbor. Iz obširnega trjniškega poročila povzamemo, da je bilo klubsko delovanje v pretekli sezoni izredno živahno. Vkljub veliki krizi je pristopilo k nioto-sckciji veliko število novih članov. V pretekli sezoni sta umrla dva agilna člana kluba, in sicer vrli član-ustanovitclj Joško Pogačar ter član sekcije Kranj Vinko Kokalj. XXI. občni zbor se je otvoril v ponosni zavesti, da praznuje MK »Ilirija« letos 20 letni obstoj kluba. Kolesarstvo jc letos zelo oživelo ter so sc kolesarji-dirkači udeleževali z najboljšimi uspehi vseli klubskih prireditev, dalje vseli prireditev Triglavskega pododbora, državnega prvenstva in raznih drugih dirk. Vse športno delo moto-sckcijc pa je bilo osredotočeno na prireditev I gorske dirke na Ljubelj, ki je leta 1932 nad vse pri-Čako anjc dobro uspela. Posebno velike uspehe jc dosegel Man Ludvik Starič, ki sc je v sezoni udeležil vseh večj'h motocikličnih d'rk v Zagrebu in v inozemstvu ter je 8. septembra aa dirkališču >Mi-ramarc« v Zagrebu postavil nacionalni rekord — Občni zbor je 'zrekcl najtoplejšo zahvalo podpirate Ijem in dobrotnikom kluba, ki so vkljub veliki krizi tudi letos priskočili na pomoč. Letošnje jubilejno leto MK Ilirije naj bi bilo zares pomembno za kolesarski in moio-sport. Nato se jc izvolil sledeči upravni odbor: predsednik Rudolf Zalokcr, podpredsedniku: načelnik moto-sckcijc Ivan Jerman in načelnik koledarske sekcije Pavle Pele; tajnik Vekoslav Kcpcc, blagajnik Franjo Fritz ter odborniki za razne sekcijc. — Soglasno in z. velikim navdušenjem sc je izvolil ustanovitelj kluba g. Joso Gorcc za stiro-tncga predsednika, gg. Josip ICrauier in Davorin Slopar pa za ustanovna člana. Občni zbor jc izrekel iskreno zahvalo domačim in inozemskim listom, ki so podpirali stremljenja kluba. Prvenstvo JZSS v smuku se bo vršilo dne 30. aprila s Staničevo kočo v Krmo. Prijavo je poslati do 20. aprila na Zvezo. S to tekmo bo zaključeno letošnje tekmovanje za prvenstvo Z^eze, ki jo bilo letos prvič izvedeno v vseh disciplinah. Za tečaj za zvezne smuško učitelje in trenerje poteka rok za prijavo ter pozivamo vse one, ki sc zanimajo za udeležbo, da se takoj prijavijo. Švica:Belgija 3:3. Preteklo nedeljo se je odigrala v Ziirichu meddržavna tekma med Švico i Belgijo, kateri jc prisostvovalo 25.000 gledalcev. Po igri sodeč — lo pravijo poročila — bi zaslužili Švicarji lesno zmago, .ker so bili taktično iu tehnično boljši od svojega nasprotnika. V hitrosti .so pa Belgijci prekašali švicarsko reprezentanco. Sonja Henic, svetovna prvakinja v umetnem i drsanju je bila o priliki svojega drugega n- -- opa v | umetnosti na ledu, ki ga je absolvirala v llelsiii-forsu pred oOOO-.glavo publiko, odlikovana od finskega državnega predsednika generala Manner-heim-a s finskim redom rdečega križa prvega razreda z briljaufi. Kanadčani, Amorikanci in Švedi v Berlinu. Kot zaključek velike zim.-ko-sportne prireditve v berlinski sporlni palači so nastopili hockey reprezentance omoiijenih držav in berlinski drsalni klub, katerega so premagali Kanadčani z. 5:1, (1:0, 2:0, 2:1). Amerikanci so tolkli Švede z 3:0 (2:0, 1:0, 0:0), Švedi so pa nato premagali berlinski drsalni klub z, 3:2 (1:0, 1:1, 1:1). — Med odmori so nastopili svetovni mojster Kari Schiifer, p; Rotter-Szolas (Madžarska), nemška prvakinja Herber in drugi. Posebnega aplavza so bili deležni madžarski par in Schiifer, da so morali vedno kaj dodali k programu. Kolesarska tekma na progi Pariz—Niča. V to. rek jo bil start za omenjeno kolesarsko dirko, ki jo prirede štirje francoski listi in za katero se. jo priglasilo 300 tekmovalcev, a se jih je pripustilo na start samo 200. To pomembno dirko se udeležujejo najboljši Irancoski, belgijski, italijanski in nemški vozači. Doslej šc ni bila nobena tekma, izvzemši Tour do France, lako močno obiskana po inozcmcih kakor ta. Cela proga jo dolga 1257 km ler je. razdeljena na šest etap in sicer: Pariz—Di-jon (312 km); Dijon—Lyon (198.5 km); l.yon— Avignon (222.9 km); Avignon—Marseillo "(20-1.8 km); Marseillc—Canncs (209 km); Ca- , Niča (110 km). Ker se borijo najboljši dirkač bo konkurenca izredno huda, tako, da so nikakor no more v naprej reči, kdo bo zmagal. Nogometna tekma med češkoslovaško in madžarsko rcprezonlance so vrši prihodnjo nedeljo v Bud impešti. Madžari so za to srečanje nominirali naslednjo igralce: Szaho—Koranvi, Biro—Paralkv. Sarosy, Lazar—Markos, Eseh, Teelky, Turai, Se-rony. Tekmo bo sodil švicarski sodnik Bangerther Poizvedovanj9 Našel sc jc poročni prstan. Poizve so pri upravi ..Slovenca«. V bo fu zoper najstrašnejše morilce človeka Kakšno življenjsko silo in odpornost imajo bacili, vedo prav dobro zdravniki, ki se trudijo, da bi znašli sredstvo, s katerim bi lahko uničili povzročevalce strašnih nalezljivih bolezni, ki tarejo človeštvo Na vseučilišču v Torlontu so napravili ameriški učenjaki zanimiv poskus, da bi ugotovili odpornost bakterij pri nizki temperaturi. Menili so, da se bodo dale bakterije pri silno nizki toploti uničiti. V ta namen so postavljali bakterije | v prostor, ki so ga ohladili na 230 stopinj pod ničlo. V tem prostoru so pustili bakterije več tednov. Ko so posodo z bakterijami po preteku tega časa preiskali, so ugotovili, da so bile bakterije še vedno žive. Ne samo to, celo silno pomnožile so se. S tem je bil podan dokaz, da je nizka temperatura še pospešila razmnoževanje bacilov. Prav tako so živele te bakterije še naprej. ko so jih postavili v višjo temperaturo. Dokazana je bila tudi možnost, da živijo bakterije tudi visoko v zraku v plasteh najnižje temperature. Druga skupina ameriških fizikov se bavi z vprašanjem, ali bi se ne dali bacili umoriti z visoko napetim električnim tokom. Ti poskusi se vršijo na vseučilišču v Cincinnatiju. Mislite si, kakšne izredne koristi bi bilo, ako bi se dal zgraditi nekak električni top. s katerim bi streljali bakterije. Poskusi so pokazali, da niso to samo gradovi v zraku, temveč, da se dnjo bakterije s takozvanimi elektronskimi bombami, ki pa morajo imeti manjši obseg, kakor bakterije same, res ubiti. Priprava je podobna tistim, s katero so fiziki nedavno razbili atome. Ima tudi takozvaue elektronske cevi, ki dajo res misliti na top. Te električne bombe so najmanjši električni dt 'ci, lahko rečemo najmanjše snovne edinice tega sveta, to so elektroni. Čeprav so že bakterije same na sebi tako majhna telesca, da se s človeškimi me-' rami skoraj ne dajo premeriti, je vendar elektron še vedno mnogo manjši kakor te. Velikost bakterije znaša navadno eno tisočinko milimetra, nekatere pa dosežejo velikost tudi ene stotinke milimetra. Tudi najmanjše se mnogo ne oddaljujejo od velikosti mikrona, to je od ene lisočinke milimetra. Po preiskavah Angleža Fournier d' Albe ni nobena bakterija manjša kakor petdesettisoči del milimetra. Neprimerno manjša telesca so molekuli. toda kljub tej pritlikavosti, ki jo lahko izmerimo samo z 10 milijonskim delom milimetra, so molekuli v primeri z elektronom ogromne krogle, kajti elektron je še nekajtisočkrat manjši. S takšno elektronsko bombo je mogoče usmrtiti bakterije. Poskus so napravili tako. da so bakterije spravil brezzračni prostor in jih potem pričeli bombardirati z elektroni. Učinek je bil naravnost grozen, saj je obležalo na bojišču na milijone bakterij. Hitler je obiskal Monakovo in pregleduje svojo milico in jeklene čelade. Od leve na desno za njim: stotnik Rohm, gen. Epp in minister Frick. Redka slavnost Vrline kat usmiljenke Preteklo nedeljo so v Nemčiji obhajali praznik padlih vojakov. Povsod so nastopile skupno Hitlerjeve napadalne čete in jeklene čelade. Slovesnost je zadobila značaj demonstracij proti mirovnim pogodbam. Slika nam kaže prizor pred spomenikom padlim v Mouakovem. Pred sovjetsko trgovino Pogled na moskovsko trgovino nam daje prav zanimivo sliko. Gre za trgovine »Torgsin«, v katerih prodajajo samo proti tujim valutam, to je proti tujemu denarju z zlato vrednostjo. Trgovine so v prvi vrsti namenjene inozemcem, ki prihajajo v Rusijo s svojim denarjem. V zadnjem času pa so pričeli v zameno za blago v teh trgovinah sprejemati tudi srebro. To je zelo dobrodošlo tudi ruskemu kmetu, ki bi si rad kupil blago na izbiro, to je po lastni želji, ne da bi se moral predstaviti z izkaznico. Pred temi trgovinami so se nenadoma pojavile dolge vrste kmetov, iz katerih je prvi nosil srebrne okraske, drugi namizno orodje, tretji svečnike itd. Kmetje so se oborožili s temi predmeti, da bi si zanje lahko nakupili potrebna živila. Za 1 kg srebra dobiš v »Torgsinu« blaga, ki bi bilo sicer vredno 12 zlatih rubljev. Za 137 gramov srebra lahko kupiš pol kilograma masla, par čevljev stane v Torgsinu 12 zlatih rubljev. Pes mu ie rešil življenje ' Švicar Walter Rossboven se je podal čez prelaz Gries v Formazzo, da bi tamkaj prisostvoval smuški tekmi. Vodniki so mu odsvetovali nevarno turo, toda mladi dijak se ni dal pregovoriti in je popolnoma zaupal svojim mladim silam. Ker ni dobro poznal pokrajine, ja kmalu zašel in se končno v snežnem metežu zatekel v neko duplino in tu zaspaL Imel je s seboj psa, ki mu je rešil življenje Ta je namreč pustil svojega gospodarja v duplini in nadaljeval sam pot. Ko je prišel v bližino prvih hiš, je pričel strahovito tuliti; va-ščani so mislili, da se jim bliža volk. Šli so oboroženi naproti nevarni zveri. Ta pa jih ni napadla, temveč jim je pričela lizati roke. Med cviljenjem je pes ubral pot nazaj po prejšnji sledi in vaščani so mu sledili. Pripeljal jih je tako do svojega gospodarja, ki ga je že omotil spanec, kateremu sledi navadno smrt v snegu in mrazu. Nadzornik je pregledal vse celice v ječi in ve-del za vsakega jetnika primerno tolažilno besedo. Nazadnje prišel do bančnega ravnatelja in ga vprašal: »Gotovo vas vaši znanci pogosto obiščejo, go-spod bančni ravnatelj?« »Ne. gospod nadzornik, to ni mndoče. Vsi «n namreč ia tu notriU Vojni invalid, Kamil Breand. v vasi Rue de Vigne blizu Lillea na Sev. Francoskem, je prejel križ Častne legije. Leta 1915 je izgubil pri operaciji na fronti eno nogo, druga je kmalu ohromela. Vsled tega ni mogel priti invalid v svoj polk, kjer bi moral prejeti nagrado, in je prosil, da bi mu poslali odlikovanje na dom. A polkovnik je smatral, da mora biti invalid deležen vseh predpisanih časti, ker je izgubil v boju za domovino svoje zdravje. Zato se je odpeljal ves polk z železnico in z godbo, z razvito zastavo prikorakal v Rue de Vigne. Častna četa se je ustavila pred Breandovo kolibo in izstrelila puške med tem, ko je izročil polkovnik odlikovancu križec. Tudi gledališčem je Hitler postavil komisarje. Slika nam kaže dr. Hansa Zieglerja iz Weimarja, ki je postal državni komisar za vsa gledališča na Tu-rinškem. Dr. Ziegler je bil doslej nad eno leto gledališki referent Hitlerjeve stranke! Hitler je torej že davno gojil umetnost... Čudaški Američani Znano je, da imajo Američani posebne ideje, posebno ameriški bogataši se po svojih posebnostih zelo razlikujejo od povprečnega človeka. Neki ameriški milijonar si je n. pr. vtepel v glavo, da izvede tole misel: Na otokih Balearih naj bi se ustvarilo nekako pribežališče za vse tiste moške, katerih življenje nima po ameriških naziranjih ni-kake vrednosti več. Ženskam bi bil prepovedan dostop na ta kraj. Tudi živali, niti domače ne, bi tam ne smele živeti. 'Prav tako bi se ti prosto voljni puščavniki ne smeli zabavati ob glasbi. Ču daški Američan je doslej sestavil samo seznam prepovedi, ki bi zadele puščavnike, ni pa še povedal, kaj bi jim dovolil. Drugi dolarski milijonar, ki je nedavno umrl. Je napravil prav zanimivo oj>oroko. Ogromno premoženje je pustil za to, da sc zgradi v Chicagu moderno gledališče, v katerem naj bi se igrale vse tiste drame, ki so jih drugod izžvižgali. Časnikarska iznajdljivost Znan meščan je praznoval 100-letnico svojega rojstva. Uredništvo uglednega dnevnika je poslalo k njemu spretnega reporterja, da bi nabral nekaj | zanimivosti iz njegovega življenja. »Reči moram, je dejal jubilant, ad se razmeroma dobro počutim; samo vroče vreme me na-j pravlja za 10 let starejšega.« Drugi dan so meščani brali v omenjenem dnevniku: Naš 100 let stari someščan pripisuje svojo izredno starost našemu zdravemu in toplemu podnebju ... * V Buenos Airesu so brezbožni člani socialistične stranke vložili v občinskem sve.u protest proti nameščanju katoliških usmiljenih sester v mestnih bolnišnicah. Svojo zahtevo so podprli s trditvijo, da je naloga sester samo ta, da izpreobračajo ljudi v kristjane. Zanimivo je, da so vsi zdravniki in vse osebje v bolnišnici protestirali proti socialistični zahtevi in se izrekli za katoliške sestre. Protestu zdravnikov so se pridružile znamenite osebnosti, kakor n. pr. predsednik zdravniške zveze, predsednik ameriškega zdravstvenega urada in dr. R/ij-mondi, ugleden član ameriške zdravniške akademije. Ta je posebno pohvalil sestre, češ da se odlikujejo po izredni izobrazbi, dobrem srcu, po gorečnosti, po smislu za red in potrpljenju z bolniki. Ravnatelj ene največjih bolnišnic je v svojem protestu dostavil tole pripombo: »Clemenceau, ta največji liberalec v zadnjih letih, je želel, da bi bila v zadnjih urah pri njem katoliška sestra, češ da hoče imeti pri svoji smrtni postelji angela v človeški podobi.« Tenčica, v katero je bil zavit Kristus V Turinu hranijo tenčico, o kateri gre glas, da je bil z njo zavit Kristus, ko so ga položili v grob. Tenčica je last italijanske kraljeve družine, čeprav jo hranijo v cerkvi. Turinski nadškof Fos-sati je sporazumno s svetim očetom prosil kraljevo hišo. da mu dovoli, da relikvijo odpre in jo razstavi za časa slovesnosti v svetem letu. Italijanski kralj Vittorio Emanuele je rad privolil in izrazil svoje zadoščenje, da more posredno pripomoči k uspehu izredne slovesnosti. Liga proti bogokletstvu v Rimu bo naslovila na vlade vseh katoliških držav prošnjo, da bi letošnji veliki petek radi svetega leta proglasile za državni praznik. Manj žensk v nemškem parlamentu V prejšnjem nemškem državnem zboru je bilo 35 poslancev ženskega spola. Danes jih je samo še 30. Zanimivo je, da je ustavodajna skupščina imela oelo 50 ženskih članov. Najnovejša slika Ubogi mandlji! Svojčas je bila moda, da si je dal moderen človek kaj rad odstraniti slepiča, češ, da je nepotreben in da samo predstavlja neprestano nevarnost obolelosti. Pozneje je ta manija precej popustila. Danes stojimo pred novim fiziološkim snobizmom in na vrsti so ubogi mandlji.. Vseh napak na telesu so navadno v očeh modernega | meščana, ki je zgubil vso samostojnost in je vedno pod vplivom splošne sugestije, krivi ti ubogi mandlji. Zato ven z njimi! Angleška vlada je dala statistiko o operacijah mandljev in izkazalo se je. da so izvršili v preteklem letu samo na otrocih v Angliji 10.000 operacij mandljev. Dirke pred 4000 leti Profesor praške univerze Hrozny je predaval v pariški Akademiji napisov o zgodovini konjskih dirk. Prečital je inezopotamske tablice, ki dokazujejo. da' je obstojala smotrena konjereja že pred 4000 let. Podatki o dirkah 1. 1300 pred Kristusom omenijo poklicne trenerje, vsebujejo navodila o krmi in kopanju konj tekmovalcev, ki so se po šest mesecev pripravljali na dirke. Ta podrobna navodila dokazujejo, da je bilo jahanje več sto let stara umetnost že takrat, torej so se morale vršiti dobro pripravljene konjske tekme že leta 2000 pred Kristusom. Pri spovedi je umrla V mestecu Oristano je pobožna vdova Dessi •la k spovedi v stolnico. Komaj je opravila spoved. se je zgrudila na tla v spovednici. Zadela jo je kap. Župnik ji ie priskočil na pomoč, toda bila je že mrtva Pred Londonom delajo poizkuse z zanimivim letalom, ki ima zunanjost velikega me'ulja. [znaj. teljem gre v prvi vrsti za tem, da bi se letalo lahko dvignilo navpično, da bi v zraku lahko tudi ohotnln rin m..»4,, in ^ K| letsl® Udi r?"j iz nemirnih Aten. Dobra kupčfja Uradnik Ilill je kupil na starini v angleškem kopališču Brightonu staro razcefrano izdajo molit-venika, katerega zadnja stran se je držala platnic. Ko je namočil Hili listič in odstranil klej, je našel podrobni načrt Kokosovega otoka s podatki o za-I kladu, ki so ga nekoč zakopali gusarji po napadu 1 na Limo. Hili bo kmalu odpotoval na otok in je prepričan, da bo na temelju najdenih podrobnih podatkov postal bogataš. Župan v Kolnu dr. Adenauer je podal ostavko na svoje mesto spričo najnovejših dogodkov v Nemčiji. Zborovanje okoliškega trgovstva Ljubljana, 15. marca. Danes dopoldne je bil v Trgovskem domu v Ljubljani občni zbor Združenja trgovcev za okraj ljubljanska okolica, ki je vštevši gremijalne občne •/.bore že 15. Občni zbor je vodil predsednik g. J. Šporn, ki je uvodoma pozdravil navzočega zastopnika Zbornice za TOI g. konzulenta Žagarja in zastopnike tiska. Nato je podal obsežno predsedstvemo poročilo, v katerem je poudaril, da so jo položaj podeželskega trgovca lani zelo poslabšal. Posebno se to opaža v lesni strofci, ki je ena najvažnejših trgovskih panog v okraju. Mnogo lesnih podjetij je ustavilo obrate, izvoz so omejuje, poleg tega pa trpi ves odiraj zaradi izpada zaslužka v lesni stroki. Položaj podeželskega trgovca jo še slabši zaradi ogromnega padca kupno moči kmeta vsepovsod. Saj so kmetje kot kupci skoraj popolnoma izginili iz trgovin in prihajajo kupovat le najnujnejše, pa še to na kredit. Poleg splošnih državnih dajatev tarejo trgovce občutne avtonomne doklade, ki gredo v nekaterih občinah nad plačilno zmožnost. To je v nemali meri povzročilo maksimiranje trošarine na vino Ltd., zato gre zahteva trgovstva tudi za odpravo tega maksimiranja trošarine. Lami smo dobili tudi celo vrsto novih davščin, treba pa bi bilo državne finance prilagoditi zmanjšanju narodnega dohodka. Kakšne razmere vladajo, kažejo podatki: v zadnjem četrtletju lani je bilo razposlanih nekaj nad 20.000 opozoritvenih položnic, izvršilo se je nad 1000 rubežni iu tudi nekaj dražb premičnin. Za letos je poostreno odmerjanje zopet na vidiku. Za dobre davkoplačevade bi se morala napraviti izjema in jim dovoliti plačevanje v obrokih. Glede konzumnih zadrug je drž. svet razsodil, da so neveljavne odmere davkov onim zadrugam, ki so poslovale tudi z nečlani. Zato gre borba trgovstva za tem, da se sploh prepove prodajanje nečlanom. Glede trošarinskih predpisov naj sc uveljavi stanjo pred 1. aprilom 1032. Nepravična jc taksa ua alkoholne pijače, katerih Irgovec ne »toči niti za toliko, kolikor mora plačali takse. Odstranjena je tudi nevarnost, da trgovci ne bi smeli prodajati kruha. Odločno je treba zahtevati sklicanje gospodarskega sveta. Obširno je nato govoril o komunalni politiki, kjer se obeta inkorporacija okoliških občin k veliki Ljubljani. Pri tej intoorporaciji okoliških občin bi združenje izgubilo okoli 200 članov in bi štelo okoli 600 članov. Na koncu svojega govora je izrazil zahvalo združenja za pomoč okraj, načelniku ljubljanske okolice g. J. Žnidaršiču. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zboro-valce g. Žagar, ki je orisal vse težave, s katerimi se danes bori naše gospodarstvo. Dolaiknil se je razmer na denarnem trgu, v devizni kupčiji, kmelskega moratorija itd. Pridobnina je danes že tako visoka, da dosega 30% omenjenih dohodkov. Nadalje je naštel še več razjiih akcij zbornice v korist podeželskega trgovstva in priporočal vsem optimizem. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Lojze Šmuc, posnemamo, da je število obrtov v okoliškem okraju padlo od 883 na 805. Trgovstvo porablja svoje občne zbore zlasti za to, da opozori vse ine-rodajne faktorje na svoje upravičene zahteve, ker opaža, dn, so vso premalo brige posveča gospodar, vprašanjem, ki so življenjsko važnosti za naše trgovstvo-;' Govori o gospodarskem svetu, ki je nujno potreben, da se ne bi zopet zgodilo, da bi v enem letu dobili 13 novih davščin, kot smo jih dobili lani. Glede zadrug zahteva, naj se njih davčna proslost ukine. V teh težkih časih mora biti trgovstvo solidarno, zlasti še, ker očividno prevladujejo interesi drugih stanov, čeprav je tudi trgovina potrobna pomoči. Z ozirom na nova pravila združenja je bilo osnovano poverjeništvo v Št. Vidu. nameravajo jih pa osnovati tudi v drugih krajih. Pri glasovanju za uvedbo socialnega zavarovanja se je izreklo pismeno premajhno število članov, ki bodo pa pristopili k ljubljanskemu združenju. Osnutek uredbe o boln. zavarovanju je že predložen. Tudi starostno zavarovanje jo zelo aktualno. Iz blagajniškega poročila g. Jeločn-iika posnemamo, da je znašala imovina združenja 81.000 Din, proračun 1033 pa 61.150 Din izdatkov in 21.000 Din dohodkov. Za kritje primanjkljaja ostane do-klada neizpremenjena. Poročilo nadzorstva je podal g. Petrič in je bil na njegov predlog izrečen abso-luitorij. Odobren jo bil tudi proračun. V debati sc je mnogo razpravljalo o solnih vrečah, kjer se trgovci pritožujejo upravičeno nad visokimi cenami vreč za sol. Ker je ta zadeva bila že večkrat obravnavana, je splošna zahteva trgovstva, naj mo-nopoleka uprava zniža cene vrečam za sol. Zahteve okoliških trgovcev Končno je bila sprejeta resolucija, na kar je g. predsednik zaključil občni zibor. Resolucija jc naslednja: Okoliško trgovstvo je na svoji redni letni skupščini razpravljalo o gospodarskem položaju in ugotovilo, da je položaj gospodarskih stanov jako neugoden. Razlogi tega neugodnega stanja so mednarodne narave, v dokajšnji meri pa posledica nerazumevanja gospodarskih teženj in malouvaže-vanja načel sinotrene gospodarske politike. Trgovstvo ugotavlja, da je vsa naša gospodarska politika usmerjena v zaščito posameznih stanov, zlasti kmeta, ter da so interesi narodnega gospodarstva kot celote ob enostransko usmerjeni zakonodaji zapostavljeni. Trgovstvo ugotavlja nadalje, da na merodajuih mestih, pri odločujočih Faktorjih in v upravi ne najde opore niti v onih svojih upravičenih ležnjah, ki bi morale v javni upravi, z ozirom na dobrobit celokupnega gospodarstva in blagostanja naroda, stati v ospredju vsega državnega, narodno gospodarskega, kulturnega in socialnega udejstvovanja. Trgovina je v našem narodnem gospodarstvu ob ugodnih pogojih za svoj razvoj eden najvažnejših faklorjev, ki more imeti vpliv na uspešen razvoj kmetijstva, obrti, ki more biti odporna hrbtenica solidni domači industrijski delavnosti; njeno delo, podprto po vseh ustvarjaj oči h silah, je odločilno za našo trgovinsko in plačilno bilanco. Trgovslvo opozarja na lo važno misijo trgovine in boreč se za na zdravih gospodarskih temeljih slonečo domovino apelira na mcrmlajne faktorje, da usmerijo vse naše narodno gospodarsko delo v praven točno opredeljenega, za ref let vnaprej določenega gospodarskega načrta. Ta načrt, ki naj usmeri našo notranjo gospodarsko in zunanjo gospodarsko politiko, naj bo posvečen objektivni zaščiti in pospeševanju iute-resov vseh narodnih delovnih slojev, brez priznanja prednosti posameznemu stanu na škodo drugih stanov. Skladno s to našo težnjo izraža trgovstvo svoje želje v pogledu na ta osnovna načela: Na:5a, gospodarska zakonodaja naj sloni na sporazumu med merodajnimi oblastmi in zainteresiranimi skupinami. Vsa gospodarska zakonodaja inora temeljiti v vpoštevanju vsakokratnih prilik in prilagcclcna potrebam gospodarskih krogov. Zato jc predvsem potrebno, da se čimprej skliče gospodarski svet, ki naj našo gospodarsko zakonodajo Čeprav jo pretila nojerr zdravju velika nevar-nr-jt, sem vendar popolnoma zdrava in za- dovoljna. Ozdravil mc jc • KRESIVAL, najboljše sredstvo proti KAŠ1.JU, BRONHIJ AL.NKM IN PLJUČNEM KATARJU. Dobi je v vseh lekarnah. Zastopstvo sa kraljevino Jugoslavijo: 3-l'igcfa« k. d.. Zagreb. Gajeva ullcn 32 Oglas je registriran pod S. it 22.821 od 23. XII. 1932. spravi v sklad i gospodarskimi potrebami vsega narodu. Ker naša zakonodaja dostikrat ni uvaževala upravičenih teženj trgovstva. kar je izzvalo padec njegove gospodarske moči, apelira na kr. vlado, poslance in senatorje, da ukrenejo taikoj: 1. Da sc skliče takoj gospodarski svet. 2. Da so revidira zakon o neposrednih davkih v tem smislu, da se določi davčni nuinimum, da se davčni odbori sestavljajo po stanovskih organizacijah in no po občinah. 3. Da se izpopolni čl. 70 zakona o neposrednih davkih tako, da se zadruge, ki poslujejo z nečlani, podvržene v vsakem primeru plačilu družbenega davka. 4. Da se konzunmo zadružništvo vobčp izvzame iz zadružnega zakona. 5. Da se čimprej izda pravilnik o krošnjaretvu, k zakonu o ob rtih, ki naj popolnoma ukine krošnjar-jenje z manulakturnim blagom. 6. Da ee izrvročeno vsem listom. Razen tega se oddajajo plemenski petelini in kokoši vsako jesen, valilna jajca pa vsako pomlad. To delo se kljub krizi stalno in z dobrim uspehom nadaljuje. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, rine 11. marca 1933. Pomočnik bana: Pirkmajer. * Ziveia industrijrev v Ljubljani sklicuje redno skupščino v sejno dvorauo Zbornice za TOI dne 31. marca, v petek ob 14.30. Na dnevnem redu jo poleg običajnih točk tudi razpravljanje o položaju in aktualnih potrebah industrije. Za vse industrijcc je važno, da se lega obutega zbora udeleže, ker bo določena tudi vpisnina in višina članskih prispevkov. Vršile so bodo tudi volitve: predsednika, dveh podpredsednikov, nadaljnjih 29 članov uprave, Ireh članov nadzorstva in razsodišča. Zahvala za izkazano sožalje in sočutje našega iskreno ljubljenega brata, strica, svaka, gospoda VolČCE v prvi vrsti častiti duhovščini, gasilcem za krasen venec iu častno spremstvo, sorodnikom, ki so se v tako obilnem številu odzvali in vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nam s tem lajšali veliko bol, najprisrč-nejša zahvala. Ljubljana, dne 16. marca 1933. Žalujoče rodbine Volč, Blažič. Poslano Radi očitkov, katere je iznesel g. dr. Viktor Vovlt, odvetnik v Ljubljani in bivši tajnik Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva in ki so bili povod za očitke, izrečene od strani g. dr. Senjorja, bivš ga predsednika podružnice SPD v Mariboru, na občnem zboru Savinjske podružnico SPD v Celju in Mariborske podružnice SPD v Mariboru, češ, da ne more nositi pred narodom odgovornosti za politiko Osrednjega društva SPD itd., je Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani po brezuspešnih dosedanjih dvomesečnih poravnalnih poizkusih izročil stvar pravnemu zastopniku, da vloži proti g. dr. Viktorju Vovku tožbo pri rednem sodišču. Dokler ne pade odločitev sc Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva ne bo spuščal v nikakršno polemiko v tej stvari. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva V Ljubljani. 2921 ® ** B tf s to znamko je r n a v i V R3 J A TEL,J GOKPO D £ IV.1 K. ki prištedi na Itiirivtt clo..........HOV. nosprši kuhanje za.............:»«•/. povefa toploto za..............75 . ■„ Zastopstvo: JBIiOOVOaJ, I,.J IKF..IA \ A Gosposka cesta stev. 8 —MB————■ za pomlad in poletje 1933 Tovarna pletenin FRANC . LITIJA 4» Naznanjamo tužno vest, da je naša ' ljuba teta, gospodična Liza J ume v torek 14. t. m. zvečer, po težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, mirno umrla. Pogreb se bo vršil v četrtek 16. t. m. ob 4 iz mrtvašnice deželne bolnišnice. Rodbina Vidmar. _ M « Q-c f O 5. ■o §••=• 3-s: o. 8 - P 8" o — a O 2- o a < »> ~ 5' k „ is a n a o E. £• r, o — n < < -B » -3 ir S" rr O" b t a5; o§9 5' = a ■o C0 = M "> B 3 f. »1 13 TJ O« 9 2 J-T3 B o--D, n J» 5"™ re Ofr* S to « — n o a^ < 9* -aS pr 2. 3 I S," m P m-t B 3 " — T" fg-Š1 " ir LJ ST — 0 N n. I P. C. Wren: Lepi Mihael >Ako bo povišan v poročnika in obdrži tukaj poveljstvo, mislim, da ne bo več živel teden dni,« sem dejal... »Kaj se zgodi, ako se bodo uprli in bova ostala le midva, ki se bova branila, da bi se priključila zarotnikom ?« »Potem bi naju poslali z Lejauneom tja, kjer nio več ne govorijo, se mi zdi,« jo menil Mihael. »Kako bi se obnašala seržant Dupre iu korporal Boldini ?« sem razmotrival. »Ako bi prišlo do tega, da bi morala rešiti svojo kožo, bi se bržčas pridružila upornikom, kajti tudi onadva črtita Lejaunea, kakor mi drugi. Toda pri moštvu nista priljubljena, ker sta bila predolgo orodje v Lejauneovih rokah,« je dejal Mihael. »In če bi prišli ti ljudje zaradi upora k nama, ali ne bi bila najina klavrna dolžnost, da bi posvarila Lejaunea in ostale?« sem vprašal. »Potem bi midva takoj dobila od Lejaunea ])o trideset dni samotnega zapora zaradi, kakor bi dejal, po-skušanja, pridobiti si njegovo naklonjenost s pomočjo nesramnih laži, in uporniki bi liitro obračunali z nama izdajalcema,« je dejal Mihael zehaje. Ta hip so vstopili v sobo Sclnvaftz, Haff, Brandt, Bolidar, Delarey in Vogue ter stopili h Ouantaiu, Colonni in Gotti, nakar so jih potiho nagovarjali k nečemu, vmes pa pogledovali na naju... In potem neke noči, ko sem sedel v kotu malega dvorišča in si hotel domišljati, da je noč hladnejša kakor dan in da je ta kot, ki je gledal proti severu, manj razgret kakor drugi, je pristopil k meni Sclnvartz. Bil je velik, močan in bradat pretepač, ki bi bil (j3 prav dober za kapitana morskih razbojnikov, kajti bil je razumen, pogumen, odločen in brez kakšnih pojmov o časti ter zelo lahke vesti. Mimo tega je izhajala iz njega neka sila, ki je učinkovala in obvladovala druge ljudi. • Ali vam je všeč življenje, Smith?< je vprašal in sedel zraven mene. »Prav tako kakor vam, Schwartz,« sem odgovoril. »Ali bi si želeli kake spremembe? je poizvedoval. »Jaz ljubim spremembo," sem dejal. Kratek odmor je sledil. »Ali ste že kdaj videli, kako umre prase? je vprašal iznenada. »Ne,« sem odvrnil. »Prav, torej boste to kmalu videli, mi je zagotovil. »Ali vam morda ni dobro?« sem ga vprašal osorno, kajti Schwartz mi ni ugajal. »Videli boste umreti veliko prase,« je nadaljeval, ne da bi se menil za mojo nevljudnost. Sveto prase — izbrano prase — obrobljeno prase — odlikovano prase — seržantovsko jirase.r Tako?« sem zamrmral. »Da. Gospod pujs bo postal gospod prase.« »In vi hočete postati gospod mesar, tako rekoč .gospod prašičji mesar'.« sem vprašal. Ni mi moglo škodovati, ako sem zvedel vse, kar nameravajo. »Aha! Prijatelj,« je zagodrnjal Schvartz, »to se bo še pokazalo. Nekateri imajo radi ,cfitelette de pore' ali ,savouret de pore'. Sicer pa bo moral odločiti žreb.« Molče je sedel kako minuto pri meni in si ■/. zobmi brusil ] členke prstov. Mrzlica, razburjenje ali prenapeti živci so i mu stresali ves život. ' »Ali bi vi hoteli postati mesar?« je vprašal. »Nimam nikakih izkušenj v klanju,« sem odgovoril »Pazite dobro,« je mrmral in me prijel za roko, kmalu boste imeli dovolj izkušnje ali kot prase ali kot mesar, ker mi vsi tukaj bomo v par dneh ali eno |li drugo. Me razumete? Odločite se, ali hočete biti prale ali mesar... Tn povejte tudi vašemu bratu, naj se odloči... Ako pride kdo medtem do vas in vam reče ,prase', mu odgovorite vi z besedo ,pujs'. Potem bo vedel, da sem že jaz govoril z vami in da ste eden naših. Razumete? In vi in vaš brat se morata kmalu odločiti — za kaj, to je nam vseeno. Nas je dovolj — oh, dovolj ...« In ko se je nekdo približal, je vstal in tiho odtaval. Ponoči sem povedal Mihaelu vse, kar sem bil slišal. Naslednjega dne jc prišel Guantaio Sedel sem v istem kotu, in premišljeno je šel proti meni. »Kdo je tu?« je vprašal, in ko je slišal moje ime, je stopil k meni in sedel zraven mene kakor včeraj Schvvartz. >Vroče je,« je dejal, puhnil in snel svojo čepico. »Res je,« sem pritrdil. >Ali imate radi pečeno... prase? me je vprašal. Pujsak sem odvrnil mirno. >AhI« je dejal takoj. »Kaj mislite vi o vsem leni?. »Jaz nikdar ne mislim,« sem dejal. To mu je vzelo besedo za kako minuto. »Deset jih je proti enemu,- je izgovoril nenadoma. Deset mesarjev proti enemu prasetu. Kakšne nade imajo veliko prase ln par malih prasel proti taki množini mesarjev?« »Ah!« sem dejal jaz, posnemaje ga. »Kako mislite vi o vsem tem?« Jaz nikdar ne mislim,« je odgovoril Gauntaio z zlobnim smehljajem. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dtn 1'—; ienllovanjskl oglasi Din J —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja ie računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. flužbodobe Stanovanje 2 sobi, predsoba (parket), kuhinja z balkonom in zaprto verando ter z uporabo vrta, oddam dobri stranki za maj ali junij v vili, I. nadstr. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 2724. (č) Služba obč. tajnika občine Sv. Štefan v Šmarju pri Jelšah, se takoj odda. • Sprejme se samec, kršč. mišljenja, najbolje kak vpokojenec. Oglasiti se je osebno pri županu. Plača po dogovoru. (b) Dekle iz poštene hiše, ki hna veselje pomagati tudi v gostilni iin trgovini, se sprejme za domača dela. Ekinudbe na upr. »Slov.« v Mariboru pod značko »Poštena« št. 2901. (b) Pridno dekle kot pomožno moč sobarice sprejme Hotel Štrukelj. (b) Stanovanja TSČEJO: Dvosobno stanovanje išče mirna družina za maj najraje v centru. Ponudbe s ceno na upr. »Sloven.« pod »Dober plačnik« (c) ODDAJO: Stanovanje ene sobe, kuhinje in dr-I varnice se odda mirni stranki dveh oseb. - D. Rovšek, fotograf, Kolodvorska 35, I. nadstr. (č) Opremljeno sobo solnčno, čisto, poseben vhod, takoj oddam. Isto-tam sprejmem sostanovalko event. z oskrbo. ; Stari trg 28 III., levo. (s) Lepa soba mesečna, opremljena, se odda s 1. aprilom v novi vili. Solnčna lega. Tomažič, Mirje, Verstovškova št. 7. (s) Trgov, hišo pol ure od Celja prodam. Cena 100.000 Dia. Vzamem tudi hranilno knjižico. Naslov v upr. »SI.« v Celju._(p) Parcelo 4000 m'-, okolica Celja, na lepi legi za 16 000 Din prodaja Črepinšek, Celje. Istotako gostilno s peka-rijo, 3 orali zemlje (p) Hišo blizu ribnate vode kupim, ali vzamem v najem lepo stanovanje. Natančne ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod značko »Ribič« št. 2848. (p) Konfekcija — moda najboljAi nakup. — Anton i Presker. Sv. Petra c. 14, 1 Ljubljana. fl) ' Semena vseh vrst, vrtna in poljska, sveža — dobite pri KARL LOIBNER, Celje, Kr. Petra cesta 17. 5 sedežna limuzina v zelo dobrem stanju se proda na hranilne knjižice odnosno po dogovoru. Poizve se v trgovini Borštnikov trg 1. (f) Vložne knjižice kupite ali Drodaste oat-bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Šelenburgova ulica 6. fi Telefon 30-52. |4| Posojila podeljuje • Zadruga« Liubliana op 307. Spreime ooverieni-ke. (d) Iščem posojilo do 50.000 Din na enonad-stropno hišo z dobro vpeljano trgovino in gostilno. Ponudbe na upr. »Slov.« v Mariboru pod zn. »Sigurno« št. 2902. (d) ODDAJO: Dva lokala za brivnico, pisarno ali trgovino odda takoj D. Rovšek. Kolodvorska 35. Cena 800 in 900 Din. (n) Posestva Lepo posestvo na Štajerskem, 10 minut od kolodvora, obstoječe iz stanovanjske hiše m gospodarskega poslopja, vrta, njive in 30 ha gozda, se proda za 190000 Din. V plačilo se sprejme tudi knjižica Zadr. gosp. banke. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Srečen dom 100/2874«. (p) iNIMtfe po oatvlsifb cenah CERNE. iuvelit Liubliana. Wolfo*a ulio« M. 31 Prodamo Pisalna miza omara s 4 predali, pult j za blagajničarko, dobro . ohranjeno, poceni napro- ' daj. Stacul, Šelenburgova ul. 4. (t) Nogavice, rokavice in pletenin« Vam nudi > veliki tzbiri natugodneie ui naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana Židovska ulica in Star trg (II Sadna drevesa Radi izpraznitve drevesnice na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč viso-kodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, marelic in breskev po znižanih cenah Zahtevajte cenik, ali se osebno zglasite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. fl) Več šup in barak dobro ohranjenih in kritih z opeko, je ugodno naprodaj. Ena šupa sama daie zadosti stavbenega materiiala za manjšo hišo. Vprašati v Ljubljani v trgovini Kolšek, Dunajska cesta 47. fl) Mizarski stroj pod ceno naprodaj. Naslov: Dežela, poštni predal 101, Ljubljana. (1) Ceneje kot pri razprodaji dobite moške srajce, hlače in kravate. - Oglejte si izložbo. I. Tomšič, Sv. Petra c. 38. (1) V Zagrebu v centru mesta je naprodaj dobro uvedena cvetličarna. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2870. (1) Žlahtno vino lastnega pridelka prodaja zopet 10 1 in več: Sušnik. Ljubljana, ZaloSka. (1) Umrl nam fe naš dobri oče, dedek in tast, gospod Franc Vončina višji rod. načelnik v p. rodom iz Idrije Truplo blagopokojnega se prepelje iz Beograda v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v četrtek, dne 16. marca 1933 ob pol 3 popoldne iz kapelice pri Sv. Križu na pokopališče istotam.- Ljubljana-Beograd-Zagreb-Split-Tržič, dne 15. marca 1933. Pavla, Vinka hčeri Drago, Mirko, Ahacij-Miloi sinovi sinahe, zet, vnuki in vnukinje. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Kompl. predtiskarija popolnoma nova, ugodno naprodaj. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Lepa eksistenca« št. 2890. (1) Joughurt sladka smetana, stolčena. razni sir. čaino maslo — ■laibolie in naiceneie v Mlekarni. Dunaiska 17 (1 rvrdka A. VOLK 1 itiMfrma Kcslteva ctwta 24 oodi n«lc* ne ie «if »r«te oirni^nr moko id irnce mlevtke