Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 67 - 78 (2000)H Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HZnanstveni teoretsko-pregledni prispevekH Naeela priredbe psiholo.kih testov iz drugih jezikovnih in4kulturnih okolij: primer vpra.alnika VTP . ALENTIN BUCIK Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH Povzetek: Pri medjezikovnih in medkulturnih primerjavah rezultatov psiholo.kega testiranja iU ocenjevanja je nujno odgovoriti na vpra.anje, do katere mere je psiholo.ki merski in.trument, razvit . enem jezikovnem in kulturnem okolju, uporaben v drugih jezikovnih in kulturnih kontekstih. Pomembn 1 je vedeti, ali test zagotavlja ustrezno informacijo o istem psiholo.kem konstruktu v vseh kulturni . skupinah enako in je zato mo.na standardna uporaba originalnega testa, ali pa moramo uporabo test nujno prirediti. V okviru Mednarodne komisije za teste (The International Test Commission - ITC) s 1 nastala navodila za priredbo merskih in.trumentov, ki postavljajo standarde za vodenje in vrednotenjI prevajanja in priredb psiholo.kih testov za uporabo v razlienih populacijah. Navodila, ki se sproto posodabljajo, so razvr.eena v .tiri kategorije: kontekst (zadevajo skrb za konstruktno ekvivalentnost . razlienih jezikovnih okoljih), razvoj in priredbo in.trumenta (oziroma v korake v tem procesu), uporab 1 (pravila ekvivalentnosti pogojev uporabe testov v razlienih skupinah) in interpretacijo rezultatov te . dokumentiranje postopkov prevoda in priredbe. V predstavitvi ene od metodolo.kih strategij priredbI psiholo.kih testov, ki je uporabna zlasti pri medkulturnih .tudijah osebnosti, sku.amo prikazato upo.tevanje nekaterih od omenjenih navodil. Gre za slovensko verzijo Vpra.alnika temperamenta p 1 Pavlovu (VTP), katerega avtor je Strelau. Test je na voljo v razlienih jezikovnih verzijah, ki so vsI nastale iz poljskega in nem.kega izvirnika po enaki priredbeni metodologiji. Ta zahteva prevod velikI baze postavk (252) iz treh razlienih jezikovnih verzij, zajem rezultatov na relevantnih vzorcih in n podlagi tega sestavo konene domaee jezikovne verzije. Pri slovenski adaptaciji je potrebno upo.tevato kriterije konceptualne in metriene primerljivosti ter primerljivosti oblike lestvice z drugimi jezikovnimo verzijami o Kljuene besede: psiholo.ko ocenjevanje, prevod, priredba, medkulturne primerjave, temperament, Vpra.alnik temperamenta po Pavlov *Naslov / address: izr. prof. dr. Valentin Bucik, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000HLjubljana, Slovenija, e-mail: tine.bucik@ff.uni-lj.siH #Prispevek je bil predstavljen na 3. kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v simpoziju .ProblemiHuporabe psiholo.kih testov. in je eden od izidov raziskovalnega projekta .t. J5-9019-0581-99 z naslovomH .Inteligentnost, mentalna hitrost in nekatere poteze osebnosti. pri Ministrstvu RS za znanost in tehnologijo. Del teH .tudije je bil predstavljen tudi na Joint European Conference of the IACCP and ITC junija 1999 v Gradcu v AvstrijiHz naslovom .Cultural Diversity and European Integration..H 684V. Buci . Principles of the cross-cultural adaptation of an inventory:4The case of the Pavlovian Temperament Survey4 ALENTIN BUCI . University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH Abstract: Proper adaptation of psychological tests and other instruments is one of the key issues wheU conducting cross-cultural studies based on the psychometric approach. The International Test ComN mission (ITC) developed the international guidelines for cross-cultural test adaptations and translaN tions. The criteria of conceptual, metrical and scalar equivalence of different language versions shoulB be taken into account. One of the possible strategies for construction and adaptation of inventories wa 1 used in the translation of the Pavlovian Temperament Survey (PTS) from Polish and German to SlovenI language. In this process, the operationalization and conceptualization of a construct(s) and the ite . generalization process are crucial. The large item pool is considered as the universe of items, and thosI items are supposed to be prototypical for the concept. Only those items are selected form the item pool which are most representative of the particular construct in a given culture. For each language versioU of the inventory, the final number of items is or may be different. This requires standardization proN cesses for cross-cultural comparisons. The 252-item pool is considered as a starting point for the conN struction of the PTS for all language forms and cultures. At least three different language forms shoulB be used in translation. The decision about the adopted form of the large item pool for use in a targes language is based upon the comparison of those three language forms, translated by independent proN fessional translators. The final version of the inventory is constructed on the basis of the psychometri analysis of the structure of temperament o Key words: psychological assessment, adaptation, translation, cross-cultural comparisons, temperaN ment, Pavlovian Temperament SurveW CC=222 1 Pri prevodu in priredbah psiholo.kih testov najrazlienej.ih vrst iz katerega kolo (najveekrat enega velikih svetovnih jezikov) v slovenski jezik je vse preveekrat zaznato (ee si lahko dovolimo rahlo priredbo naslova enega romana znanega ee.keg disidentskega pesnika, pisatelja in dramatika Milana Kundere) .neznosno lahkost0 opravljanja predvidenih metodolo.kih postopkov prevajanja in prirejanja. Opazito je, da si pri tem premalokrat zastavimo nekatera kljuena vpra.anja glede prevajanj in priredbe psihodiagnostienih sredstev, na primer: (i) do kod je pri psiholo.ke . medjezikovnem in medkulturnem primerjanju merski in.trument, razvit v ene . jezikovnem in kulturnem okolju, uporaben tudi v drugih jezikovnih in kulturni . kontekstih in (ii) ali test zagotavlja ustrezno informacijo o istem psihienem konstrukt v vseh kulturnih skupinah enako, torej, ali je v novem okolju mo.na standardn uporaba originalnega (prevedenega) testa ali pa je nujno uporabo prirediti. Konstrukto in koncepti, ki jih psihologi .elimo meriti s standardnimi ter - kolikor je mogoee N veljavnimi in zanesljivimi merskimi in.trumenti, so zapleteni in nemalokrat premal 1 poznani, da bi si upali trditi, da jih je mogoee povsod zabele.iti z enakimi .merskimo Strategija prevoda in priredbe psiholo.kega testaH694 napravami., ne glede na jezikovne in/ali kulturne posebnosti okolja, v katere . merimo o Mednarodna komisija za teste (International Test Commission - ITC), ustanova ki najbolj vestno skrbi za mednarodno primerljivost rezultatov psiholo.kega testiranja je pred kratkim izdala kratka, a natanena navodila oziroma standarde za prevajanjI in priredbo merskih in.trumentov za uporabo v razlienih populacijah glede na jezi ali socialno oziroma kulturno okolje (Hambleton, 2000). Standardi govorijo o .tiri . kljuenih kategorijah, ki jih mora sestavljalec in zlasti prevajalec in prirejevalec testo . upo.tevati N o kontekstu (oziroma o skrbi za konstruktno ekvivalentnost v razlieni . jezikovnih okoljih; o tem govorita dva standarda) e N o razvoju in priredbi in.trumenta (oziroma o natanenih korakih v tem procesu eemur je posveeenih deset standardov) e N o uporabi (.est standardov o ekvivalentnosti pogojev uporabe testov v razlieni . skupinah) te . N o interpretaciji rezultatov ter o dokumentiranju postopkov prevoda in priredbe eemur so posveeeni .tirje standardi o Namen tega prispevka ni predstavljati in podrobneje razlagati omenjenih pravi in navodil, pae pa s pomoejo konkretnega primera predstaviti eno od vrste strokovn 1 korektnih strategij prevoda in priredbe psiholo.kih testov, ki je uporabna zlasti pro medkulturnih .tudijah osebnosti. Kot primer navajamo prevod in priredbo Vpra.alnik temperamenta po Pavlovu (VTP), v izvirniku imenovan .The Pavlovian TemperaN ment Survey.(PTS), katerega prvi avtor je priznani poljski raziskovalec osebnosti iU zlasti temperamenta Jan Strelau (Strelau in Angleitner, 1994). Znaeilnosti, ki ji . imenujemo temperament, moeno doloeajo tip vedenja posameznika. Temperamens ni enodimenzionalna znaeilnost elovekove osebnosti, pae pa ga sestavljajo razlienI poteze. Moeno se povezuje z drugimi osebnostnimi dimenzijami, kot so ekstravertnost impulzivnost, anksioznost, poleg tega pa tudi z razlienimi vidiki inteligentnosti, in X nekaterimi drugimi psihienimi lastnostmi (Gasar in Bucik, 1995; Bucik in Gasar 1996; Bucik, 1997a, 1997b, 1999a, 1999b, 1999c; Zadravec, 2000). V slovenske . jeziku smo za doloeanje temperamenta imeli na voljo le zelo staro verzijo vpra.alnik temperamenta po Strelau iz leta 1967 (Lamovec, 1980). Zato smo .e pred easo . zaeutili moeno potrebo po trdnem in.trumentu, ki bi bil v pomoe pri raziskovanj strukture, glavnih znaeilnosti in delovanja temperamenta ter njegove povezanosti X drugimi osebnostnimi dimenzijami. Po korakih, ki jih predlagajo standardi ITC z prevajanje in priredbo merskih in.trumentov za uporabo v razlienih populacijah gledI na jezik ali socialno oziroma kulturno okolje, in na podlagi zahtev, ki jih glede prevod in adaptacije postavljajo avtorji VTP (Strelau, Angleitner in Newberry, 1999), sm 1 se lotili priredbe vpra.alnika za uporabo v slovenskem jeziku in v slovenske . kulturnem in dru.benem okolju. Morda ni odvee poudariti, da strategija, ki jo t 704V. BucikH predstavljamo, resno in odgovorno odigra svojo vlogo zlasti pri priredbi t.i o samoocenitvenih vedenjskih vpra.alnikov osebnosti, kjer testiranca spra.ujemo p 1 njegovem odnosu do nekaterih tipienih vedenj v nekaterih tipienih situacijah o Kadar .elimo doloeen psiholo.ki merski in.trument pravilno in primern 1 uporabljati v medkulturnih raziskavah (ki jih, mimogrede, v nezadr.nem proces globalizacije vse pogosteje vpeljujemo), sku.amo ugotoviti na eni strani posebnosto psiholo.kih fenomenov in vedenj, ki so odvisni od posameznih kulturnih okoli.eiU (avtorji so to poimenovali .emieni. pristop; Strelau in Angleitner, 1994), na drugo strani pa podobnost psiholo.kih fenomenov in vedenj preko razlienih kultur (t.i o .etieni. pristop). Gre torej za to, da ugotovimo, koliko je mogoee nek proueevano psiholo.ki fenomen generalizirati ne glede na socialne, kulturne, civilizacijske iU jezikovne posebnosti posameznih okolij in kdaj pod nobenimi pogoji ne moremo alo ne smemo mimo specifienih kulturnih komponent proueevanih fenomenov. Najpre . se vpra.ujemo o tem, kak.ne so ugotovljene kulturne specifienosti v vedenju, in n podlagi tega sklepamo o vplivu okolja na doloeene medosebne razlike, nato pa 1 tem, kak.ne so ugotovljene podobnosti kljub medkulturim razlikam, in sklepamo n genetske ali biolo.ke dejavnike, ki vplivajo na doloeeno vedenje. Predno sklepam 1 o vplivu genetskih in drugih biolo.kih dejavnikov na vedenje, pa moramo dokazati da kulturno razliene skupine, ki jih primerjamo, delijo le genetsko determiniranI spremenljivke, ki lahko v celoti razlo.ijo splo.nost raziskovanega fenomena o Podobnosti v vedenju so namree lahko zgolj posledica delovanja .etienih. elementov ki jih nismo uspeli dovolj nataneno nadzorovati o Ko v psihometrienih raziskavah generiramo postavke in gradimo psiholo.kI lestvice, vpra.alnike in teste, .e posebej pa takrat, kadar jih prirejamo in prevajam 1 iz drugih kulturnih okolij, moramo spo.tovati odnos med emienim in etieni . pristopom. Upo.tevati pa moramo tudi kriterije konceptualne in metrienI ekvivalentnosti in.trumenta ter primerljivosti oblike lestvice (.skalarnI ekvivalentnosti.) z drugimi jezikovnimi verzijami (Poortinga, 1989). In.trument mor biti namree v razlienih verzijah primerljiv po strukturi (torej mora meriti isto lastnoss v isti ali podobni meri; nekateri to imenujejo tudi istovetnost oziroma enakoss konceptov, pri eemer enakost oziroma istost posameznih postavk ni pogoj), v vse . verzijah mora imeti enako enoto mere oziroma enako lestvico, rezultati morajo bito neposredno primerljivi, poleg tega pa morajo biti vse temeljne merske lastnosto in.trumenta preko razlienih jezikovnih verzij primerljive (ee .e ne enake). Katero kriterij je pri nepazljivem prevajanju testov v najveeji nevarnosti? Prav gotovo najpre . konceptualna primerljivost testov, saj je najte.je evalvirati argumente za konceptualn 1 enakost in.trumentov, nato metriena primerljivost ter za njo (in zaradi nje) tudo primerljivost oblike lestvice o Prikazali bomo torej eno od strategij za gradnjo in.trumenta, ki je bila na ena naein uporabljena pri izdelavi razlienih jezkovnih verzij vpra.alnika VTP (Strela in Angleitner, 1994; Strelau in dr., 1999) in ki smo jo v skladu s priporoeili avtorje . uporabili tudi pri slovenski priredbi vpra.alnika. Tak.na strategija omogoea uporab 1 Strategija prevoda in priredbe psiholo.kega testaH714 in.trumenta v medkulturnih .tudijah in neposredno primerjavo rezultatov, dobljeni . v razlienih jezikovnih in kulturnih okoljih na podobnih skupinah preizku.ancev. Pole . slovenske verzije, ki je pravkar v zakljueni fazi procesa priredbe, je danes VTP n voljo v angle.ki, ameri.ki, avstralski, belgijski, brazilski, bolgarski, francoski, gr.ki italijanski, japonski, korejski, mad.arski, nem.ki, nizozemski, poljski, romunski ruski in .panski verziji (Strelau in dr., 1999), kar omogoea izjemne mo.nosto neposrednih medkulturnih primerjav v lastnostih temperamenta o Za la.je razumevanje strategije sestave konkretnega in.trumenta na kratk 1 opi.imo osnovna teoretiena izhodi.ea, na katerih temelji in iz njih izhaja VTP o Strelauova teorija regulacije (Strelau, 1996) pravi, da je temperament rezultat biolo.kI evolucije in je lasten posamezniku od ranega otro.tva. Pri opredeljevanj temperamenta se Strelau poslu.uje razlikovalnega pristopa. Kadar imamo pro obravnavanju elovekove osebnosti opraviti z lastnostjo, ki je razvojno pogojena opisna, enodimenzionalna in povezana z enim ali drugim emocionalnim stanjem potem gotovo ne gre za potezo temperamenta. Za temperament je namree znaeilno da se ne spreminja z razvojem, da ima svoje korenine v vedenjski genetiki ter jI povezan z mehanizmi budnosti in vzburjenja, je veedimenzionalen in se odra.a . vedenju celotne osebnostne strukture in ne le v posameznih emoocionalnih stanjih o Temperament tvorijo poteze, ki so baziene, relativno stabilne, prisotne od raneg otro.tva in so sicer opazne pri ljudeh, a imajo tudi vedenjsko vzporednico pri drugi . .ivalskih vrstah. Poteza torej ni temperamentalna, ee ni biolo.ko determinirana, e I vedenje ni izra.eno .e v otro.tvu, ee ne najdemo analognega vedenja pri .ivalih in jI nasieena predvsem z vsebino, kar pomeni, da odra.a osebnost in ne naein izra.anj oziroma vedenja. Strelau pri opredeljevanju osnovnih mehanizmov, odgovornih z izra.anje potez temperamenta, izhaja iz teorije moei .ivenega sistema ruskeg fiziologa I.P. Pavlova oziroma iz njegove hipoteze o dveh mehanizmih, ki izra.at naravo .ivenega sistema (Strelau, 1996, 1997; Strelau in Zawadski, 1997; Strelau iU dr., 1999): o ekscitacijski kapaciteti .ivene celice (torej o zmo.nosti aktivacijI .ivenega sistema) in o njeni inhibicijski sposobnosti. Medosebne razlike . temperamentu pri ljudeh doloeajo tri kljuene lastnosti ekscitacije in inhibicije. To s 1 moe obeh, njuna uravnote.enost in mobilnost N moe ekscitacije pomeni stopnjo ekscitacije nevronov, povzroeeno z dra.ljaje . doloeene intenzitetee N moe inhibicije je sposobnost ohranitve stanja pogojene inhibicije; ta za razlik 1 od nepogojene inhibicije, ki je .e s filogenetskim razvojem vsajena v .ivenI strukture, obsega vse tipe naueenih in pridobljenih inhibicij, ki se razvijejo . teku ontogeneze (med najpogostej.imi manifestacijami pogojene inhibicijI so uga.anje, odlog in diferenciacija dra.ljajev in obeutkov) e N mobilnost .ivenega sistema oziroma .ivenih procesov je sposobnost delovato oziroma reagirati hitro na spremembe v okolju in se adekvatno prilagajati te . spremembam . gre torej za zmo.nost ustreznega in pravoeasnega prehajanj 7c V. BucikH iz stanja eksicitacije v stanje inhibicije in obratnoe N uravnote.enost .ivenega sistema oziroma njegovo ravnovesje pa je razmerjI med moejo ekscitacije in moejo inhibicije; gre torej za vpra.anje, kako inhibirato ekscitacijo, kadar je to potrebno oziroma kadar morajo imeti prosto pot drugI ustrezne reakcije glede na zahteve okolja o Po Pavlovu moean .iveni sistem izra.a znatno moe ekscitacije (ne da bi zdrsni v t.i. protektivno, transmarginalno inhibicijo, ki varuje centralni .iveni sistem preB preveliko obremenitvijo). Pri .ibkem .ivenem sistemu namree pride do protektivnI inhibicije .e pri nizkih dra.ljajskih intenzitetah. Mobilnost .ivenih procesov jI odgovorna za regulacijo sprememb ekscitacije in inhibicije. Odra.a pripravljenoss fiziolo.kih struktur za hitro prevajanje .ivenih impulzov. Iz teh predpostavk izhaja da bi se moral fleksibilni .iveni sistem hitreje prilagajati spremembam kot inertno (Zuckerman, 1991). Sklicujoe se na moe .ivenih procesov Pavlov razlikuje moeni iU .ibki tip .ivenega sistema. Zaradi .ibkosti obeh procesov, ekscitacije in pogojenI inhibicije, nadalje ne razdeljuje .ibkega tipa .ivenega sistema. Uravnove.enost meB moejo ekscitacije in inhibicije pa mu dovoljuje razlikovanje med uravnote.enim iU neuravnote.enim tipom, pri eemer je za slednjega v praksi mnogo bolj znaeiln prevlada ekscitacije nad inhibicijo kot obratno. Ko privzame mobilnost .iveni . procesov kot naslednji kriterij delitve tipov, razdeli moeni uravnote.eni tip v dv nadaljnja tipa . mobilnega in poeasnega. Pavlov je pokazal, da tak.na delitev vodo prav do klasiene tipologije, znane iz antiene Greije, ki pozna .tiri tipe temperamenta ibak (melanholik) Tip .ivenega g neuravnote.eng (kolerik) sistema moeang mobilen (sangvinik) uravnote.eng poeaseng (flegmatik) Slika 1. Tipologija po Pavlovu, temeljeea na lastnostih .ivenega sistema, v primerjaviHs starogr.ko tipologijo temperamenta (prirejeno po Strelau in dr., 1999).H Strategija prevoda in priredbe psiholo.kega test# 7d melanholik, kolerik, sangvinik in flegmatik . glej sliko 1) o Prostor v okviru tematike tega prispevka ne dovoljuje podrobnej.ega vpogled v omenjene teoretiene sklope in v njihovo empirieno oporo. Poglejmo raje, kak.n je pot, ki ji je v eni od strategij medjezikovnega oziroma medkulturnega prevajanj in prirejanja psiholo.kih testov potrebno slediti (Strelau in Angleitner, 1994; Strela in dr., 1999) in po kateri smo .li tudi pri slovenski priredbi vpra.alnika VTP. Temeljn znaeilnost te strategije je, da enakovredno upo.teva in povezuje tako t.i. etieni kos t.i. emieni pristop h gradnji in.trumenta o Strategija prevoda in priredbe in.trumenta: (a) .etieni. del4 Najpomembnej.a naloga tega dela strategije je opredelitev .etienega., tore . generalnega, od razlienih kulturnih in jezikovnih okolij neodvisnega konstrukta, iU gradnja .velike banke postavk. (oziroma tipienih vedenjskih situacij), ki ta konstruks predstavljajo in odra.ajo preko razlienih kultur. Iz te banke bo v t.i. .emienem. del strategije mogoee izbirati postavke, ki bodo v konkretnem kulturnem in/ali jezikovne . okolju odra.ale univerzalni konstrukt, ki raziskovalca zanima. Za ta del so znaeilno naslednji kljueni metodolo.ki koraki (Strelau in dr., 1999) a doloeiti osnovne konstrukte, ki naj jih in.trument meri; v na.em primeru grI za tri temeljne poteze temperamenta, ki so kljuene lastnosti centralneg .ivenega sistema in ki naj bi bile .etiene., torej univerzalne preko razlieni . kultur; to so moe ekscitacije, moe inhibicije in mobilnost .ivenih procesove b operacionalizirati opredeljene konstruke, kar pomeni, da moramo za vsakeg generirati opredelitvene komponente (pri tem je pomembno, da iz te . komponent v naslednjem koraku generiramo konkretne postavke za vpra.alnik) o Kot reeeno, v na.em konkretnem primeru vse komponente za vsako od tre . potez izhajajo iz Pavlovove konceptualizacije temeljnih lastnosti centralneg .ivenega sistema. Avtorji so doloeili sedem opredelitvenih komponent z potezo moe ekscitacije ter po pet komponent za potezi moe inhibicije iU mobilnost; te opredelitvene komponente naj bi se odra.ale v vseh vrsta . vedenja. Zgolj v ilustracijo imenujmo pet opredelitvenih komponent za potez 1 mobilnost: (i) posameznik reagira ustrezno na neprieakovane spremembe . okolju, (ii) posameznik se hitro prilagaja na nova okolja, (iii) posamezni zlahka prehaja iz ene aktivnosti v drugo, (iv) posameznik glede na pomeU situacije brez truda spreminja razpolo.enje iz pozitivnega v negativno iU obratno, (v) posameznik ima raje situacije, ki od njega zahtevajo, da soeasn 1 opravlja razliene aktivnostie c za vsako od opredelitvenih komponent opraviti proces generiranja postavk; . ta proces so vkljueeni vsaj .tirje avtorji, izvedenci za podroeje, za katereg gradimo in.trument. Vsak od njih sestavi vsaj pet postavk za vsako oB h V. Buci . komponent; rezultat tega koraka je ponavadi dolga lista postavk, s katerimi jI bilo mogoee nadaljnje delo. V konkretnem primeru pri vpra.alniku VTP jI proces generiranja postavk za vsako od 17 komponent (za sedem komponens pri potezi moe ekscitacije ter po pet komponent pri potezah moe inhibicije iU mobilnost .ivenega sistema) dal 377 postavk. Pri izvedbi procesa generiranj postavk moramo upo.tevati nekatera metodolo.ka priporoeila, ki zagotavljaj 1 veejo vsebinsko in formalno kakovost postavk. Postavke morajo biti: (i) kratkI in razumljive, (ii) neobeutljive na vpliv dejavnika socialne za.eljenosto odgovarjanja, (iii) raznolike po vsebini, (iv) logieno povezane s konstruktom pri eemer moramo poskrbeti za to, da hkrati ne konvergirajo s podobnimi, a z merjeno lastnost nerelevantnimi konstrukti, (v) uporabne v razlienih kultura . in ne pristranske do doloeene populacije ali podpopulacij ter (vi) uravnote.enI pri vrednotenjue d izvesti proces neodvisnega presojanja postavk; vsi .tirje izvedenci ocenij 1 vse postavke glede na zgornjih .est kriterijev . v nadaljnji proces se uvrstij 1 le tiste postavke, pri katerih so se izvedenci strinjali glede vseh .estih kriterijeve e rezultat opisanih korakov je velika baza izbranih postavk, ki jo nekateri avtorjo imenujejo tudi .velika banka. ali .univerzum. postavk, ki jo je mogoee iX enega (izvirnega) jezika prevajati v druge jezike (v primeru VTP se je v .veliko bazi postavk. po opravljenem koraku (d) zna.lo 252 postavk). Vse postavke v veliki bazi predstavljajo tipiene situacije ali vedenja, ki sI nana.ajo na posamezno potezo oziroma opredelitveno komponento. Vpra.ani sku. oceniti, v kolik.ni meri doloeena postavka velja zanj. Postavke se ocenjujejo n .tiristopenjski ocenjevalni lestvici z vrednostmi zame popolnoma velja, zame vHglavnem velja, zame v glavnem ne velja in zame sploh ne velja. Velika baza podatko . torej predstavlja startno toeko za konstrukcijo vpra.alnika v razlienih jezikovnih iU kulturnih oblikah. Na zaeetku .zgodovine. VTP sta bili na voljo dve izvirni jezikovno obliki .velike banke postavk., poljska in nem.ka. Iz teh so se razvili prevodi baz . angle.kem, .panskem, francoskem in ruskem jeziku, nato pa .e v ostalih jezikih o Strategija prevoda in priredbe in.trumenta: (b) .emieni. del V emienem delu mora raziskovalec nujno slediti natanenim navodilom, ki jih avtorjo in.trumentarija navadno zapovedo za prevod in priredbo v katero koli jezikovno alo kulturno okolje. V konkretnem primeru pri delu z VTP smo morali na zahtevo avtorje . izvirne verzije vpra.alnika nataneno slediti metodolo.kim korakom tudi pro slovenskem prevodu in priredbi. Potrebno je bilo opraviti naslednje korake a Izvede se neodvisen prevod najmanj treh razlienih jezikovnih verzij .velikI banke postavk. v ciljni jezik. Pri slovenski adaptaciji VTP smo med razlienimo Strategija prevoda in priredbe psiholo.kega test# 754 jezikovnimi verzijami, ki so nam jih prijazno odstopili avtorji, izbrali verziji . poljskem in nem.kem (prvi, izvorni verziji) in v angle.kem jeziku. Vsak prevoB v slovenski jezik sta neodvisno drug od drugega opravila po dva jezikovn izvedenca, na podlagi uskladitve je bila nato narejena ena prevedena verzij postavk iz vsakega jezika o b)Vsaka verzija, ki je v domaei jezik prevedena iz izvirnega jezika, je zate . prevedena nazaj v izvirnik (vzvratnega prevoda ne opravlja isti strokovnjak ki je prevedel izvirnik) in potuje k avtorju verzije v doloeenem jeziku v potrdite . in morebitne popravke prevoda (ta proces lahko poteka v vee fazah, dokle . izvirniki in prevodi niso usklajeni) o c 5 psihologov izvedencev (ki niso bili vkljueeni v prevajanje banke postavk odloei o tem, kateri prevod .velike banke postavk. iz izvirnika je najbol . ustrezen za uporabo v ciljnem, v na.em primeru slovenskem jeziku. Odloeij 1 se za tisto verzijo, pri kateri je strinjanje izvedencev najveeje. V slovenske . primeru ni bil privzet nobeden od prevodov obstojeeih izvirnikov sam zase pae pa je bila nova verzija .velike banke postavk. v slovenskem jeziku zgrajen kot kombinacija postavk iz vseh treh prevodov. Vsaka od 252 postavk je bil uvr.eena v koneno verzijo tako, da se je zanjo veeina od petih ocenjevalce . strinjala, da je najbolj.a od vseh treh prevedenih postavk pod isto zaporedn 1 .tevilko. Postavka 1 je bila na primer izbrana iz prevoda tiste verzije .velikI banke., pri kateri so bili ocenjevalci najbolj skladni glede kvalitete postavke o d Opravi se zbiranje podatkov s tako prirejeno veliko bazo 252 postavk na vzorc vsaj 400 posameznikov, ki morajo biti raznovrstni po starosti (v razmiku oB 15 do 80 let), spolu in stopnji ter vrsti dose.ene izobrazbe (vzorec mora bito torej karseda heterogen). V Sloveniji smo podatke zbrali na vee kot 50 1 posameznikih razliene starosti, spola in izobrazbe o e Po standardiziranem metodolo.kem postopku, ki so ga predpisali avtorjo izvirnih verzij vpa.alnika in je popolnoma enak za vse jezikovne verzijI (Strelau, Angleitner, Bantelmann in Ruch, 1990; Strelau in dr. 1999), se opravo statistiena analiza podatkov, dobljenih z .veliko banko postavk.. Postopek jI namenjen izboru najbolj.ih postavk za vsako opredelitveno komponent 1 vsakega od merjenih konstruktov in se konea s konstrukcijo konene lestvice o Izraeunajo se medsebojne korelacije postavk in korelacije postavk s konenimo rezultati na posameznih komponentah in na dimenzijah oziroma potezah, ko jih odra.ajo te komponente, nato postopek izbora postavk poteka v peti . korakih (i izloeimo postavke, pri katerih najdemo vsaj eno od naslednji . dveh lastnosti: (a) da korelacija med postavko in skupni . rezultatom ne prese.e vrednosti 0,15 (pri eemer je vrednoss odgovora na to postavko izloeena iz skupnega rezultata) alo (b) da je korelacija postavke z lestvico, ki bi ji moral pripadati, manj.a kot korelacija s katero od drugih lestvice 7 . V. Buci . (ii ee je korelacija postavke z drugo komponento postavki lastnI lestvice (ki odra.a doloeen konstrukt) veeja kot korelacija X odgovarjajoeo komponento pri isti lestvici, postavk 1 pripi.emo tej komponentie (iii s tako preei.eenim nizom postavk znova opravim 1 korelacijsko analizo, zatem spet preverimo koraka (i) in (ii) 2 to ponavljamo toliko easa, dokler popravki niso vee potrebnie (iv ponavljajoea narava postopka dovoljuje postopno izloeanjI neustreznih postavk; po pravilu se v vsakem koraku izloei oB ena do tri postavke na posamezno opredelitveno komponent 1 (spomnimo se, pri VTP je teh komponent 17) e (v v zadnjem koraku so postavke zbirane po naslednjih naeelih (a) postavke naj reprezentirajo vse opredelitvene komponente (b) za vsako lestvico naj bo pribli.no enako .tevilo postav (to je .e posebej pomembno pri lestvicah moe ekscitacije iU moe inhibicije, saj omogoeata izraeun lestvice uravnote.enostH .ivenega sistema; (c) .tevilo postavk naj se manj.a tako, da sI hkrati s tem bistveno ne zmanj.uje zanesljivost lestvic o Konena verzija vpra.alnika v doloeenem jeziku mora vsebovati postavke, ko najbolje predstavljajo vsakega od konstruktov, vendar je za vsako jezikovno verzij 1 (in za vsako dimenzijo znotraj lestvice) lahko koneno .tevilo postavk razlieno o Statistiena analiza po predstavljenih korakih je pri sestavi konene verzije VTP z vse jezikovne verzije opravljena v metodolo.kem laboratoriju oddelka za psihologij 1 na Univerzi v Bielefeldu v Nemeiji. Iz originalnega priroenika o vpra.alniku VT . (Strelau in dr., 1999) je mogoee razbrati, da so razliene jezikovne verzije razlien 1 obse.ne: od 51 postavk v italijanski verziji do 72 postavk v nem.ki. Poleg tega velja da niti ni potrebno, da imamo veliko prekrivanje izbranih postavk iz osnovne bazI 252 postavk preko razlienih jezikovnih verzij. Povpreeno prekrivanje postavk v dve . razlienih jezikovnih verzijah je okrog 50 odstotno. Iz tega je razvidna osnovna logik t.i..etieno-emienega. pristopa: v razlienih kulturah in jezikovnih okoljih lahko iX velike baze postavk v koneno verzijo izberemo razliene postavke, ki pa nam vendarlI zagotavljajo, da z njimi na zelo podoben in primerljiv naein merimo iste konstrukte v na.em primeru poteze temperamenta o Dobro se je ob tem spomniti, da moramo tako pri konstrukciji in.trumenta kos tudi ob prevodu ter prilagoditvi in.trumenta, ki ga .elimo primerjati v razlienih jeziki . in/ali kulturah, poskrbeti za zadovoljitev kriterijev enakosti oziroma primerljivosti ki smo jih predstavili .e v uvodnem delu prispevka. Pri vpra.alniku VTP je na prime . (i) konceptualna primerljivost dose.ena s pomoejo logike .etienega. pristopa; (ii primerljivost oblike lestvice je dose.ena potem, ko je opravljena standardn transformacija rezultatov, saj imamo lahko razlieno .tevilo postavk v razlienih koneni . verzijah vpra.alnika; (iii) metriena primerljivost pa je dose.ena s konsistentnostj 1 Strategija prevoda in priredbe psiholo.kega testaH774 vzorca interkorelacij med lestvicami VTP preko razlienih jezikovnih verzij in tudi X ustreznostjo drugih psihometrienih lastnosti o Koneno verzijo vpra.alnika, ki .teje 50 do 70 postavk, v ciljnem jeziku nat 1 po standardnem postopku .umerimo. z zbiranjem podatkov na dovolj veliki . reprezentativnih vzorcih, na podlagi eesar opravimo psihometriene analize, kot s 1 analiza zanesljivosti, veljavnosti in standardizacija, podatki pa nam omogoeijo tudo izdelavo ustreznih norm o Analize, ki bi omogoeile popolno selekcijo postavk za koneno slovensko verzij 1 TP, .e niso popolnoma koneane, vendar je .e jasno, da bo vpra.alnik obsegal 6 1 postavk, po 20 za vsako od treh potez temperamenta. Po opravljeni analizi podatkov zbranih na 252 postavkah na velikem .tevilu preizku.ancev (N=580) trenutno potek finalizacija vpra.alnika v koneni obliki, s katero bomo opravili zajem podatkov z .tudijo zanesljivosti, veljavnosti ter drugih psihometrienih lastnosti in.trumenta o endar metriena analiza in.trumenta in predstavitev konene oblike vpra.alnik presega okvir te predstavitve. Po opravljenem psihometrienem postopku izdelavI konene verzije in po zbranih podatkih, ki bodo omogoeili evalvacijo psihometrieni . lastnosti in.trumenta, imamo namen poroeati tudi o tem o Zahvala: Avtor se zahvaljuje prof dr. Janu Strelau z Univerze v Var.avi za dovoljenje uporabe, prevod in priredbe izvirnega vpra.alnika .Pavlovian Temperament Survey. ter za napotke pri metodologijo priredbe. Zahvaljuje se tudi prof. dr. Aloisu Angleitnerju ter njegovi raziskovalni skupini na Univerzo v Bielefeldu za metodolo.ke napotke in smernice pri kreenju .velike banke postavk. v slovensko verzij 1 vpra.alnika o Literatura4 Bucik, V. (1997a). Mentalna hitrost, temperament in temeljne osebnostne dimenzijI [Mental speed, temperament and basic personality dimensions]. II. kongresHpsihologov Slovenije - Portoro., 22.-25. oktober. Povzetki, str. 28-29 o Bucik, V. (1997b). Personality dimensions, temperament traits and speed of informationN processing: a preliminary study. VIII. Biennial Meeting of the International SocietyHfor the Study of Individual Differences, Aarhus, Denmark, July 19-23. Povzetki, str o 81 o Bucik, V. (1999a). Cross-cultural adaptation of an inventory: The case of the PavloviaU temperament survey. Joint European Conference of the International AssociationHfor Cross-Cultural Psychology and the International Test Commission. .CulturalHdiversity and European integration. - Graz, Austria, June 29 to July 2. Povzetki str. 116 o Bucik, V. (1999b). Pavlovian CNS properties, personality traits, processing speed anB intelligence. V. European Conference on Psychological Assessment, Patras, Greece,HAugust 25-29. Povzetki, str. 29-30 o Bucik, V. (1999c). Temperament and processing speed: The role of strength of excitation o IX. Biennial Meeting of the International Society for the Study of Individual Differ-Hences - Vancouver, Canada, July 5-9. Povzetki, str. 26 o 784V. Buci . Bucik, V. in Gasar, S. (1996). Speed of information-processing, general intelligence, anB basic dimensions of personality. 4th Alps Adria Psychology Symposium - Zagreb,HCroatia, October 3-5. Povzetki, str. 41 o Gasar, S. in Bucik, V. (1995). Odvisnost hitrosti procesiranja informacij od nekateri . osebnostnih lastnosti [The dependence of speed of information-processing of somI characteristics of personality]. XII. Psiholo.ko znanstveno sreeanje .Dani RamiraHBujasa. - Zagreb, Hrva.ka, 14.-16. november. Povzetki, str. 27 o Hambleton, R.K. (2000). ITC test adaptation guidelines (April 21, 2000 version) o Neuradna verzija, delovno gradivo [Non-official version, working report] o Lamovec, T. (1980). Eksperimentalni priroenik iz psihologije motivacije, emocij, osebnostiHin ueenja [Experiments in psychology of motivation, emotions, personality andHlearning: Manual]. Ljubljana: Filozofska fakulteta o Poortinga, Y.H. (1989). Equivalence of cross-cultural data: An overview of basic issues o International Journal of Psychology, 24, 737-756 o Strelau, J. (1996). Individual differences in temperament: An international perspective. VJ.G. Adair, D. Belanger in K.L. Dion (ur.), Advances in psychological science, Vol.H1, Social, personal and cultural perspectives, (str. 33-50). London: PsychologW Press o Strelau, J. (1997). The contribution of Pavlov.s typology of CNS properties to personalitW research. European Psychologist, 2 (2), 125-138 o Strelau, J. in Angleitner, A. (1994). Cross-cultural studies on temperament: Theoretica considerations and empirical studies based on the Pavlovian Temperament Survey o Personality and Individual Differences, 16, 331-342 o Strelau, J., Angleitner, A., Bantelmann, J. in Ruch, W. (1990). The Strelau Temperamens Inventory-Revisited (STI-R): Theoretical considerations and scale development o European Journal of Personality, 4, 209-235 o Strelau, J., Angleitner, A. in Newberry, B.H. (1999). Pavlovian Temperament SurveyH(PTS): An international handbook. Seattle: Hogrefe & Huber o Strelau, J. in Zawadski, B. (1997). Temperament and personality: Eysenck.s threI superfactors as related to temperamental dimensions. V H. Nyborg (ur.), TheHscientific study of human nature: Tribute to Hans J. Eysenck at eighty, (str. 68-91) o New York: Elsevier Science o Zadravec, T. (2000). Impulzivnost z vidika Eysenckove teorije osebnosti in PavlovoveHteorije temperamenta [Impulsivity in terms of Eysenck.s personality theory andHPavlov.s theory of temperament]. Neobjavljena diplomska naloga [Unpublished B . diploma]. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo o Zuckerman, M. (1991). Psychobiology of personality. Cambridge: Cambridge UniversitW Press o Prispelo/Received: 25.05.2000HSprejeto/Accepted: 10.08.2000H