To številko posvečamo spominu naj večjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in sodobnim slovenskim kulturnim vprašanjem CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din TRST 4L. februarja 194» LETO ČETRTO - številka 151 D .. 1 irWyt, brodile j Ì so trte Vince nam sladko, ? i W «»n, oiirua ž»e, j ! srce ra/jasnl In oko. j ki vtopi ( vse skrbi, j , „,„H „p „P* J 1 TJ il mù »ajpred veselo •*“ mt'°- K, «.i ~ »V«. ( v«. kar nas Je : Sinov sloveče malere', pKi mm I sovražnike ’z oblakom I rodu naj r>aš*a trti« grom; prost, ko Je bil očakov, naprej naj bo Slovencev do», naj id robe njih roke si spone, ki Jim se iežei ti liRosi, »reča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; oirok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, ' ‘3 da oblast in z njo čast, I ko pred, spet naia bosta lasti | f N Bot živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke. j ko naše je krvi deklé; j naj sinov I zarod nov 'i !z vas bo strali sovražnikov? | k,.,. . ......... Frančišek Smeri»«: il/^ladenCi, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti sirup; ker zdaj vas kakor nas Jo srčno branit’ kliče čas? Preteren, mavec IMS (le neobjavljen) .J /j ivi naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejaki ItšiiCifJ: « Li JVa zadnje še, prljatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratii, ki dobro v srcu mislimo; dokaj dol »*i LÌ vsak, kar nas dobrih je ENOTNOST JE NUJNA| Glavnu misli iz colorata sekretarja HP Tržaškega ozemlja I na konferenci predstavnikov demokratičnega gibanja Trsta j Na pobudo volivnega odbora itali-jansko-slovanske ljudske fronte, so se v Trstu sestali predstavniki demokratičnih organizacij Trsta, da predisku-tirajo sedanji politični položaj na Tržaškem ozemlju posebno v zvezi z eventuelnimi volitvami in da na pod lagi ugotovitev izdelajo sklepe in nakažejo neposredno akcijo celotne tržaške protiimperialistične fronte. Na tej konferenci je podal politično poročilo sekretar KP in predsednik OF tov. Branko Babič. Iz referata povzemamo glavne misli: Politična linija imperialistične reakcije v Trstn Tržaško demokratično gibanje je sklepe mirovne pogodbe glede'Trsta sprejelo v interesu miru in čimprejš-. nje normalizacije. Ne tako angloame-riškl imperialisti. Vse njihovo delovanje je usmerjeno v nespoštovanje mirovne pogodbe in kršenje njenih določil. Konkretno se to izraža v podpihovanju nacionalne mržnje do slovanskega prebivalstva pri italijanski Šovinistični reakciji, pri podpihovanju njenega iredentizma in v koncentriranju vseh mogočih reakcionarnih begunskih elementov, ki delujejo na znotraj proti tržaškim demokratičnim silam, na vzven pa kot špijonske organizacije proti ljudski republiki Ju goslaviji in drugim ljudskim demokracijam na vzhodu. Politika revizionizma «mgloameriške vojaške uprave se manifestira še posebno v sabotiranju v gospodarski samostojnosti Tržaškega ozemlja, ustvarjanja ekonomske unije Tržaškega ozemlja Italijo in tako v dejanskem vključevanju Tržaškega ozemlja v plan Marshallovega imperialističnega osvajanja ekonomskih in strateških baz. Jasno Je, da domače gospodarstvo pri tem hira in da standart tržaškega prebivalstva pada. Protiakcija lokalnih demokratičnih sil Taka politika vojaške uprave in nastali položaj sta narekovala tržaškemu demokratičnemu gibanju pojačanje borbe za spoštovanje mirovne pogodbe in za normalizacijo političnega In ekonomskega življenja. Osnovo te borbe je predstavljala organizacijska enotnost slovansko italijanskih ljudskih množic, ki je vzrastla iz krvave narodnoosvobodilne borbe. V tej težki borbi Je tržaško demokratično gibanje doseglo velike uspehe, ki so presegli tudi teritorialni pomen. Doma je ta borba mobilizirala najširše ljudske množice v protiimperialistične fronto, v svetu pa je razkrinkala imperialistično politiko angloameriške vojaške uprave. Zahteva po demokratičnih volitvah Ena glavnih zahtev, ki so jo postav. Ijale tržaške demokratične sile, Je bila zahteva po takojšnjih demokratičnih volitvah v upravne organe, v patere Je vojaška uprava proti ljudski volji namestila same reakcionarne iredentistične vrhove. Vojaška uprava se je tej zahtevi izmikala z vsemi mogočimi izgovori, vendar je bila končno vsled pritiska demonratičnih sil prisiljena začeti razmišljati o razpisu takih volitev. Vojaška uprava je čakala za to samo primernega trenutka, ki. naj bi ji z souporabo vseh preizkušenih protidemokratičnih sredstev zagotovil volivni uspeh. Ta trenutek je prav gotovo prišel z objavo resolucije Informacijskega urada in z nastalim razkolom v tržaškem demokratičnem gibanju. Zaradi vsega tega je-mjm psAreh no, 4a dentokrai ične «Sle iatperiail I ZA MIR stične oaautot z volitvami rstAarMepi Pretekli i&ien je svetovna jav-jo, da v «tonokraijfoiem ljudstvu prt>jnovt dobila nov dokaz, kako Sovjet-prečijo nevarne duzi je o «4emofcra-| «ka zveza in »jen voditelj Stalin tifoostia polliti«! vojaške uprave io IfK/sveéata vse svoje napore ohra-domače reakcije in nevero ljudskih Initvt jn utrditvi mini v »vetu. Glav-množic v svoje lastne sile, če bi even-J ni. ravnatelj aioeriike novinarske t uelno tuji mipemiis‘ič«i in domači 1 agencije v Ev rop j Smith, je nam-reakei ji uspelo s takšnimi »olitvaoii J reč «Javil gcncrsJisimu Stalinu ne-Pdivoriti dejansko razmerje polteč-l kaj vprašanj glede odnosov nvd hih IZDA In SZ, Ka vprašanje, že je osnovne naloge jSovjeteka zvez» pripravljena -kup- ... Ino z ZDA objaviti izjavo proti ga gi auja I vojni, je Stalin odgovoril pritrdil- V takem položaju so osnovne nalo-jno. Prav tako je Stalin izjavil, da g« demokratičnega gibanja naslednje: I je pripravljen sestati se s Truma- 1. Borba za spoštovanje mirovne jnom’ da tako izjavo izdelata. Sta- pogodbe v našem interesu in v intere, j lin je tudi izrazil dobro voljo SZ su mednarodnega stališča borbe za|za rešitev nemškega oz. berlinske-mir. Iga vprašanja. 2. Borba za politično In ekonomskoj Stalinove izjave so sedaj pred neodvisnost Tržaškega ozemlja. J met številnih razgovorov ameriških 3. Borba za demokratizacijo naše-j politikov in seveda predmet doga javnega življenja. | bat svetovnih političnih krogov. 4. Jasno in odločno je treba posta- j f-judske množice vsega sveta pa so viti vprašanje nacionalne enakoprav-1 Stalinove izjave sprejele z odobra-nosti slovenskega življa z italijanskim| vanjem in veseljem, kajti v mi-in se za to odločno boriti. . | poljubni politiki Sovjetske zveze 5. Predpogoj vsemu je enotnost de | v’idi3° jamstvo za srečno in mirno mokratičnega gibanja, enotnost naj-1 bodočnost. širših slovansko italijanskih ljudskih j MARKOSOVI MiROVMI množic. Tu je danes naša najbolj bo-1 nnnn it leča točka kot posledica resolucije In-1 rUGOdl formbiroja, in absurdne in lažnjivej Radio «Svobodna Grčija» je od-kampanje Vidalijevcga vodstva proli | dajal proglas grške demokratične demokratičnim silam, ki so ostale zve-1' Inde, v katerem ponovno nudi poste revolucionarni liniji tržaškega de-j8°je, ki lahko napravijo konec demokratičnega gibanja. | žavljanski vojni. Pogoji obsegajo naslednje točke: Kam vodi vidalijevstvo? ! i tt , ■ ......... i 1. Vse tu je vojaške siie morajo Vidalijeva skupina se je izrodila v j takoj zapustiti Grčijo! Vsakršna agencijo najbolj izmišljenih in provo- |(u3a intervencija v Grčiji mora pre-katorskih vesti in njeno glasilo v gla-Jne^a^- Razveljaviti se morajo vse silo klHtaških in grupaških polemik | konvencije in dogovori, ki kršijo najbolj nizke vrste, ki so izgubile vsak j suverenost in neodvisnost Grčije, stik s stvarnostjo. V Vidalijevo skupi-1 Takoj mora biti sklenjeno pre- 87 ALI N- DOSLEDNI BORGO mirje. Na*p,r P.a b ter obnovll‘ Poškodovana stano-omejuje na nerealne postavke v po-1 Xan'la za 7-oesek 250 milijonov lir. , , , , I Skupno bodo torej letos potrosili gledu ekonomskih vprašanj, izkaterlhj^ ^adnj() stano4nj 2.073 milijo-ze izraza pristajanje na pomoč Mar I nov ijr Vzpostavili s« morajo vse politične in sindikalne svoboščine. Narodne manjšine, ki živijo v Grčiji, morajo uživati popolno enakopravnost 4. Začetek pogajanj za sestave vlade, sprejemljive za obe stranki i - vlada naj izvede gornji sporazum in razpiše volitve, tako, da *i Jjud-ztvo lahko svobodno izbere obliko vlade. Mir je v rokah demokratičnih sil Grčije, ki ga bodo znale izbojevati MAO - TSE - TUNG ZAH1LVA VOJNE ZLOČINCE Kot prvi ih nujen pogoj za zadetek mirovnih pogajanj na Kitajskem, jo Mao Tse Tungova vlada pozvala nankinško vlado, naj izroči vse vojne zločince. Med drugimi zahteva v prvi vrsti generalo Okamuro, ki je bil med japonsko okupacijo poveljnik japonskih čet na Kitajskem in ki ga je kitajske nacionalistično sodišče pred kratkim oprostilo. Ta zahteva se tiče tudi Cangkajšku, ki dejansko še vedno vodi nacionalistično igro, Kot poročajo, je predsednik Kuo-mintanga general Licunjen sprejel zahtevo, da aretira Cangkejška. vendar tega že nj storil. Napredovanje osvobodilnih armad se nadaljuje in so borbe že predmestjih Nankinga. Po poročilih vrhovnega štaba NOV Kitajske, se mote vojske v dveh in pol letih »ničile 246 kuomintangovih divizij, i. j. 4 milijone 300 tisoč mož. IMPERIALIZEM - BISTVO TRUMANOVE POLITIKE Ameriški zunanji «mister Àchc-son je izjavil, da bodo ZDA sode- lovale v atlantskem paktu. Istočasno je Truman izjavil, da pripravlja vlada program za «pomoč revnim državam» jn program borbi proti širjenju komunizma. Moskovska «Pravda» kornentira Trumanove izjave v treh točkah. Ameriško zunanjo politiko označujejo tri tendence: ' 1. Pospešitev ameriške pomoči da se poveča pritisk ZDA na mar-shallizirane države, ter izvajanje ameriške vojaške pomoči; 2. Nadzorstvo ZDA nad državami v katerih hišo do sedaj imele vpil- V«i J 3. Strateška utrditev ameriške ekspanzije z namenom ustvaritve vojaških blok.ov, ki naj bi utrdili gospodstvo ZDA v zahodni Evropi. Medtem, ko je zahodni blok pod vodstvom ZDA ustvarjen, pa so poskusi ustvaritve skandinavskega bloka propadli. gospodarsko sodelovanje VZHODNO EVROPSKIH ORZA v Na konferenci v Moskvi, ki so se je udeležili predstavniki Sovjetske zveze, Bolgarije, Češkoslovaške Romunije in Madžarske so ustano-vzajemno gospodarsku P oč. To je nekak odgovor vzhod- wtS^ÌLi^v 1111 gozdar- riti bojkot držav, ki niso sprejele IrTlSriten^ P,rn’k,S° "a ZaĆCle ZDA ' ■?u*08lovawfca agencija J g poroča, da jugoslovanska vlada ni bila obveščena o tej kun-ferenci. Skupno poročilo udeležencev konference pa pravi, da lahko v svet vstop} vsaka evropska drža va. ki se strinja z njegovim programom. ghallovega plana, kajti nikjer ni govora o edini pravilni ekonomski poh- V gradnji je y tržaški občini 364 stanovanj, v mUjski pa sto. Ta sta- tiki to je politiki povezave z gospo-ln ja ^ doJ aj£a marca me. darskirn zaledjem. Vidalijev programi ... strahopetno izbegava odločno in kon-|seca\V sv°le“ P^Palnu skoraj kretno postavljanje nacionalnega Pro- ?°Z ^ blema in vodi tudi zaradi tega v ko, Jker ^.doIbfl11 zanje,samc f ,mh^ promlsarsko in neprinciplelno 2avez-jhr. Ce 36 * ništvo z italijanskimi strankami m v|. , končni liniji za priključitev Trsta k !C;f,a star‘ovanja’ tedaj moramo ugo. I toviti, da bo ves ta program le v darstvo samo zaradi svojih političnih špekulacij in interesov. Pogajanja «o se'zato prekinila in delegacija je odpotovala na Madžarsko. Mm bo sama proizvajala plin Conski svet je končno odobril predlog občinskega sveta, da tržaška občina zgradi dve napravi za proizvajanje plina ter da bo tako proizvajala plin v lastni režiji. Novi plinohram bo dal na razpolago 100 000 kub. metrov plina dnevno. Sedaj dobavlja *rstu plin podjetje UA A v Skednj. Ali so lo obljiAliK grafie iiovili Hi? Grki in Katinci bi rekli: tresle so se gore, rodila sg je miš. Ravno tako je v Trstu z velikim progra Italiji. Odkloniti je treba nevarnost I majhni I krizo. meri omilil stanovanjsko Tržaška gospoda noce povezave z zaleiliem Tržaški kapitalisti nočejo, da Celotna politika Vidalijeve skupine] predstavlja resno nevarnost za demokratično gibanje in nevarnost je treba nujno odkloniti. To pa je mogoče I doseči z enotnostjo demokratičnih sil,! katere pomanjkanje prav sedaj naše I zaledne države povečale svoj pro-demokratične množice težko občutijo. I i iet preko tržaškega pristanišča. V Tu je tov. Babič navedel kako jeJ-PJ's^u ie bila več časa madžarska Vidalijeva skupina doslej odklanjala I delegacija, ki se je pogajala za po-vsak na,4 poziv na enotnost, poslužu-1 ' c^'',,je madžarskega uvoza in izvo-joč se vedno za Izgovor resolucije itiI-3 pr oko tržaškega pristanišča, tako popuščajoč tržaški reakciji. To-j dedžari go predlagali, da bi plače-da v interesu tržaškega demokratiC-| /ab prevozne in druge pristaniške nega gibanja je treba prenehati z| ‘Ironke v naravi. Gospodje okoli takim izrabljanjem resolucije In ta-1 zbornice, kateri predse- koj preiti na plodonosno ustvarjanje I:iUje Anton Costi lieti, pa so temu enotnosti za volitve in za v naprej. "“1!prtotoV;aIU noCeJo, da bi Ma-Ml, Je dejal tbv. Babič, smo priprav-rUarska sklemla kakšen direkten do- Ueni zato sprejet, kot osnovo za d,-1 f ™VOZernlicm' da ja skusijo Vidaiijev volivni program hc bi bila oškodovana «povezanost» upoštevajoč Pri tem prlST Xrž!fk*ga °Zemlja Z ItaIij°- Ti go* Tm» " * p^lpombe■ I ipodjc namreč hočejo, da naj bi se roau.-i P rlaiS*Cne sl,e in domača Ito vprašanje Uredilo v okviru ma-Snrnim”3™-na.P°Veđu'’el0 bitho! Jdžarskoitalijanske trgovinske pogod-j mio jo in porazimo reakcijo, j be, Tako sabotirajo tržaško gospo- 0fUUKMi£se svoje strupene propagande. ' tej gonji so se našli na isti črt «Giornale», «Voce libera», «Ultimissime» in «Lavoratore». Ves njihov lajež, vse njihovo bevskanje pa ne moreta prikriti razultatov. V istr skem okrožju je volilo 97,0 otst. članov SIAU. članstvo pa je od zadnjih volitev naraslo za 4728. Število članov pa ni naraslo samo po vaseh; tudi v Kopru, Ižoli itd., kjer naj bi bil vpliv razkolniške popagande jz Trsta največji, je sedaj ■ šteinlo članov višje kakor leta 1947. O velikem navdušenju istrskega ljudstva za volitve SIAU nani najbolje priča tudi dejstvo, da je bila od 72 volišč v koprskem okraju udeležba volivcev stoodstotna v 34 volivnih bazah. V Šmarjah so se obvezali, da bode odstranil} 90 pub. metrov materiala, pa jim ga je v soboto zvečet ostalo še 13 kub. metrov. V nedeljo zjutraj so šli najprej volit, nato pa so šli na delo in odstranili ves ostali material. To je le en primer velikega navdušenja. Predvolivno tek movanje je namreč zajelo vse kraje V vsem okrožju so opravili mnogo tisoč ur prostovoljnega dela. Novi odbori SIAU bodo sedaj šU rm delo in s tem dokazali, da so zaslužili zaupanje, ki jim ga je"pokazalo istrsko ljudstvo. Se krepkeje bodo podprl; ljudsko oblast in ji vztrajno pomagali pri gradnji boljše bodočnosti, odstranjevanju ovir in težav pri vsakdanjem delu, izvajanju obsežnega gospodarskega načrta in pri vseh njenih najrorih sploh. Uspehi, ki jih bo pokazalo to vztrajno delo, dvig življenjske ravni vsega prebivalstva, okrepitev bratstva med vsemi tremi narodnostmi rxi bodo najboljši odgovor vsem klevetam in natolcevanju onih, ki stoje ob strani ;n ki zaman hujskajo proti ljudski oblasti. Nedeljske volitve SIAU pa so jim tudi opomin, da je njihova propagonda-mlatenje prazne slame in da jih ljudstvo ne Posluša, ker zanj veljajo dejanja ne Pa prašno besedičenje. kitile Liudbhi lednih K netim uspehem '3 m *EPUBLIK jugosi.avTF1 Mt frontnih V nedeljo je prejela Irontna bri-"ada. ki pomaga v cementarni pri Anhovem, po 15 dnevnem napornem delu prehodno zastavico IOOF Slovenije. To brigado so ustanovili 17. januarja in šteje 08 ljudi. Razdeljena je na dve skupini, ki sta skupno opravili v tem času 7.277 delovnih ur. Brigadniki so posvetili ves svoj prosti čas svoji izobrazbi. Imajo svojo restavracijo in lastno poslopje za prenočišče. Tam imajo tudi svojo igralnico, knjižnico, rdeči kotiček, radio in harmoniko. Ko bo delo brigade končano, bo večina brigadnikov ostala v tovarni, ostali pa sc bodo vključili v kmečke obdelovalne zadruge. V Novi Gorici sc formira v teh dneh že druga sežanska brigada. Do sedaj je zaposlena pri izkopu temeljev in kanalov za velik lesni kombinat, ki bo največja stavba v Novi Gorici. V Tržiču pa so se frontovci obvezali, da bodo naredili to leto 4-krat več delovnih prostovoljnih ur kol lani. Delali bodo na 19 gradi-liščih. Med temi je najvažnejši no. vi stanovanjski blok. Dokončali bo. do mladinski dom. V planu so tudi stavbe, igrišča in parki, ki bodo služili za razvedrijo otrok. V tem letu bodo proštov oljni delavci lodi dokončah pfemimka domova pod Storžičem in v Bistriški dolini. brigad V vaseh Breg in Mlaka je Fronta dosegla velike uspehe, zlasti v prostovoljnem delu, kjer so člani opravili 5000 ur. Kopali so jarek za vodovod, kjer so žene same izkopale 200 m jarka. Pomagali pa so tudi na državnem posestvu v Stari cerkvi, kjer so gradili hlev za 100 glav živine. Poleg prostovoljnega dela ne zanemarjajo študija, dija. o Zvezna komisija za vpis ljudske, ga posojila je objavila, da je bilo na račun ljudskega posojila vpisanega skupno 4.098,229.000.50 din ki ga je vpisalo 3.954.048 vpisnikov, ne vštevši pripadnikov JA in Narodne milice. Člana izvršnega mlbora flf se nista mogla udeležiti kongresa OF za slovensko Koroško oblasti so grobo ovirale stik koroških Slovencev do svobodne domovine tudi ob zadnjem kongresu OF za Slovensko Koroško. Prehoda meje niso dovolile čla. noma izvršilnega odbora OF Slovenje tov. Francetu Bevku in Janezu Vipotniku, kljub temu da so bile obmejne oblasti obveščene o potrditvi njunih viz. Sele ko je kongres končal z delom, sta lahko nadaljevala s potovanjem poti. 2e leta 194G se je pričelo pristaniško življenje normalizirati. Norvežani so bili prvi, ki so vzpostavi-ki redno linijsko zvezo z Reko. Potem so začele prihajati ameriške, holandske in angleške ladje, ki so tudi vzpostavljale nove proge. Prav tako je jugoslovanska linijska tovorna plovba vzela Reko za svoje matično pristanišče. Ja» nuavja 1946 je znašal promet 150 ladij z okroglo 100.000 BRT in to večina z lesenimi jadrnicami in motornimi ladjami. Decembra preteklega leta pa je promet znašal 949 ladij s preko 450.000 BRT raznovrstnega in tranzitnega blaga. Letos bodo povečali operativno površino pristanišča za 20 odst- S tem bodo rešili veliko problemov, ki naslajajo z vedno večjim prometom. Pred nekaj dnevi je bilo v reškem pristanišču večje število ladij kot kdaj koli v njegovi zgodovini. Vanj se je natrpalo 31 prekooceanskih ladij s skupno 189.181 BRT. Pri tej številki pa niso vštete ladje «Jugo- Devetkrat več plugov Kolcor pred vojno Jugoslovanska industrija je v zadnjih letih znatno povečala proizvodnjo kmetijskih strojev. Tako so lani izdelali devetkrat več plugov, kakor pred vojno. Pričeli so graditi tudi nove tovarne. Tako od konca Janškega leta popol- no«» nova tovarn» v Nove»» Sadu. tovarna «Pobeffe» pa že tudi dobila proizvodni plan za letošnje leto reške luke, na katerem je bilo iz-tovarjanje mogoče. Ze januarja 1946 je bil usposobljen precejšen del pristanišča, tako da so lahko pričeli voziti najpotrebnejši gradbeni material za naffetjmjio obnovo. Pristanišče so očistil* miin. ptTnv Jako tod! pomorsko pot fio Rase ir» đo Perers. S tem so bila odprta vrata v pristanišče po najbližji in najnaravnejši slovanske linijske plovbe». Po državni pripadnosti je bilo 19 domačih in 12 tujih ladij, In to 8 italijanskih, 4 grške, 2 angleški, 1 turški, 1 norveška in 1 madžarska ladja. Zanimivo je pri tem, da je Reka v teh dnevih delala z okrog 5 krat večjo kapaciteto kot v času največjega prometa pod Italijo. Številni novi predmeti zìi širului piitrošiijii Lansko leto je lahka industrija znatno prekoračila proizvodni plan. To velja zlasti ža Slovenijo, ki ima letos plan zvišan v primeru z lanskoletnim za 30 odst.. V Sloveniji bodo potrošniki dobili na razpolago 90 novih predme, tov, med njimi šivanke, škarje, predmete za spajanje oblek, turistični pribor, razne gospodinjske predmete, razne elektrotehnične in galanterijske predmete, prav tako pa tudi termoforje. V LR Hrvatski pa bodo povečali proizvodnjo štedilnikov v primeri z lanskim letom za 53 odst., žarnic 33 odst., pralnega mila 32 odst, po. hištva za skoraj 2.5 krat, bombažnih tkanin 22 odst., usnjene galanterije 274 odst., testenin 74 odst, klobasičastih izdelkov 2.5 krat, masla 117 odst. itd-. Posamezna m. dustrijska podjetja bodo izdelovala tudi nove predmete široke potrošnje kot električne aparate za gospodinjstvo, krožnike za gospodinjstvo, druge predmete iz porvcla-na itd. JLf.to» botì»* Zgradili ludi tovarno traktorjev. Id bo popolnoma krila vse potrebe države po traktorjih, ki jih poslej ne bo treba več uvažati Zadnja leta izdeluje jugoslovanska industrija stroje, ki so najmodernejši po svoji konstrukciji. Tako vprežne grablje, stiskalnice za seno, trierje, dva tipa mla-tilnih strojev itd: Letos bo dala industrija naprednim kmečkim gospodarstvom ročne traktorje za obdelavo zemlje v hribovitih krajih stroje za saditev krompirja, univerzalne traktorske kultivatorje, stroje za posipanje umetnih gnojil, sejalne stroje za Žito, kosiine stroje, poleg raznih nadomestnih delov za traktorje itd. C (Hj e le c* vedno bolj pomembna luka 13. janparja je preteklo tri leta, odkar je priplula v reško pristanišče prva prekomorska ladja «Ivan», danes «Žužemberk». Pristala je na pomolu «Prvi* maj», na edinem delu UZBEKISTAN NAPREDNA SOVJETSKA REPUBLIKA rogleči ua rarnaasito nmroccutralo. Življenje v osvobojenem Tiencinu V osvobojeni Tienciri vozijo z motornimi voz.ili in ladjami hrano, posebno velike so količine žita, ki so ga nabrali v severni Kitajski kot prostovoljno darilo za sestradane prebivalce mesta Tiencina. Vrednost tako imenovanega denarja «zlate juane» je padla. Zato so ustanovili v Tiencinu novo narodno banko, ki zamenjuje denar po tečaju 62:1. Tekstil ia podjetja, tovarne jute In kitajsko družbo za izdelovanje vžigalic so prevzele vojaške oblasti v Tiencinu, ker je bil v ta pod-letja vložen Kuomiutangov kapital. V osvobojenem Tiencinu so bile velike manifestacije študentov, na katerih so vzklikali: «Živela naša osvobodilna armada! Živci Mance-tung!». ČEŠKOSLOVAŠKA Nov nacrl o narodni obrambi Vlada je odobrila načrt zakona o narodni obrambi, po katerem mora imeti armada ljudsko demokratični značaj. Biti mora močna opora ljudstvu pri izgradnji socializma ter zaščitnik svobode ter državne neodvisnosti. Vojaška obveznost se prične z dokončanim 17. im letom in preneha s 70. im letom starosti. Žene lahko prostovoljno služijo v ar- madi, v primeru izrednih vojaških ukrepov pa velja vojaška obveznost ludi zanje. C Vohuni na Slovaškem Na Slovanskem v Bratislavi so organi državne varnosti.odkrili široko razpredeno špijonsko mrežo. Člani teh špijonskih skupin so pošiljali emigrantom v Avstrijo poročila gospodarskega, političnega in vojaškega značaja, katera so emigranti predajali Angloameričanom. BOLGARIJA Zlitje „Zvena" m Otočestvene (ronle Na okrajnih konferencah ljudske zveze «Zveno» proučujejo predlog izvršilnega odbora o razpustitvi stranke in njeni popolni združitvi z «Otočestveno fronto». V Bolgariji smatrajo, da bj spojitev obeh organizacij bila velik prispevek k politični enotnost* bolgarskega ljudstva. O V zadnjem času so v Bolgariji organizirali veliko število novih kmečkih obdelovalnih zadrug. To je brez dvoma posledica visoke pomoči, ki jo je država nakazala zadrugam v lanskem letu. Danes ima Bolgarija U14 kmečkih obdelovalnih zadrug « 75.000 člani, obdelujejo pa preko 800.000 ha zemlje. X, Kongres KP betonske V Rigi zaseda X kongres komunistične partije Letonske. Glavni tajnik KP je v svojem referatu poudaril, da se je Letonska pod sovjetsko, vlado spremenila iz agrarne od kapitalistov odvisne dežele v socialistično republiko z razvito industrijo O Rumena knjiga Madžarska vlada je objavila v madžarskem, francoskem in angleškem jeziku «Rumeno knjigo» o izdajstvu kardinala Mindszentyja in njegovih pomagačev. Knjiga navaja vrsto dokumentov, ki govore o njegovih Zvezah z Otonom Habsburškim, o vohunstvu za zapad jn Vatikan ter o tihotapljanju inozemskih valut. Med drugim si jc kardinal pridržal denar, ki so ga poslali Madžari iz Amerike svojim bratom v domovino. O Gospodarska pogajanja Madžarska finančna delegacija je odpotovala v London, da se, pogaja o trgovinskih odnosih med Madžarsko in Veliko Britanijo. Istočasno pa je v Budimpešto prispela delegacija poljske vlade za poljsko - madžarska pogajanja. 22. februarja bodo v. sovjetskem Uzbekistanu volitve v .krajevne sovjete. V teh dneh bodo Uzbekistan-ci pokazali nove uspehe v gospodarstvu, industriji in kulturi svoje republike. V Uzbekistanu je gradnja danes na višku. Pravkar dokončujejo hidrocentralo Farhadsko, eno največjih v ZSSR. Njena energija poveča kapaciteto uzbekistanskih elektrarn za 60 odst. Ob Angrenskih premogovnikih kopljejo nove rove, s čimer bodo povečali narodne dohodke. Proizvodnja y Sovjetskem Uzbekistanu je v primeri z letom 1946 porasla za 23,8 odst., a v primeri s 1940. letom pa celo za 25 odst. Posebno pa je v zadnjem letu narasla proizvodnja poljedelskih strojev. Letna produkcija jekla se je podvojila, pridobivanje premoga je naraslo za 62,1 odst , proizvodnja bombažnih tkanin za 33.7 odst. Uzbekistan, ki jc bil za časa carizma zapostavljena jn zato zaostala dežela, se je v 'času sovjetske oblasti vsestransko visoko razvila. Uzbekistan se jc spremenil v veliko bombažno središče SZ z močno mehaniziranim gospodarstvom. Po revoluciji so izvedli v Uzbekistanu razsežno namakalno omrežje, ki je po svojem obsegu ene največjih na svetu. Grade velike vodne rezervoarje, ki namakajo na tisoče hektarjev doslej brezplodne zemlje. Pripravljajo tudi 590 km dolg kanal speljan iz Amur Darje preko pustinje. V uzbekistanski republiki goje v velikih množinah sviloprejke. bavijo se s krznarstvom, sadjar» ' stvom in vinogradništvom. ai I P'ioftfViiit Revolucionarni meščansko-demo-kratičn: pokret, ki se je v pričetku preteklega stoletja razlil po vsej Evropi in zmajal propadajočo absolutistično vladamno srednjeveškega fevdalizma, je pljusknil tudi preko meja slovenske zemlje. Tu, kakor drugod v Evropi, je prebudil ■ narodnostno zavest, ustvaril Drago Pahor prve pogoje za rast narodne l alture in spočel misel zedinjene Slovenije. Toda ta misel slovenskega političnega zedinjenja je lila sinico izredne fevdalne razkosa-no-sti slovenske zemlje in spričo takratne zaostalosti slovenskega: ljudstva še sen bodočnosti, ki se ga tedanji politični voditelji niso resno lotili uresničevali, temveč jim je bil le govorniški predmet ob slovesnih prilikah. Revolucionarno - demokratična struja med Slòvenci je bila prešibka, da bi sledila vzgledu italijanske meščanske revolucije, ki je tedaj pričela z združevanjem Italije. Četudi šibka za krepkejšo politično akcijo, je vendar bila ta skupina ideološko močno povezana z naprednimi gibanji Evrope in je pod vplivom teh ustvarjala napredno, vseslovansko kulturo, ki je v borbi proti fevdalnemu razkosavanju slovenske zemlje in proti reakcionarnemu duhovnemu mračnjaštvu vendarle položila temelje za bodoče politično delo v tem pravcu. V sre. di te maloštevilne slovenske na-predno-revolucionarne družbe se dviga nad vse ostale veliki duh Franceta Prešerna, ki so ga v njegovem ustvarjanju gnale «želje, da zbudil bi slovenšČ’no celo» »n je tej «slovenšč’ni celi» želel udu oblast in z njo čast, obilnost bodo naša last». V tem je izražen politični program zedinjene Slovenije, v kateri naj si «nje sinovi prosto volijo vero in postave». Prelepi cilj je tedaj še zelo daleč. Prešeren je pričel kljub avstrijski absolutistični in reakcionarni cen. zuri z duhovnim združevanjem. Kronovinske meje so reakciji, ki je nasprotovala zcdinjcvalnim težnjam, omogočale, da je zadrževala ze samo ustvarjanje enotnega knjižnega jezika. «V Gradcu in Celovcu so se na primer upirali da bi štajerski in koroški Slovenci uporabljali kranjske šolske knjige, zavlačevali so rešitev abecednega vprašanja in podaljševali življenje dainčiči in metelčici, da bi preprečili enoten črkopis za Slovence» (Sperans). Prešeren in njegov krog sta se morala ostro boriti proti reakcionarnim tendencam postaviti med slovensko ljudstvo umetne zidove, ki bi preprečili ali vsaj zadrževali rast enotnega knjižnega jezika in enotne slovenske kulture, ki je predpogoj rasti duhovne narodne enotnosti in iz te sledeče politične «krije. Ta boj, ki ga je bojeval Prešeren, se je nadaljeval tudi po njegovi smrti vseh sto let in še vedno ni dobojevan. Fevdalni absolutizem je sicer zamenjalo nemško in delno italijansko liberalno meščanstvo, ki je ob šibkosti kapitalističnega razvoja pri Slovencih samih bilo nosilec tujega kapitalizma in iz njega rastočega impe* rializma, ki si je svojil naše narodno ozemlje. Slovensko ljudstvo je doživljalo pod nemškimi, madžarskimi in italijanskimi osvajalci najtežje kulturno in narodnostno preganjanje, ki je doseglo svoj vrhunec v nacifašistični nameri, da se slovenski narod uniči tudi fizično. V tej težki uri, ko je šlo za sam obstoj slovenskega ljudstva, [ da je mitraljez slovenskega parti-£0gIahll° za Pu$ke in z ime-[zana zaregijal ne le v dolenjskih nom Prešerna xn drugih glasnikov hribih in gorenjskih planinah tem-slovenske kulture, duhovne in po- več tudi onstran Karavank, ’ okoli Mične enotnosti podrlo vse meje, | Gospe svete, na primorskih tleh in JOŽE CESAR: Motiv iz Trsta tam daleč preko Soče V Beneški Sloveniji. Kljub neštetim žrtvam, ki jih'je slovensko ljudstvo doprineslo za zrušenje nacifašisiičnega imperializma, se vendar'ni uresni- čil slovenski narodni program in so bile ponovno začrtane preko slovenskega ozemlja nove meje v korist tujemu imperializmu. Sloven- sko ljudstvo je zavestno dalo interesu svetovnega miru tudi to žrtev, vendar se zaradi nove politične razkosanosti ni in se ne bo nikoli odreklo svoje kulturne in duhovne enotnosti, ki jo je začel Prešeren in so jo za njim kovali nad sto let najboljši sinovi našega naroda. Zame j ni Slovenci so si ustvarili svoja prosvetna društva in kulturne ustanove, ki jim je glavna naloga, da gojijo slovensko kulturo in bdijo nad njeno enotnostjo. Tudi Slovensko hrvatska prosvet. na zveza, ki je odgovorna za kulturno življenje Slovencev na Tržaškem ozemlju ni niti za trenutek pozabila, da morejo pognati po fašističnem uničenju nove mladike kulturnega razvoja le tedaj, ako črpajo življenjske sokove iz globokih korenin matičnega debla. Kdor. koli poskuša ovirati to kulturno in duhovno enotnost slovenskega ljudstva, opirajoč se pri tem na politične meje, ki jih naš narod ni hotel, je sovražnik slovenskega ljudstva, pa četudi skriva namero za najlppšimi besedami in najbolj naprednimi idejami. Stovensko-hrvatska prosvetna zveza bo ostala zvesta Prešernovi dediščini Od kdaj iahko govorimo o slovenski tržaški likovni umetnosti? Na to vprašanje ne moremo v -Crstu tako lahko odgovoriti, oz zadeli bi na odpor, ako bi iskali našo umetnost pri vseh umetni kih slovenskega rodu. Ne bi bilo namreč težko ugotoviti po slovenskih starših ali vsaj po najbližjih prednikih slovensko pokolenje naštetih tržaških umetnikov, pokolenje, ki ga pričajo tudi slovenska rodbinska imena kljub fašističnemu poitalijančevanju. Med njimi so iz prejšnjega stoletja največja imena tržaškega umetniškega življenja preteklosti in sedanjosti: Giuseppe Tominz (.Josip Tominec), Cucig (Kavčič), ki je prav za prav tudi on z Goriškega, Kose (J?ožč) Marussig (Marušič) itd- Toda ali moremo vključiti med slovenske umetnike one, ki so sc prižtevali k drugim narodnostnim skupinam, ustvarjali v drugih kulturnih sredinah, ter nosijo v svojem značaju le malo, svojega krvnoga rodu? Pustimo to vprašanje ob strani in z njim vsa ta starejša pokole-, nja romantičnih realistov ali celo klasicistoy ter celo plejado sodob-nih (sicer je že tudi Marussig mo-deren impresionist umrl pred malo leti) z imeni kot Perizi, Bramati, Geich, Itebez itd. Je to ona brezkončna in bolestna zgodba raznarodovanja in tlačenja, čigar zaključna in najbolj nasilna faza je bil ravno fašizem (in moremo že reči, da je — zaključena?), — vse (o povezano z nekoliko poznim narodnim jn kulturnim prerodom pri gospcdarsko-socialno šibkejšem ljudstvu. , O slovenskem slikarskem poko-lenju v Trstu lahko govorimo izrecno šele v začetku tega stoletja nekoliko pred I. svetovno vojno To je bilo že y dobi polnega raz- maha impresionizma, ki nas je Slovence prv-i v zgodovini likovne umetnosti postavil kot enakovredne na raven vseh drugih narodov. Prav za prav je zgodovinsko razvojno dosledno, da so prvo u-metnostno razstavo v Trstu priredili yodiini slovenski impresionisti iz osrčja Slovenije -Jakopič, Grohar, Jama so razstavili v Trstu 1.1907 v dobi, ko so že rasli doma. či moderni umetniki: Viktor Cotič, Guidon Birolla, Avgust Bucik, Pavel Klodič, Albert Sirk, Cvetko Ščuka. Bil je to slikarski rod, ki se je šolal še večidel na Dunaju poedini še v Benetkah in v Florenci, in od tam sprejemal novo šolo pariškega impresionizma, ki ga je že osvetljevalo krepko, izvir no, na visoki umetniški ravni stoječe moderno slovensko slikarsko ustvarjanje. Vendar do pravih umetnostnih razstav domačih slikarjev je prišlo šele po svetovni vojni. I,. 1919 sta razstavila pri Sv. Jakobu Ernest Sešak in Fran Stiplovšek, oba pomembna impresionista one dobe Nasproti tej je pomenila še precej, šen napredek razstava 1.1927. pri Sv, Ivanu, kjer so razstavili Trža-giin: Viktor -Gertič, Guidon Birolla, in Albert Slrk.^'-^ To je bila tudi zadnja slovenska javna razstava v Trstu. Fašizem je uničil vsak poskus sloven- Jelinčič Zorko skega Iculturnega zbiranja in rasti. Med lem moramo še omeniti bežen pojav slikarskega modernizma, ki ga je iznesel precej hrupno š konstruktivistično razstavo v Gorici 1.1925., Tržačan Avgust Černigoj. Umetnostni razvoj sc kljub fa. šizmu tudi pri nas nj ustavil., Basel je nov rod, ki je dozoreval že pod fašizmom alj pa v emigraciji. Značilen je prav primer slikarja Lojz.eta Spacala, ki Je začel slikali Šele v konfinaciji. Podobno je bilo z mladimi obrtniki jn nameščenci, tudi iz podzemnih protifašističnih organizacij, ki so začeli slikati; Jože Cesar, Avrei:j Lukežič in raz-stavljali že v oni dobi pod fažiz-mom tudi po raznih mestih Italije, kar je bilo tedaj edino mogoče. Drugi pa so rasli, se razvijali in razstavljali v emigraciji, predvsem v Sloveniji: Bogdan Grom, Edvard Stepančič, Stane Kumar, Elda Piščanec, Nande Vidmar, Jela Vilfan. Ali moremo danes govorili o kaki posebni značilni potezi slovenskega slikarstva v Trstu? To je pač težko. Je slovensko, vključeno v naš kullurnj krog in pripada približno istim umetnostnim smerem kot v svobodni Sloveniji. Iz Slovenije izhajajoči živi sveži umetnostni tokovi niso bjli nikdar popolnoma pretrgani, niti v dobi fašizma. Zato je tudi danes vzajemno pretakanje življenjskih kulturnih tokov tako krepko, da ga nobena pot litična pregrada ne more pretrgati. K večjem bi mogli morda opaziti nekoliko več vpliva Italije in njene moderne umetnosti, 2e zaradi dosedanje politične in družbene povezanosti in pomešanosti, Of «a Slovensko Koroško ADBERT SIRK: Tržaška obala Ze od prvih početkov uvedbe sploš nega ljudskega šolstva se borijo koroški Slovenci za svoje narodno šolstvo. Pred stoletjem je koroški Slovenec Matija Majar Ziljski stavil v Celovcu zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika v šoli in uradu, njegov soborec in tedanji politični voditelj koroških Slovencev Andrej Einspieler pa je v istem letu zahteval slovenske srednje in višje šole. Revolucionarni podvig narodov tedanje Avstro-Ogrske v letu 1848 je tudi za borbo koroških Slovencev ustvaril boljše osnove, kar dokazujejo prvi sadovi: Do leta 1853 so si priborili 68 popolnoma slovenskih in 50 slovensko-n e niški h šol. Deželni uradni list, vse deželne uredbe in uradni razglasi so izhajali tudi v slovenskem jeziku, V vseh srednjih šolah Celovca in Beljaka jo bila slovenščina obvezna, slovenski dijaki so bili zastopani v teh šolali v štev.ilu, ki je nekako odgovarjalo številu koroških Slovencev. Ta razvoj pa nikakor ni bil po volji nemškemu imperializmu, ki je v tisti dobi utrjeval preko Avstro-Ogrske svoje prodiranje na Balkan. Ze leta 1856. odreja ministrski ukaz nemški pouk v slovenskih šolah in ukazuje učiteljem posebno pozornost pri pouku nemščine. Posledica te germaniza-torične odredbe sc je takoj pojavila: 2e leta 1859. štejemo'na Koroškem le še 16'popolnoma slovenskih, 68 slo-vensko-nemških in 215 izključno nem-ških šol, in to deloma v popolnoma slovenskih krajih. Se bolj pa je zadel slovensko Sol- ' lab od dne 14. 5. 1869., ki Je izročil odločitev o jeziku v šolah deželni šolski oblasti, ki se «naj ozira na želje vzdrževalcev šole». S tem je dobila deželna šolska oblast, v kateri koroški Slovenci niso bili zastopani, vse možnosti v roke, da s pritiskom na občine, posebno pa s pomočjo nemško-šovinističnega «Schulvereina» načrtno uničuje slovensko šolstvo. Porast nemškega imperializma po zmagi Nemčije nad Francijo v letu 1870-1871 je še poostrila politiko brezobzirne germanizacije Slovencev na Koroškem. Zb leta 1872 so dobile čisto ali pretežno slovenske občine popolnojna nemške šole, slovensko-ncmške pa so se spremenile v tako imenovane «utrakvistlč-ne», v katerih učitelj nekaj mesecev, dokler ga otroci drugače ne razumejo, govori z njimi slovensko, ali bolj v narečju, nato pa sledi popolnoma nemški pouk. Posebno se je ta gennanizatorični pritisk izvajal nad učitelji: Leta 1876 se je na celovškem učiteljišču poučevala. slovenščina samo eno uro tedensko. Leta 1877 pa je deželna šolska oblast odrekla vsem učiteljem, ki niso povoljno uvajali nemščine v tako imenovane «utrakvistične» šole, celo šolske doklade («petletnice»). Na ta način so dosegli i. isdo naslednje stanje: 300 nemških, 92 «utrakvistlčnih» n ‘e Sc ena popolna slovenska šola! Tako imenovana «utrakvistlčna» šola, ki so jo koroški Slovenci In njihovi voditelji od nekdaj tako v Avstro-Ogr-ski.kol Pozneje dosledno odklanjali, se je izkazala kot spretno sredstvo, s ka-terim je velenemški imperializem na- . ' * ---......ir., uupcrianzeni nu- stvo Zakon o državnih ljudskih šo- črtno raznarodoval In ponemdeval ko- roške Slovence. Toda vsa borba koroških Slovencev proti šolskemu sistemu nepojmljivega duhovnega zatiranja je otala brez vidnih uspehov. Nad koroško slovensko mladino je izvajal dosledno vedno hujši pritisk nemški imperializem. Po razpadu Avstro-Ogrske, ki zaradi obzirov na številne narodnosti v svojem okviru vendarle ni dopuščala neomejenega divjanja, so nemški šovinisti v Avstriji s še večjim nasiljem padli po koroških Slovencih. Leta 1920 po koroških Slovencih dokazana želja po združenju z vsemi ostalimi Slovenci, je nemški šovinizem na Koroškem le še stopnjevala. Kljub izrecnim obveznostim, ki jih je prevzela republika Avstrija s svojo demokratično ustavo in posebno v senžermenski mirovni pogodbi, se tudi v dobi' prve avstrijske republike politika prisilnega ponemčevanja s pomočjo šole ni spremenila. Število tako imenovanih «utrakvistlčnih» šol se je stalno zmanjševalo. Leta 1931. jih je bilo po avstrijskih navedbah še 76, v šolskem letu 1936-37 samo še 67! Tudi duh, ki jc vladal na šolah Slovenske Koroške v prvi avstrijski republiki, je bil Izraz najhujšega sovraštva do vsega slovenskega. Značilno je, da so ravno koroški učitelji .kot prvi v Avstriji že leta 1924 ustanovili na Koroškem prvo «naclonal-socialistično učiteljsko zvezo». Koroško učiteljstvo je stalo vso dobo prve republike v prvih vrstah «Kaerntnerheimatbunda» in ilegalne «NSDAP». Avstrijske oblasti nikakor niso tega resno zavirale. Nasprotno, skušale so se z dopuščanjem zatiranja Slovencev udinjati nemškim NEKAJ MISLI O SLOVENSKEM tržaškem gledališču . EfuSTraflšT?*!in 5 Vedno jn vedno, brez prestanka ponavljamo isto pesem «Zakaj nima naše gledališče svoje dvorane». To zveni mogoče že monotono, ven-dar je kruto resnično. Ce bi zahtevali nekaj, kar je nemogoče, bi bili krivični, toda tržaški Slovenci smo svojo gledališko dvorano, svoje pravo gledališče že imeli. Prav tu, sredi mesta je stala ponosna stavba našega gledališča. Mogoče mislijo odgovorni faktorji, da Slovenci v Trstu nimamo gledališke tradicije, da sploh ničesar ne razumemo o gledališki umetnosti. Gospodje se temeljito motijo, pa naj so te zmote njih lastne ali inspirirane. Poglejmo samo na deželo in videli bomo v vsaki naši vasi prosvetna društva z dobro delujočimi dramskimi odseki, ki igrajo vredna dela ne samo iz domače, temveč tu di iz tuje literature. Spoznali bo- Modest Sancin mo, da goje naši deželam in okoličani resnično kulturo, ker so to resna kulturna društva, ne pa do-polavoričnl krožki. V Trstu samem pa smo imeli stalno gledališče s poklicnim osebjem, ki ni uprizarjalo samo «Revčka Andrejčka», temveč in predvsem dramska dela najvišje umetniške vrednosti; naj navedemo samo Shakespearovega «Beneškega trgovca», Ibsenovo dramo «Strahovi», Strindbergovega «O-četa», Tolstojevega «Živega mrtveca» in mnogo drugih, da o uprizo-ritvali Cankarjevih del niti ne govorimo. In danes? V našem repertoarju srečamo imena, kot so B. Shaw, O’ Neil ,in zopet Shakespeare, Nušič, Linhart, Cankar, pripravi ljamo Galsworthyjevo «Srebrno to, bačnico», igramo klasiko in moderno, seznanjamo naše ljudstvo z mednarodno dramsko literaturo kot tudi z domačo, ki ima nedvomno že prav globoke korenine. Spominjamo se, da je bila gledališka dvorana v Trstu neštetokrat pretesna za vso obiskovalce slovenskih gledaliških predstav, prav tako kakor so pretesne dvorane danes, ko nastopa v njih naše gledališče, ki lahko s ponosom nosi naslov narodno, to je ljudsko. To je tradicija. Ni je politične mahinacije, ki bi to dejstvo lahko zabrisala, kakor je ni zabrisalo in zatrlo niti načrtno prizadevanje «dvatisočletne kulture». Tu smo in tu bomo ostali in se razvijali, ker smo tu doma, na svojem, Spureri Prešernov« proslave v Skednju 6. ii. 194<>. ob 16 uri. 1. Venturini: a) Zdravica: b) Zapuščena (Pojejo Komorni zbor, Svctoivan-ski in Barkovljanski zbor). 2. O Fr. Prešernu govor! prof. Ravbar Miroslav. 3. Prešeren: Vrba (recitira Drolc Štefka, članica SNG). 4. Davorin Jenko: Kam? (poje tenorist Dušan Pertot). 5. Prešeren: Slovo od mladosti (recitira Stane Raztresen, član SNG). 7. Prešeren: Sedmi sonet jz Sonetnega venca (recitira Jožko Lukeš, član SNG). 8. Vilhar: Mornar (poje tenorist Dušan Pertot). 9. Prešeren: Lepa Vida (recitira Nada Gabrijelčič, članica SNG). 10. Davorin Jenko: Strunam (poje sopranistka Rožica Kozem). 11. F. Prešeren: Povodni mož (recitira Drolc Štefka, članica SNG); , 12. F. Prešeren: Orglar (recitira S. Raztreesn, član SNG). 13. U. Vrabec: Slovenska pesem (poje komorni zboi pod vodstvom U. Vrabca). pa če je to komu prav ali ne. Vsa prizadevanja, da bi končno le dobilo Slovensko narodno gledališče v Trstu samem svojo gledališko zgradbo ali vsaj primerno dvorano, so bila zaman. Nešteto je bilo intervencij, a vse so bile brezuspešne. Toda dolgo to ne more trajati, ker imamo pravico, da nam dado to, kar smo že imeli. kar nam je strahotna zaslepljenost fašističnih hord požgala in uničila. Vendar ni samo gledališka stavba to, kar nujno potrebujemo; nujno potrebujemo tudi gledališki naraščaj. To je nedvomno najkočljivejše vprašanje V našem gledališču. Prepričanj smo, da je med našim ljudstvom mnogo nadarjenih mladincev in mladinik, ki bi sčasem lahko z uspehom nastopali v gledališču. Naše gledališče bo s februarjem ponovno odprlo svojo Igralsko šolo kjer se bo lahko naša mladina pod strokovnim vodstvom pripravila za poklic, ki je za naše ljudstvo nov. Ce pregledamo rezultate, prvega leta naše igralske šole, moramo na žalost ugotoviti, da naša mladina — razen nekoliko izjem — nima še pravega odnosa do igralskega poklica, ki je sicer težak, prav gotovo pa eden najlepših poklicev, saj pomeni biti igralec poslanstvo. S tem, da bomo skrbeli za gledališki naraščaj, bo bodočnost našega gledališča zagotovljena. Predanost do igralskega poklica in ljubezen do umetnosti, ki jo gojimo in katero vemo, da bo imela tudi naša mladina, ki sc nam bo pridružila, sta porok, da bo naše lepo gledališče bujno vzcvetelo in se razvijalo kljub vsem zaprekam, ki se nam sta vi ja jo danes pri vsakem koraku na pot in končno resnično zmagalo ter služilo svojemu namenu, to je omiki našega ljudstva na Tržaškem ozemlju. I fi d&tìl I Slovensko narodno gledališče Igra Borove «Raztrgane» Namesto v primerni garderobi se morajo naši igralci pripravljati v hleva VVVV1.VWVVW*- *-• vodi tudi kulturno borbo imperialistom in hujskačem. Tako so leta 1924 ukinile še zadnjo formalno slovensko šolo. Prehod oblasti v roke nacistom Jc spravil na Koroškem na merodajna mesta ravno one plasti, ki so bile od nekdaj zagovorniki brezobzirnega nasilnega germaniziranja. To so bili predvsem učitelji, ki so kot najstarejši Ilegalci postali skoraj brez izjeme najvidnejši funkcionarji «NSDAP» in njenih formacij. Pod njihovim vodstvom so se povsod po občinah Slovenske Koroške ustanavljali otroški vrtci za predšolske otroke, da bi tako dokončno ponemčili koroške Slovence. V teh vrtcih je bila, kakor v vseh nemških osnovnih šolah, najstrožje prepovedana slovenska beseda. Izginil je tudi slovenski verouk in s tem zadnja slovenska beseda v Javnosti. Po napadu oboroženih nacističnih Vojaških tolp na Jugoslavijo leta 1941 so padle zadnje krinke koroških šovinistov. Z nepopisno naslado so učiteljski zagrizenci kot or gani Gestapa stikali za slovenskimi knjigami in kulturnimi vrednotami ter jih do zadnjega zaprašenega koledarja in molitvenika uničili. Te uničene knjižne vrednote bodo ostale večna kulturna sramota koroškega nemštva, ki je na ta način v pravi luči pokazalo svojo poslanstvo «kulturonoscev». Enakovredno nasilje je bilo tudi istočasno uničenje slovenskih kulturnih društev, ki so do te dobe nadomeščala Vsaj do neke mere narodne šo-le «a slovensko mladino. Na njihovo mesto je stopila zloglasna nacisl%5[’a •Hitlerjeva mladina», v katero so uči- telji tlačili in prisiljevali slovenske otroke. Dokončno obliko možnega nasilja nad slovensko mladino pa je oznanjalo geslo «Kaerntner sprich deutschsj Nanj in na vse ostale oblike brez-primernega trpinčenja je dalo sloven. sko ljudstvo odgovor z edino razumljivim Jezikom svojih partizanskih pušk in mitraljezov. Koroški partizani so ob podpori Jugoslovanske armade osvobodili vso Koroško s Celovcem in Beljakom, prodrli prav do Gospe Svete ter tam na vojvodskem stolu - simbolu srednjevešk« Slovenske države razobesili slovensko zastavo. Toda kratka je bila svoboda koroških Slovencev. Zapadni imperialisti, ki hočejo tudi na tem delu Evrope ohraniti prevladujoč položaj, podpirajo avstrijske šoviniste in zahteve koroških Slovencev — teh doslednih borcev proti nacizmu, so kljub velikim vojnim žrtvam do danes še vedno brezuspešne. Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško je še danes nepriznana organizacija, katere delo av. strijske oblasti, podpirane, od anglo-ameriških okupatorjev ovirajo In preprečujejo, zapirajo aktiviste ter kljub členu 19 republiške ustave, ki določa: «Vsi narodi države so enakopravni In nobenemu se ne sme kratiti pravica, da sme braniti in gojiti svojo narodnost in svoj jezik», se slovensko da nes na Koroškem sme govoriti samo doma, zapoje se lahko še kako slovensko pesem, toda ne partizanske in ne preglasno. Sme se s svojo govorico tudi na oder, kjer pa Slovenc« napadajo preij očmi oblasti organfci; rani pretepači. V javnem življenju, v upravi, ki naj urejuje odnose do družbe in gospodarsko, kulturno in narodnostno življenje pa za slovenski jezik ni prostora. Za enakopravnost slovenske besede so padle ogromne žrtve. Te žrtve niso padle zastonj: Koroški Slovenci bodo terjali pravico vše dotlej, dokler ne bo slovenska beseda enakovredna in polnopravna na svoji lastni zemlji. Na kongresu Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki je bil 23. januarja t.l„ so pripadniki OF soglasno sprejeli statut, po katerem se OF za Slovensko Koroško bori za iitrnjeva-njc nacionalne zavesti slovenskega ljudstva na Slovenskem Koroškem, proti vsem tendencam nadaljnje germanizacije Slovenske Koroške^ za popravo škode, ki jc bila prizadejana Koroškim Slovencem z načrtnim in prisilnim raznarodovanjem, proti narodnemu Izdajstvu In vsem poskusom razbijanja narodne enotnosti ali od-Uvajanja in odtujevanje koroških Slovencev od matičnega naroda. Zvesta svojim tradicijam se OF za Slovensko Koroško bori za nadaljnje utrjevanje bratstva in enotnosti slovenskega in avstrijskega delovnega ljudstva v skupni borbi za demokratizacijo delovnega ljudstva, proti sleherni obliki zatiranja in izkoriščanja in vsem poskusom imperialističnega zasužnjevanja. Kakor v času oborožene borbe proti fašizmu doprinaša OF za Slovensko Koroško s tem tudi svoj delež k razvoju resnično demokratične Avstrije. ' Iz «Svobode» mesečnika Slovenske Korošic« Ni dolgo temu — še pol leta ne — ko se me znanci in prijatelji (zlasti je bilo.to tam preko meje) Ustavljati in vpraševati: «Kako gre pri vag z glasbo, petjem, pevskimi zbori, glasbeno šolo, godbami, radio itd. Odgovor ni bil težak. Vsi naši pevski zbori so včlanjeni v Prosvetni zvezi. Qd te (prav za prav od glasbenega referenta) prejemajo pevovodje navodila, nasvete, prejemajo potrebne muzikalije, za eventualne prilike in potrebe in ustvarja- Venturini Franc nove kompozicije. Zaradi velikega pamanjkanja pevovodij so bili organizirani pevovodski tečaji v Borštu, Kojskem in v Ljubljani in mo rem reči, da se. nekateri teh tečajnikov prav marljivo udejstvujejo. Pevski zbori — brez katerega ni pri nas nobena vasica — so naravnost tekmovali med seboj in dosegali s samostojnimi nastopi in koncerti prav zavidljive uspehe. Masovnih nastopov, kot j,ih je prirejala peščica Slovencev na STO-ju pod okriljem SHPZ kljub vsem ukanam in oviram, ne more poka zati nobena še tako velika in mogočna država. Se bolj jasno sliko dobiš, ako povem, da je glasbeni odsek v teku te kratke dobe izdal in razposlal med pevske zbore nad pol milijona partitur. Xudi godbe na pihala so dosegle pri nag prav lepe uspehe. Imamo n. pr. godbe, ki so po številu godbenikov in izvajanju težkih del imele odlične uspehe. Taka je n pr. godba iz Sv. Križa, Nabrežine, Proseka, Trebč, Doline, Ricmanj Barkovelj, Plavij, i. dr. Glasbena šola, ki jo vodi znam glasbenik in umetnik prof. Karlo Sancin nima na žalost svojih centralnih prostorov, a ima prav dober učiteljski zbor in doslej vsako leto nad 120 gojencev. Je poučujejo š) mestu, v Skednju, Barkovljah, Sv, ivanu in Opčinah. Operno šolo — do lastnega gle dališča moramo prej ali slej priti — vodi tov. Dušan Pertot. Za bl»jansU (tralci r drami: Arnaud d’Usseau korenine in James Ck>w: Globoko so USPEHI SLOVENSKEGA SOLSTVA _____o feto Ut it H______ BOH m SOQUIS Ao V Sloveniji smo imeli že v avstrijskih časih, v časih narodno-obramb-nega boja precej množične tradicije 1 judskoizobraže valnega in kulturnoume-tniškega življenja (igralsske družine, pevski zbori, godbe). Tudi v pred-aprilski Jugoslaviji je bilo Ijudsko-prosvetno življenje kvantitativno bogato, saj je bilo v dravski banovini 725 prosvetnih društev, ki so na pr. 1. 1936 priredila okrog 3000 amaterskih gledaliških predstav, 560 akademij, 450 koncertov, 6000 tisoč predavanj itd. Ker pa je bilo vodstvo večine prosvetnih društev v rokah klerikalne in liberalne reakcije, se je predaprilska ljudska prosveta v marsičem izkrivila množično zaslepljevanje in odvajanje pozornosti delovnega ljudstva od njegovih interesov za borbo proti kapitalističnim izkoriščevalcem in mračnjaškim klerikalnim in drugim »duhovnim vodjem«. Največ kali resnično naprednih prosvetnih prizadevanj je bilo v delu dokaj maloštevilnih delav- Vzajemnost). Ta društva so, več ali manj odvisna od tega, v kolikor so bili njihovi voditelji resnično napredni kulturni delavci, ne pa razni socialdemokratski oportunisti, sledila tisti zamisli ljudskoprosvetnega dela, kakor sta jo začela v Trstu pred štiridesetimi leti Ivan Regent predvsem kot organizator in Ivan Cankar kot predavatelj. Ta zamisel ljudskoprosvetnega dela v žandarskl predaprilski Jugo- Janko Liska slavij! ni mogla do razmaha, ker so jo kapitalistični oblastniki ovirali na vse razne načine in se je presenetljivo razmahnila šele v času narodnoosvobodilne borbe, ko so se ne daleč od sovražnih postojank vršili mitingi, na katerih so peli borbene partizanske pesmi, igrali igre in prizore z vsebino iz narodnoosvobodilne borbe, ko sla Čeprav je teža prvih let pellet- vsem, kar je naravno, pasivni, rev- nega piana položena na težko in «Justrijo in na elektrifikacijo, gre vzporedno z njima tudi vzpon vsega izobraževalnega in kulturnega dela, preoblikovanje ljudi in priprava tako potrebnih kadrov za upravljanje in ravnanje vellico mehanizacije v industriji in kmetijstvu, Zato je popolnoma naravno, da je tudi šolstvo izpolnjevalo naloge, kakor mu jih je nakazoval plan. Kaj bi bilo za preteklo leto posebno značilno? Eredvsem to, da je mladina v ta. ko širokem valu kot še nikoli šla v srednje šole in sedemietke. Bočim je v starj Jugoslaviji od mia-dine, ki je dovršila štiri razrede osnovne à'de, dobivala izobrazbo nižje srednje šole v gimnazijah in meščanskih šolah le- do 28o^ otrok, smo v dveh letih petletke to viši. no že davno presegli. Petletni plan sam nam nalaga, da moramo v letu 1951. zajeti v izobrazbo nižje srednje šole 75% vse mladine, mi smo Pa že v letu 1948. dosegli 70.6%. Letos je na primer v prvih razredih gimnazij in pelili razredih sedemletnih šol že preko 18.000 učencev. Xo pomeni, da dvigamo V silovitem tempu splošno izobraz. beno raven, da jo dvigamo v takem obsegu, da bo povzročilo to kmalu vidne posledice v slovenskem življenju. Široka mreža gimnazij, ki jiii je trenutno 68, in sedemletnih šol, ki jjh je že 128 ter še neprestano narašča, je dala najširšim ljudskim množicam možnost izpopolnitve osnovne izobrazbe. Xo pomeni, da bomo imeli že čez nekaj let neprimerno več kadra za naše strokovne šole in višje gimnazije, za našo produkcijo. Temu dvigu osnovne izobrazbe je mnogo pripomoglo tudi 26 večernih delavskih gimnazij ter neštevilno te. čajev po vseh krajih. Samo za mladino, ki iz katerih koli vzrokov ni mogla pravilno dovršiti osnovice šole, je bilo organiziranih 899 dopolnilnih tečajev. Razumljivo pač, da se mora šolstvo ob takem poletu boriti tudi s težavami. Ob. nova in novogradnja šolskih poslopij ne moreta napredovati s ta- naglico, kakor potrebe po novih prostorih. Brezposelnosti-pri nas ni, nasrostno, komaj bi bilo, da bi vsakdo delal za dva. Primanjkuje nam ljudi za produkcijo, primanjkuje nam jih tudi za pedagoško delo. Na novo so v preteklem letu odprli učiteljišči v Novem mestu in Celju. Pri vseh učiteljiščih so ,n‘?T.atÌ’ >k° da ži.vi 52% vseh učiteljiscmkov v internatih' Hočemo da bodo živeli vsi, da bo kai najbolj preskrbljeno za naš pedagoški kader. Vseh dijaških jnter-»atov v republiki je trenutno 53 a seveda še daleč ne zadostujejo. Široka težnja zg šolami višjih sto. penj se zrcali v neprestanih novih predlogih z,, ustanavljanje in razširjanje šol, zi cali se v silnem delovnem poletu, kadar gre za òbnav. Ijanje in novogradnje stavb za šole vseh vrst, odseva v pozornosti, s katero spremlja ljudstvo delo šole ter na svojin zborih razpravlja o njih. V tem ne prednjačijo samo indush ijski centri, temveč tudi od-ddljeni kraji, o katerih b; včasih mislili, da h.majo smislq za višje kulturno življenje — in to prod- ni kroji. Drugo, kar bi bilo treba omeniti, je to, da so vse slovenske šole pričele v tekočem šolskem letu delati po novih učnih načrtih, ki slo-nijo na znanstvenosti in sistematičnosti, ki ne podajajo ničesar sa. mo slučajno, ampak v zaporednosti, Venčeslav Vinkler razvojnosti. Bolj ko kdaj prej je poudarjena znanstvena linija marksizma - leninizma. Ob teh učnih načrtih rastejo nove učne knjige, ki izhajajo povsem naravno v primeri s predvojnimi leti v zavidnih nakladah, ker ne segajo po knjigah samo dijaki, temveč tudi preprosti delavci in kmetje, ki hočejo dopoL niti svojo izobrazbo. Boj za knjigo postaja ena izmed značilnosti novega življenja na Slovenskem in v Jugoslaviji sploh ter kaže na si- v iaciu ut/na j iiidjuai-civ imiiii uciav- »kih prosvetnih društev (Svoboda, ! Cerkno na Primorskem, i kljub bližini sovražnih postojank, postala kulturni središči partizanskih divizij, ko je v Črnomlju dajalo predstave slovensko narodno gledališče, ko so bile prirejene razne razstave, ko so kulturne prireditve mobilizirale v borbo, ki je omogočila, da je postala obletnica Prešernove smrti zares ljudski kulturni praznik, že sredi bojev (8 februarja 1945), kakor ni bila nikoli poprej niti v miru. Italijanski fašisti in hitlerjevi nacistični barbari so skušali z nasilji storiti vse. da bi zatrli slovensko kulturo, uspelo pa jim je požgati domove, požgati knjige, uničiti marsikaj, ni pa jim uspelo v srcih Slovencev zamoriti ljubezni do rodnega jezika, do ljudskih pesmi, do ljudskega izročila in do naše kulturne tradicije, ki je dosegla tako plemenito višino, kakor so Prešernove pesmi in veliko delo Ivana Cankarja. V partizanih se je tudi na kulturnem področju, podobno kakor v borbi, pokazala življenjska sila tisoč let zatiranega naroda, ki je prinesla v zakladnico slovenske kulture nove velike vrednote (Kajuh, partizanska pesem). Za ljudsko prosvetno delo po končani vojni, za leto 1945 in še tudi 1946 so značilni številni mitingi in okrajni len napredek v primeri s starimi časi. Velik razmah industrijske proizvodnje nujno zahteva vključitev novih delovnih množic v delovni proces. Tu prihajajo v poštev tudi žene. Pri tem je treba pomagati materam, ki imajo nedorasle otroke, da jih lahko puste v dobrem varstvu, ko so pri delu. Za to imamo Domove igre in dela. Njih število neprestano raste in so po številu presegli letni plan 1948. za 7%, v njih je 85% takih otrok, katerih matere so zaposlene v produkciji. Poudariti je treba tudi porast naših visokih šol. Univerza ima trenutno preko 4600 študentov, od tega največ tehnika. Višja pedagoška šola, ki vzgaja kader za višje razrede sedemletk in nižje razrede gimnazij, ima samo izred-nih slušateljev okoli 580. Prav tako se neprestano dviga število slušateljev na vseh ostalih visokih šolah in akademijah. in okrožni festivali, ki so vsi izražali veselje nad osvoboditvijo in pokazali, koliko zanimanja Je med Slovenci za razne oblike amaterskega kulturno-umetniškega uveljavljanja. Sporednoi s temi številnimi prireditvami so okrajni in okrožni ljudskoprosvetni aktivi organizirali obnavljanje ljudskih univerz in zlasti še ljudskih knjižnic. Iniciativa okrožnih in okrajnih ijud-skoprosvetnih vodstev in potreba po enotnem vodstvu in po koordinaciji ljudsko prosvetnega dela ne le krajev in okrajev ampak zlasti še množičnih organizacij, je narekovala sklicanje I. kongresa Ljudske prosvete Slovenije, ki se je vršil konec marca 1947, leta v Ljubljani. Kongresa se je udeležilo 752 na terenu izvoljenih delegatov, ki so izbrali 129 članski plenum Ljudske prosvete Slovenije in 20 član« skl izvršilni odbor. Za predsednika je bil [zbran pisatelj Prežihov Voranc, za enega od podpredsednikov pa pisatelj Franc Bevk. Kongres je prediskutiral po referatih Franca Kimovca-Zige in Uroša Kraigherja problematiko In naloge Ljudske prosvete Slovenije glede na novodružbenostvarnostin dalsmer dela za obdobje prve petletke socialistične graditve Jugoslavije. Ta smer in organizacijska načela Ljudske prosvete Slovenije so napisana v statutu Ljudske prosvete Slovenije, ki določa poleg drugega še predvsem, da je Ljudska prosveta Slovenije zveza ljudsko-prosvetnih krožkov, skupin ali društev ki se strinjajo s programom Osvobodilne fronte, ki pomagajo k ostvarja-nju tega programa, ki so jim razne oblike ljudskoprosvetnega dela sredstvo, metoda političnega dela. Osnovni problemi ljudsko p ros veto Slovenije Osnovni problem Ljudske prosvete Slovenije po osvoboditvi namreč ni bil odpravljanje analfabetizma in propagiranje oblik ljudskoprosvetnega dela kakor ponekod drugod v Jugoslaviji, ampak: dati že iz prejšnjih ob- (Nadaljevanje na 7. strani) v.vw-w.-.-.w.v.w.v-.vwwavn.nw.-.-.wwa-wv.v.w.vwv.vjv^w.w.-.wawvuv.w.w.wv^ww v sMm m lite Umestno in potrebno je, đa si tjk pred proslavo tridesetletnice ljubljanske Drame izdelamo vsaj približno sliko o povojnem razvoju in uspehih tega osrednjega slovenskega gledališča. Leto 1945 predstavlja v stremljenjih ljubljanske Drame skoraj tako pomembno prelomnico, kot je bila prva uprizoritev «Zupanove Micke», ustanovitev Dramatičnega društva ali začetek Slovenskega narodnega gledališča. Prej na mestne posedujoče sloje omejeno gledališče, «ki je stalo sredi slovenskega življenja nekako odmaknjeno, bolj ali manj izolirano» (F. Kozak), je dobilo zdaj v širokih množicah slovenskega delovnega ljudstva novega lastnika, radodarnega oskrbnika in nadvse zvestega poslušalca. Poleg tega so revolucionarne preosnove slovenskega političnega in socialnega življenja potegnile za seboj tudi slovenska kulturna in umetniška iskanja. Kakor na vseh popriščih umetnosti, tako se je tudi v gledališki začela bitka za nov umetniški jzraz in to v ansamblu, ki je bil prvič okrnjen, saj je dal mnogo svojih sil Mariboru in Trstu, drugič zaradi vojnih grozot in okupatorjevega pritiska izčrpan, tretjič pa navezan na tradicionalno formo odrskega tomalčenja in spričo mladih moči neubran. Posebno, da, največjo težavo je pred. stavljalo vprašanje repertoarja, ki je sicer pravilno težil za progresivnim; domačimi in tujimi deli, pa pri tem rešitev v glavnem le v so. dobni, včasih umetniško kaj šibki literarni produkciji, ki je sicer začasno megla in morala polnokrvno umetniško bodrilo in užitek in ni mogla mnogo doprinesti k rasli igralskega ansambla v novo odrsko podajanje. To hibo v povojnem repertoarju ljubljanske Drame nam najjasneje, osveti; primerjava po vojni igranih dramatikov z avtorji na slepo izbranih del, igranih v treh zaporednih sezonah v letih od 1925-1928. Takrat so izpolnili repertoar ljubljanske Drame naslednji avtorji (omenjam le najpomembnejše); Eu. ripides, Shakespeare (Ukročena trmoglavka, Mnogo hrupa za nič, Hamlet, Zimska pravljica, Kar hočete), Calderon, Moliere, Galswor-thy, Anzengruber, Courteline, J. Romains, Schiller, Wilde (2), Schoenthan, Goldoni, Buechner, Ib. sen (2), Shaw (3), Rostand, Halbe, Maeterlinck, Goethe, L. Andrejev, Dostojevski Pirandello, O’ Neill, od domačih pa Cankar, Zupančič, Finžgar, Milčinski, Golar, Golja Jurčič in Leskovec. V celotnem povojnem obdobju (tri in pol sez.) pa je bilo odigra-nih 47 del. Klasikov in starejše sve. tovne mojstre zastopa 12, sovjetsko dramatiko 12, slovensko 16, jugoslovansko, češko in ameriško pa 7 del. Povojni repertoar tedaj ne vzdrži primerjave z onim iz let 1945-48. Francoze zastopa samo Molière, Italijane samo Goldoni, ruska klasika stoj; brez Gribojedova, Gogolja in Čehova, novejša doba pa brez Gorkega: bolgarska, poljska, španska in nemška dramatika pa sploh ni bila upoštevana. Vendar so resni momenti, ki zgoraj omenjeni napaki jemljejo skoraj vso moč. Ne moremo namreč spregledati dejstva, da se je repertoarna politika v svojem odnosu do slovenske dramatike izrazito spremenila in da je zavzela edino pravilno linijo, ki ve, da je jamstvo za uspešno rast slehernega narodnega gledališča najprej in predvsem v domači dramatiki. Zato je treba kot revolucionarno novost zabeležiti dejstvo, da je v povojnih letih doživelo krstno predstavo kar deset slovenskih dramskih del. Med avtorji stoji na prvem mestu — in to bodisi po številu del bodisi po njihovi kvaliteti — Bratko Kreft, danes naš najmočnejši dramatik, za njim pa sg razvrščajo M. Kranjec, M. Bor, V. Zupan, F. Žižek, M. Pucova, I. Torkar in Pavel Golia. Drugo, kar moramo poudariti, je sistematično prizadevanje celotnega umetniškega ansambla za dosego svojskega, da, slovenskega odrskega stila, o katerem je dejal igralec lyan Levar tole: «Mi se bomo dokopali do svojega, slovenskega stila igranja. Lahko rečem, da se ta stil Včasih zasveti na našem odru že da nes». (SP 17. jan. 1946). Pogoji za uspehe v tej borbi Pa so predvsem v slovenski dramatiki, zlasti v Cankarjevi, kar je dobro občutil Ivan Cesar, ko je izjavil: «Toda če bi poleg Cankarja imeli močnejšo dramatiko ket jo imamo, bi imeli več pogojev za razvoj slovenskega stila igranja, katerega osnovna karakteristika mora biti: realizem». (SP 17. jan. 1947). Predvojna prizadevanja v tej smeri so bila nesistematična in so se večidel pojavljala le pri lem ali onem močnejšem igralcu: danes vemo, da je to stvar umetniškega kolektiva, da je treba graditi od temeljev dalje in da je zato treba delati popuste v repertoarju. V ansamblu pa, ker se zaradi dotoka mladih moči še ni uglasil, se težave še stopnjujejo. Končno šg najmočnejši moment: občinstvo. Danes je gledališče osvojilo delovno ljudstvo. Pred vojno je posamezno delo doživelo osem do deset ponovitev, danes jih doživi dvajset, trideset, štirideset in še več. V povojnih sezonah se je 792 predstav udeležilo 348.087 ljudi. Obisk je narasel za dobrih petdeset odstotkov. Dvorana je vedno nabito polna Naval občinstva bi morda pojenjal le tedaj, če bi gledališče dajalo, samo štiri dela na leto. Slovensko narodno gledališče v povojni dobi beleži lepo število čudovitih umetniških vzponov, ki so želi priznanje ruskih hudožnikov in bodo prišli v anale slovenskega odrskega ustvarjanja. To so v sez. 1945- 46 «Za narodov blagor» (Cankar) in «V agoniji» (Krleža), v sez. 1946- 47 «Gospoda Glembajevi» (Krleža), «Učene ženske» (Moliere) in «Se tak lisjak se nazadnje ujame» (Ostrovski), v sez. 1947-48 «Tugomer» (Levstik-Kreft) in «Sola za obrekovanje» (Sheridan), v letošnji sezoni pa «Krajnski komedijanti» (Kreft), «Globoko so korenine» (Gow in d’Usseau) in «Hlapci» (Cankar). Lep uspeh so doživele še «Pri-morske zdrahe» (Goldoni), «Ana Christie» (O' Neill), «Hudičev učenec» (Shaw), «Rusko vprašanje» (Simonov) in skoro vsa slovenska dela, ki so se vedn > pripravljala in uprizarjala z vso skrbnostjo In ljubeznijo. Nekaj del ni uspelo bodisi žara« di njihove umetniške šibkosti («Misija mr. Perkinsa», Capkova «Mati») — bodisi zaradi slabe režije («Hamlet», Kreftova «Velika puntarija»). Režiserju B. Stupici, ki je «gotovo umetniško najbolj sposoben režiser, kav jih Slovenci imamo» (A. Ocvirk), je pripisati levji delež režijskih uspehov. To se je pokazalo zlasti v režijsko slabši sezoni 1947- 48, ko je Stupica odšel v Beograd. Pomembni režiserski osebnosti predstavljata Bratko Kreft in igralec Stavko Jan. Oba odlikuje globoko strokovno znanje in bogata ustvarjalna sila, oba pa sta na škodo dobrih režij čez mero zaposlena. Obširno je zlasti Kreftovo delo (predavatelj na univerzi, pu-blicit in znanstvenik, dramaturg in dramatik, pisec filmskega scenarija (Nadaljevanje na 14. strani). j' IDÙN0ST Uh prosveti v sloveniii (Nadaljevanje s 6. strani) Uoblj razširjenemu veselju do petja, igranja, do čitanja knjig, do izven-šolskega Izobraževanja napredno vsebino. Osnovni problem Ljudske prosvete Slovenije je, z vsemi že tradicionalnimi in še z nekaterimi prej manj razvitimi ali neznanimi Ijudsko-prosvetnimi panogami (ljudski ples, izobraževalnimi tečaji, dvig ljudskih talentov v krožkih in z individualno vzgojo oziroma šolo) vršiti revolucijo v glavah, pomagati pri odstranjevanju ostankov klerikalne, buržujske, oportunistične, socialdemokratske in tako zvane apolitične miselnosti in oblikovati lik novega človeka, lik socialističnega človeka, človeka po vzoru najčistejših in najpredanejših komunistov, ki bo zavesten in visoko kulturen graditelj socialistične . družbe |Ljudske knj»žnlce\ Eno 0d sredstev za dosego tega cilja so ljudske knjižnice, je propagiranje naprednih knjig do zadnjega zaselka. V enoletnem tekmovanju za dvig ljudskih knjižnic je izvršilnemu odboru uspelo, da Je ob veliki ljubezni delovnih ljudi bilo ustanovljenih več kot 400 novih knjižnic. Samo v času enomesečnega tekmovanja na čast V. konkresu KPJ je bilo ustanovljenih 243 knjižnic. Po vojni so bile obnovljene mnoge knjižnice, ki jih je uničil okupator, zlasti na Štajerskem in Gorenjskem, prirejeni dnevi in tedni slovenske knjige s številnimi razstavami knjig, predavanji o vzgojnem pomenu napredne knjige ter z zelo uspelimi nabiralnimi akcijami za nabavo knjig. Ker je bilo v mnogih knjižnicah pre cej nevzgojnih, reakcionarnih knjig, so jih zavedni in politično občutljivi ljudje odstranili in jih nadomestili z. deli takih pisateljev, kot so Gorki, Prešeren, ' Cankar, Lenin, Stalin, jih nadomestili z napredno politično, po-Ijudno-znanstveno in lepo literaturo. Za dvig knjižničarjev, da knjižničarji ne bi bili le izposojevalci, ampak tudi usmerjevalci bralcev, je bila prirejena vrsta okrajnih tečajev, novembra tani pa v zdravilišču Radenci republiški knjižničarski tečaj, ki je usposobil 213 knjižničarjev neintelektualcev, večino ma mladenk iz vasi. Okraji s podobni mi tečaji nadaljujejo in prav te dni bodo v večini okrajnih središč ustanovljene okrajne ljudske knjižnice, ki se bodo razvile sčasoma v profesionalne kulturne ustanove in ki bodo imele nalogo, zbirati in izposojati vse slovenske po vojni izšle in tudi druge jugoslovanske knjige in prav tako vse knjige, potrebne za številne tečaje, ki se vršijo v okrajnih središčih, venščini, ampak imajo priliko spoznati tudi vsebino in pomen narodnoosvobodilne vojne, smisel zadružništva in se izpopolnjevati v umnem gospodarjenju. Teh tečajev se udeležuje na tisoče mladih in starejših ljudi, predvsem bajtarjev ter mladih in srednjih kmetov, in na njih poučujejo prav tako učitelji kakor miličniki, kmečki mladinci, ki so se izobrazili v tečajih in ob priliki raznih delovnih akcij (Samac-Sarajevo, Brčko-Banoviči, Nova Gorica itd), ter umni in pošteni gospodarji, ki so bili že proglašeni ali pa so poznani kot borci za višji hektarski donos (udarniki v kmetijstvu). Sploh je ena najočitejšiii značilnosti kulturne politike nove Jugoslavije možnost, da se vsakdo, ki ima količkaj volje, politično in strokovno izobražuje, bodisi v tečajih, bodisi v krožkih, ali pa tudi v obliki takega red nega šolanja, kot so večerne gimnazije, ki jili obiskujejo predvsem delavci in vojaki, ki si morajo čin, ki ga pridobili v partizanih, utrditi tudi s predpisano šolsko izobrazbo. Preteklo poletje je niočn0 razgibala slovensko vas gradnja zadružnih domov, jih gradijo vaščani prostovoljno, lastnimi sredstvi. Ti domovi so obsežne stavbe s prostori za zadružne in množične organizacije, s posebnimi velikimi dvoranami in z obsežnimi Ljudske univerze veda vse te tehnične pridobitve, uve, Ijaviti v domovih kulture, ki jih bomo zidali v mestih in industrijskih središčih, za katere imajo sindikati že predvidene primerne vsote in od katerih bodo poleg številnih adaptacij že letos prišli v gradnjo tak0 velikopotezni načrti,kakor sta načrt za sindikalni dom kulture v Trbovljah in za Magdalensko četrt v Mariboru, Bujna rasi amaterskih odrov Važnost zadružnih domov za prosveto na vasi Amatersko igranje ima med Slovenci že precejšnjo tradicijo iz narodnoobrambnih časov. Prišlo je v splošno navado tudi na vas, zalo ni čudno, da je bilo že konec januarja 1. 1947. v Sloveniji registriranih 867 igralskih družin, v prvi polovici 1948. leta pa je bilo po podatkih avtorske centrale igranih 241 različnih iger 2051 krat. Docim so pred vojno igrale amaterske družine večinoma razne burke in »ganljive« igre, ki so odvračale igralce in gledalce od resničnega življenja, ki so kvarile dober okus, so v prvih 6 mesecih 1948. leta amaterski odri v Sloveniji igrali 67 krat Cankarja, 74 krat Linharta, 182 Nušiča, 286 krat igre, ki skušajo prikazovati našo borbo (med njimi 38 krat »Razlrganee« Mateja Bora), in 263 krat ruske in sovjetske avtorje. Danes so tudi že po vaseh ljudje, predvsem aktivisti, bivši partizani, mladinci, ki tudi brez posebnega strokovnega znanja pokažejo čestokrat dosti ideološke občutljivosti in se ne zadovoljujejo s kakrš- ki imajo nedvomno tudi najlepše letno gledališče v Jugoslaviji. Primer kako se je razmahnilo amatersko igranje v Sloveniji, je na pr. vas Gorišnica v ptujskem okraju, kjer pripravljajo trenutno uprizoritve raznih oder-skih del kar tri družine. Na trelji sindikalni reviji v Mariboru je zmagalo sindikalno gledališče z Jesenic, ki si je s predstavo Ruskega vprašanja z 61 od- 70 dosegljivih točk osvojilo letošnje prvenstvo med sindikalnimi družinami. Na mladinskem festivalu pa so prav tako zmagali Jeseničani z lepo uprizoritvijo Levstik — Kreftovega Tugomer ja, ki so z njo dosegli na zveznem mladinskem festivalu v Beogradu v tekmi s profesionalnimi ansambli drugo mcslo. Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije je nedavno razpisal polletno tekmovanje za kategorizacijo igralski)! družin in za prvenstvo Slovenije, ki b0 junija ali julija zaključeno z revijo najboljših družin. V zvezi z ocenjevanji ob tekmovanjih in v zvezi s pripravami na uprizoritve ter s kritičnimi urami po uprizoritvah se razvijajo diskusije, ki postajajo vse bolj metoda za vsebinski, to je idejni, in za strokovni dvig igranja ter metoda za dvig okusa in idejne občutljivosti občinstva. Da bi zadostil velikim potrebam po naprednih igrah, je izdal izvršilni odbor Ljudske prosvete Slovenije 6 iger v petih zvezkih in jih deloma tudi opremil s potrebnimi literarnimi Inseenacijskimi in režijskimi napotki. Lutkovni odri Vse več skrbi posveča izvršilni odbor Ljudske prosvete tudi kulturnoumei-niški vzgoji pionirjev, zato je začel z načrtnimi pripravami za obnovitev in razvoj lutkarstva, ki ima v Sloveniji že nekaj tradicije iz avstrijskih časov z marionetnimi odri, tradicije, ki ni zamrla niti v partizanih in ki dobavi zdaj večje možnosti z ustanavljanjem lutkovnih odrov po domovih igre in dela in lutkovnih gledališč po mestih in industrijskih središčih ne. le v marionetni zvrsti lutkarstva, ampak predvsem 5e v ročnem lutkarstvu, ki se bo v Sloveniji razvijalo po vzoru znanega sovjetskega mojstra Sergija Obrazscova. žene na vasi pri bajajo po knijge V vseh okrajnih središčih so ustanovljene okrajne ljudske univerze nalogo, da organizirajo predavanja ne le v središču okraja, ampak tudi po vaseh in v tovarniških obratih, Z dvigom znanja okrajnega vodilnega poli ličnega gospodarskega in kulturnega kadra postajajo predavanja o številnih vprašanjih, ki zanimajo ljudstvo, gradi socializem, vse številnejša vse bolj kvalitetna. V Sloveniji je bilo po vojni na tisoče predavanj, veliko več, kakor jih je zabeleženih, kajti ena od značilnosti življenja v Jugoslaviji je, da se razvija s toliko Živah nosijo in pestrostjo, da pogosto nedo-staja časa za pregledovanje doseženih uspehov. Ta članek bi bil preobsežen, ako bi podrobneje prikazoval take oblike ljudskoprosvetnega dela, kot so razni bralni, diskusijski, razgovorni krožki, kot je kulturno in družabno življenje, ki se začenja razvijati v klubih, rdečih kotičkih, frontnih kotičkih, v čitalnicah, zadružnih domovih (skupno poslušanje radja), ako bi razpravljal o filmskih krožkih, o pionirski vzgoji, 0 kulturni vzgoji v domovih igre in dela, o ljudskoprosvetni vlogi vojske in Narodne milice, ako bi razpravljal o vlogi naprednega filma in o velikem interesu, iti so ga deležne predstave potujočih kinoaparatur, če bi obravnaval razne lake agitacijske oblike, kot so stenčasi, ustne novice, žepni časopisi, razstave. Ne bi pa bilo prav, da ne bi posebej poudaril pomena ljudskoizobražcvalnih tečajev, ki jih ne prirejajo le sindikalne organizacije, ampak jih je že precej tudi na vasi. Ti tečaji, ki so neobvezni, predavatelji pa so honorirani, imajo namen pridobivati kmečko ljudstvo za zadružno gospodarjenje. Tečajniki se ne izpopolnjujejo le v računstvu in v slo- Veliko zanimanje in veselje kaže zlasti mladina tudi za ljudske plese, občinstvo pa sprejema nastope folklornih in drugih plesnih skupin z izrednim navdušenjem. Mladinski festival v Ljubljani in tretja revija sindikalnih kulturnoumetriiških društev v Mariboru sta pokazala da imamo vrsto družin, ki vadijo razne stare ljudske plese drugih slovanskih narodov in pa razne stilizirane plese. Državna založba Slovenije bo letos izdala prvih 7 od teh slovenskil) ljudskih plesov v novem piesopisu z glasbenimi in ko-lografskimi prilogami in plesopisni ključ s pojasnilom o uporabi ter s kolografsko analizo. Izdajanje in po polariziranje teh več- ali manj pozabljenih ljudskih plesov,' skrb za izobrazbo vaditeljev ljudskih plesov in skrb za otiranitev plesne tradicije v tistih slovenskih krajih, kjer je še živa (Bela krajina, Koroška, okolica Ptuja, Prekmurje), bo omogočila, da bodo ljudske plesne skupine postale v Sloveniji prav tak0 običajne kakor, igralske družine in pevski zbori. (Več o tetr plesih govori v tej številki poseben članek). S knjižne razšla ve v Lrtrostroju odri. Omembe vredne so tukaj novosti, ki jih propagira izvršilni odbor Ljudske prosvete glede ureditve odrov, ki bodo zelo prostorni, grajeni v glavnem po treh tipiziranih tlorisih, da bo laže prirejati gostovanje Iz mest, da bodo imele igralske družine dovolj prostora za inscenacije, da bo dovolj prostora za nastope plesnih skupin. Novi odri bodo imeli proscenij, po-greznice, razsvetljavo z gibljivimi reflektorji, zidni horizont in enotne kulise, ki bodo omogočale večjo pestrost, smiselnost in stiinost inscenacij, kakor smo je bili vajeni doslej na amaterskih odrih. Bistvo enotnih kulis je v principu sestavljenja iz raznih sestavnih delov, ki se dajo kombinirati v sobe različnih stilov itd. Vse to bo omogočalo, da bodo tudi na amaterskih odrih lahko dosegli globino in boljšo predstavo resničnosti, kakor so nam jo dajale dosedanje nebogljene inscenacije. V mnogo večji meri kakor v nimi koli brezidejnimi in neresnimi uprizoritvami tn prireditvami. Razen omenjenih številnih igralskili družin na vasi in v manjših središčih se razvija v Sloveniji nekoliko gledaliških družin v resnično stalne skoraj pol profesionalne družine, ki imajo ponekod tudi že profesionalna vodstva. Mislimo namreč na gledališke družine na Jesenicah, v Kranju, na Šentjakobsko gledališče v Ljubljani na trboveljsko gledališko družino ter na celjsko in ptujsko gledališče. Vse te družine vadijo stalno kvaliteten repertoar in imajo letno tudi do 10 premier in več desetin uprizoritev, V Ljubljani so začela delovati rajonska amaterska gledališča. Vič, Moste, pa tudi družine v Novem mestu, Postojni, Kočevju in še drugod dobivajo vse bolj značaj stalnih amaterskih odrov. Sindikalno gledališče v Mežici pravkar uprizarja Tijariloviče-vo opereto Mala Floramy. S precejšnjo Folklorni plesi Pevski zbori godite na pihala in orkestri Festivali in kulturno umetniške revijo zadružnih domovih pa bo mogoče sc-gledališko tradicijo se ponašajo Ruše, Pevskih zborov je v Sloveniji okrog 600. Najbolj vidni med njimi so pevski zbor Študentovske mladine na univerzi in sindikalna pevska zbora iz Ptuja in Murske Sobole, pa Uidi med kmečkimi zbori je nekaj prav dobrih (Prvačina, Vrtojba, Krka,), prav tako med mladinskimi (Celje, zbor Mladinskega kulturnoumctniškega društva Kajuh, mladinski zbor Sindikalnega kulturnoumetniškega društva Moškrič iz Ljubljane in še drugi). Pričakovati je, da se bo z izobrazbo pevovodij število nadpovprečnih zborov dvignilo in delo nekaterih društev že kaže, da bomo sčasoma dobili tudi take reprezentativne zbore, kakršen Je bil predvojni Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta. Godb na pihala je registriranih 84, harmonikarskih zborov 13, tamburaških zborov 26 (večinoma na vasi), orkestrov 48 in še poleg tega 14 manjših ansamblov. V gornja števila niso vštete razne pevske in godbene skupine in tudi ne tako zvane »divje godbe«, ki jih je precej zlasti po vaseh mariborskega okrožja. Prvenstvo med orkestri je bilo na tretji reviji priznano orkestru Sindikalnega kulturnoumetniškega društva Dušan Jereb iz Novega mesta, med godbami na pihala pa godbi Sindikalnega kulturnoumetniškega društva Prežihov Voranc iz. Guštanj», Za dvig glasbenih strokovnjakov je bito lani prirejenih več krajših tečajev za pevovodje (Gorica, Sežana, Tolmin, Tomaj, Postojna, Kranj, Radgona, Celje, Krško), še več in daljših tečajev pa bo prirejenih letos. Pravkar se vrši pri izvršilnem odboru Ljudske prosvete Slovenije 6 tedenski tečaj za pevovodje iz ncosvobojene Koroške. Število lutkovnili odrov je poraslo že v zvezi s prireditvami novoletne jelke, ki so se lani prvič vršile samo Ljubljani, letos pa skoraj v vseli nekoliko večjih krajih Slovenije. Prireditev novoletne jelke, ki so izraz ljubezni družbe delovnih ljudi do otrok in ki so očiščene raznih mističnih potez miklavževanja in božiča, je bilo okrog 1000. Tc prireditve so bile pripravljene s toliko ljubezni in so ljudje zanje pokazali toliko zanimanja, da bodo postale v vse lepši in bogatejši obliki nedvomno (radicio-nalne. Tradicionalni so poslali tudi že fe-slivali v raznih oblikah in razne kul-tumoumetniške revije. Največji letošnji tekmovalni prireditvi sla bili Mladinski republiški festival in III. revija sindikalnih kulturnoumetniških društev. Obe reviji sla bili zaključek številnih izbirnih okrajnih in okrožnih prireditev in so se jih udeležile izbrane najboljše skupine. Na mladinskem republiškem festivalu je sodelovalo 1754 mladincev in mladink, pravtako številna pa je bila tudi udeležba na reviji sindikalnih kulturnoumetniških društev, na kateri se je kot celota najbolj odlikovalo društvo Lojze Hohkraut iz Trbovelj. V okviru tekmovanja med rebubliškiml mesti je bil prirejen tudi festival mesta Ljubljane, ki je obsegal 26 prireditev in na katerem je nastopilo 52 ijudsko-prosvetenih aktivov z 2358 člani. Prireditve ljubljanskega festivala je obiskalo 65.000 obiskovalcev. Sploh je treba ugotoviti, da se je Interes za hulturnoumetniške prireditve po vojni v Jugoslaviji izredno dvignil in da je često velika težava dobiti vstopnice ne le za predstave Opere in Drame Slovenskega narodnega gledališča, ampak tudi za amaterske predstave. Da bi dali poudarka bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, je bil organiziran 11. in 12. septembra v Brežicah slovensko-hrvatski festival, na katerem so bili tudi proglašeni io pohvaljeni najboljši borci za dvig hektarskega donosa. Polivala delovnih kmetov je bila tudi središče festivalov v Dol. Lendavi, v Sentpavlu v Savinjski dolini in v Ptuju in še na nekaterih drugih manjših prireditvah. Pomen števil-nih gostovanj Ne bilo bi prav, če ne bi poudarili še ene splošne odlike ljudskoprosvetnega dela v Sloveniji, ki se je razvila zlasti lani spričo gradnje zadružnih domov: namreč tesne povezanosti mesta in vasi, ki se izraža v pomoči priznanih strokovnjake»/ Ijudskopro-svetnim aktivom in delavcem v množičnih obiskim centralnih gledaliških in drugih prireditev tudi zelo oddaljenim krajem in v številnih gostovanjih profesionalnih in amaterskih skupin na gradiliščih. Tako je koncertna poslovalnica Slovenske filharmonije lani gostovala v 120 krajih s 350 prireditvami, ki jih je obiskalo nič manj kakor 134.000 poslušalcev, obiski na gradiliščih zadružnih domov pa so bili preteklo lct0 skoraj nekako gibanje. Zlasli množična so bila gostovanja v času V. kongresa KPJ, saj je na pr. na gradiliščih radgonskega okraja, ki je prvi v državi zgradil vse planirane zadružne domove, odpeljal na kulturniške skupine kar poseben vlak, podobno tudi iz Ljubljane v Ilirsko Bistrico. Takih gostovanj na gradilišča zadružnih domov Je bilo na stotine, med aktivi pa, ki so gostovali, se je najbolj odlikovala mladinska godba Proleter iz Kočevja, ki si je tudi o- (Nadaljevanje na 14. strani). PRIČEVANJA O BOLEZNI IN SMRTI PESNIKA DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA Original Prešernov«» prvega pisma Nekaj misli ob obletnici Prešernove smrti Pred stoletjem je na Slovenskem rasel, živel in umrl dr. France Prešeren. Zrasel je med majhnim narodom, id takrat prav za prav še niti ni bil narod. Zrasel je v nasprotju z vso tedanjo splošno slovensko resničnostjo. Za Slovence takrat namreč ni bil značilen Prešeren, za Slovence je bil takrat značilen Bleiweis, značilen je j Mar sj bil Koseski, značilno je bilo «vseza-verodomcesarjevstvo», značilna je bila obupno reakcionarna vloga Slovencev v demokratični revoluciji, značilna je bila slovenska naslonitev na reakcionarne sile, značilno je bilo do skrajnosti omejeno in filistrsko slovensko zaplot-ništvo iri značilno je bilo končno, da so na vse to že tedaj odločujoči posvetni, cerkveni in «kulturni» slovenski krogi pritisnili «po-, svečeni» pečat edinega resničnega, edinega upravičenega — «slovenstva». med Prešernovim slovanskim čustvovanjem, združenim z demokratično vsebino in evropsko kulturo Prešernove umetnine ter — nebogljenimi zarodki takratnega reakcionarnega panslavizma?! Da posežemo končno še tja, kjer je morda najvidnejša Prešernova povezanost s slovenskim ljudstvom, je mogoče zamisliti most fìMùmek z* članka, “Rivtitia IfcicUiča Strahoten je bil prepad med Prešernovimi umetniškimi stvaritvami in takratno uradno slovensko resničnostjo. IVrar si je namreč mogoče zamisliti kakršen koli most med umetniško in kulturno vrednostjo Prešernovega književnega dela in pa kulturno bedo, da protikulturnim pomenom in protikulturno vsebino vse takratne slovenske reakcionarne resničnosti?! Mar si je mogoče zamisliti most med nacionalno izpovedjo Prešernove umetnine in pa drobtiničar-stvom, smešnim provincializmom in zagrizenim partikularizmom takratne slovenske reakcije, ki je vtisnila za dolgo dobo svoj bedni pečat vsemu slovenskemu nacionalnemu ravnanju, če izvzamemo posamezne kmečke upore in nezrele poskuse bodočega proletariata?! Mar si je mogoče zamisliti most med demokratično in človečansko usmerjenostjo Prešernovega patriotizma med tisto jn tako usmerjenostjo ,ki narodov ne razdružuje, temveč jih na progresivnih osnovah druži in zbližuje — in pa reakcionarnim slovenskim zaplotništvom ki ni Slovencev samo želelo obvarovati z nepredušnim kitajskim zi-dom pred vsemi drugimi vplivi, razen pred svetom in vplivi dunajskega habsburškega dvora in rimskega Vatikana, temveč je tudi Slovence same delilo na Kranjce, Korošce, Štajerce in vrag vedi, koga še vse ter hujskalo provincialce drugega proti drugemu?! Mar sj j(j mogoče zamisliti most med Prešernovim ljudskim izrazom, Prešernovo ljudsko prispodobo, besedo, s katero je znal umetniško oblikovati svoje tudi najbolj subtilno čustvo — in pa meglovitim, izumetničenim jecljanjem slovenskega inteligenčnega filistra, ki ni samo v primeru Koseskega, temveč tudi v mnogih bodočih primerih oznan jal, da gre pot sloveti- J in draga bolezen ski inteligence raznorazen s sloven i starostna skim ljudstvom?! Nobenega dvoma ne more biti o naslednjem: Prešernova pesem jc ne samo zaradi svoje kulturne višine v splošnem pomenu besede, temveč tudi po svojem svetovljanstvu pi po svojem demokratičnem humanizmu, torej po vsej svoji demokratični vsebini, ob sočasnih Prešernovih ljudskih, kmečkih (in predvsem zato nacionalnih) koreninah dovolj izrazit produkt listili evropskih, v bistvu revolucionarno demokratičnih kulturnih tokov, ki so nujno odražali in spremljali evropsko demokratično revolucijo. Taka je prva plat Prešernove umetnine. Druga pa je naslednja: Prešernova pesem je zrasla seveda na ■ z maloštevilnih sodobnih virov, ■ ki slikajo bivanje pesnika Franceta Prešerna v Kranju, je moči zajeti zadnje prizore njegove življenjske tragedije v naslednje črtice. ■^evolucijsko leto 1884, predvsem ■* febraurski, marčni in aprilski dogodki v Evropi, Avstriji in na Slovenskem, je spet nekoliko raznihalo v Prešernu pesniško tvornost. Tisto dobro poldrugo leto — od septembra 1846 dalje —• odkar Je bil samostojen deželni odvetnik s sedežem v Kranju, je literarno malo delal. Večjih novih načrtov ni več snoval, zapisal sl je le kak utrinek, menda večinoma sa« tirične vsebine. Sicer pa je s svojimi Poezijami, ki so izšle decembra 1846, torej potem, ko se je bil za vedno Izselil iz Ljubljane, pesniško ustvarjanje čudovito organsko zaokrožil in zaključil. Iz prejšnjih let so mu ostale neobjavljene le nekatere pesmi, ki jih sam ali iz ozirov na nekatere osebe ni hotel ali pa ni mogel objaviti, ker tega ni dovolila reakcionarna cenzura. V ospredju je stala predvsem Zdravljica, bojna pesem in izpoved najprogresivnejših njegovih misli, nastala ob novini, to je ob novem vinu, že leta 1844. Sedem in trideset dni po datumu, ko so Bleivveisove Novice razglasile tiskovno svobodo, namreč 26. aprila 1848, je Zdravljica v tem listu izšla v celoti, se pravi vseh osmero kitic in z novemu času primernim popravkom, da zdaj domovina kliče ne le mladeniče na hrambo, marveč tudi zrele može, kakor je bil pesnik v svojem oseminštiridesetem letu sam. Da so ga čeprav nepolitičnega človeka, burni dogodki izvabili na dan, Je videti tudi iz tega, da ni odklonil povabila ustanoviteljev meščanske straže v Kranju in da je opravljal v tej polvojaški organizaciji posle ase-sorja, sodnika. Kot odvetnik si je znal pridobiti zaupanje in je imel dovolj številno klientelo. Slej ko prej je sprejemal le take pravde, ki so bile vsaj v načelu dobljene, ker so se opirale na to, kar je imel za neizprosno pravico, in na postavne določbe. Ko mu je pisarna cvetela, je zaposlil v njej dva pisarja; eden je bil domačin, drugega — Andreja Rudolfa, sina umrlega prijatelja Andreja Smoleta in lahkomiselnega dekleta Marije Rudolfove — pa je pripeljal s seboj iz Ljubljane. Zaslužek je bil vsaj do »kritičnih časov« dober, toda doktor gospodariti z denarjem ni znal. Ostajal je na dolgu s stanarino; na drugi strani pa je prelahko trošil zaslužek. S tem, da bi ga utegnila pritisniti kaka dolgotrajna ali pa da bi mu zaslužka, si ni ubijal glave. Vprašanje poroke z Ano Jelovškovo, ki je živela z dvojico njegovih otrok v Ljubljani, zanj ni bilo več pereče. Otroka bo podpiral, petindvajsetletnega dekleta pa ne bo vzel za ženo. Cas, kolikor ga ni uporabil za uradne opravke, je prebijal večidel po kranjskih gostilnah v družbi redkih izobražencev, malomeščanskih trgovcev in obrtnikov, kdaj pa kdaj celo šolskih otrok, ki je zanje plačeval, da so se najedli. Tudi berači, ki jih je bilo tiste čase povsod dovolj, so poznali njegovo (latf enonadstropni hiši št. 181, ki je bila režljivost in mu pridno praznili žep.: ast trgovca Franca Majerja. Hiša ie V mlajših letih prikupni, vitki mož meja dve pročelji, z glavnim je ule kostanjevih las in ovalnega obraza je lala na cesto, ki vodi od Glavnega bil zdaj obilen, že nekoliko osivel in rga, z drugim pa v ozko »Svinjsko delal se mu je podbradek. Na obleko “hcp«. Vhod je bil od zadai Tam ni dal nič. Fokrival se je s čepico s >ni Strani je imel doktor pisarno nod ščitcem nad očmi, ob hladnem vre- >Jo je bila kavarna, spredaj pa je menu je nosil temno suknjo, segajočo >‘1» v prvem nadstropju njegovo rev do kolen, sicer pa navadno zelenosiv 'o Stanovanje, sestoječe iz ene manjše dolg suknjič (kveker) in prav take n ^ene večje sobe. Gospodinjila mu hlače, obut je bil v škornje. j® >*to dni starejša sestra Katra, odre- Stanoval je sredi starega Kranjapav». neprijazna in bigotna ženska »Rada je pila«. Kakor je sam v mladih letih precej časa prebil pri svojih stri. cih, tako so prihajali tudi k njemu sorodniki: o počitnicah nečak, bogoslovec, kasneje kaplan Janez Volk, in nečakinje Iz Vrbe. Moral je že dlje časa bolehati, ne da bi se zavedal, da nosi v sebi kal smrti. Jetrna bolezen (cirrhosis he-patis) je bila zavratna, skrajno resna in bi se bilo mogoče izogniti katastrofi le s povsem izpremenjenim načinom življenja: s korenito omejit- onemoglost vzela možnost X«M ^ se V*' ,e da, de P^fhfzert Tlt°' uaša lub ugasnita. trt® •me' ». ™ -•«sr-rv « r» i* - .p»* Vaš® *** Sn i» «j« jetje 1'n v ** ^edU «lorcna- Meni je^>0 n^U s^e ern' skus-i. toK° Dokler tré P bi, al ^ w «im. zdel * .„^nzno- u . 1- sebi . iv, on n« '7tJC « • D”; je on more kar s1«1 Z - je prep021'0 orijazno k se lapre, in 0,1 dom0 *ed \nkrat L tudi n*™ Piatii, ^ J W po- jedra nazaj. Jo tok s« oubieni čas zgubleni Vam o^,^*' ln psak° ji*.* ^aue rajP^tfpodal za- *8tt St«nDunèj gonitf’ že «en na sklenil, 3a stiftengd p,*,««, d« prawgo ko, seTCi *£3»*-.vT» ■“n tnvaršam P* dob1"0 , i in .-f v*» *"»LvS “ «vs-* rm Teol'fPP J šu, i« si enkrat eršla. se I6 še teko nakiu- koi ■«<. bot St*i mi ni 'skal tebi« e eF,Fevnik en!'rtn »Panje v’ ali Intel & Z tn ^ kej °o hudo Slnnh Počern j. Z °d^o Zkrat Pen 0ki te Pa'f ^ Go^rMtlov PoTi’ toka ^ V^atiSy »ab0i 0:°t «obin, z*«- I 'POveZZikerbil- ‘če*’?** de bi°v'ier ‘ * ^ ^Ziklavž° CfV°lk «°te ka PridH Sami l°hko ^ Vert« na Ohvo ' , ^Popadi; Z iti? te Pa iFFJlJtiftengeF raitam Zestati tie^ ,Jl°- re‘ jest Ste L «<2 sltti. li Co^T «e bi nu !P°d JV, aboi. n de bi ,ne ‘O-tclo «a al ker »«bZFy«, Zat kajž, 9arj0 I bo^Z obteskauer,b° be;'lBtal- «JOb^^0 ^4^ i^ do^’z**b0zika*ui° jtv:** i ^ Kc bi deržati- pr mo tol«0 40 sturil bi nre .... « nrata. Per beTTe ^nejZ — ZTle‘ in Š T k'tee T *»-°V r«B kva^rju t Etnike Z!W,i- ŽdZT tostreZZ . ^ ^ raJtal ‘» Z *n _ » Sestre keJ ^alo %°°bno tosala znan. Patry Sviliit Jero rance Prosit spet prejér Tk.'fàmd vijo uživanja alkoholnih pijač, če že ne s popolno abstinenco, Z zelo skrbno dieto in daljšim zdravljenjem v kakih primernih toplicah. Toda na razna prebavne motnje, pomanjkanje teka, nespečnost, bolečine in občutek tesnobe se ni oziral, vse te nevšečnosti je puščal vnemar in živel kakor po navadi. ■ ■da duševna depresija se ga je «■ polastila, ko se je udeležil v principala dr.-Blaža Crobatha, umrlega principala dr. Blaža Crobatna, umrlega 13. julija 1848 v dvainpetdesetem letu starosti za posledicami nerednega življenja, zlasti prekomernega uživanja opojnih pijač. Avgusta se je Prešeren Se bavil z literarnimi vprašanji. Dr. Bleiweis je prinasel v Ljubljano uredniku Kranjske Cbelice Mihu Kastelcu pristanek, da objavi 4 njegove starejše pesmi. Slo je za pripravo natisa 5. bukvić Cbelice, ki je bila pred 14 leti prenehala izhajati zaradi bojev s cenzuro in zaradi abecedne vojske. Prešeren je želel rokopise teh 4 pesmi Pred izidom pregledati in, če bo treba popraviti, dodal jim je pa še dva Ljudje iz njegove okolice s0 nam ohranili sporočilo, da je začel resno bolehati že konec julija, o sv. Jakobu. «eptembra je pripeljal na vo-^ jaški nabor pisarja Rudolfa. Pri tej priliki je obiskal po dališem presledku tudi Ano v Poljanskem predmestju (Kapitelska ulica 11.) Ker je bil to zadnji obisk pri dekletu, ki !nu je osladila nekaj ur življenja, a mu pozneje zagrenila marsikak dan, in ker je bilo pri tej priliki tudi govora o smrti — znamenje, da si je bil pesnik o svojem zdravstvenem stanju že precej na jasnem . prepuščamo besedo kar Ernestini JelovSkovi šestletni pesnikovi hčeri, ki Jc bila takrat doma in je kasneje opisala ta dogodek takole: »Leta 1848 mu že najbrž ni šlo tako dobro, ker ga dolgo n| bilo. Prišel je šele meseca septembra, ko jc pripeljal Rudolfa Smoleta (prav: Andreja Rudolfa, op. pis.) na vojaški nabor: tedaj je obiskal tudi nas. In že takrat si je denar za nas izposodil pri svoji teti. Moja mati ga je videla skozi okno in se zelo prestrašila, ker se je bil tako spremenil. Ko je vstopil v sobo, sem mu poljubila roko, ravno tako moj bratec; vsakemu je podaril dvajsetico — to je bil zadnji denar iz očetove roke ... Prisedel je k materi, ki je šivala. Očitala mu je, da tako redko prihaja, ALFONZ GSPAN Vladimir Stoviček: Prešeren, plaketa, mavec. PREŠERNOV PLAMEN OGREVA NAŠE RODOVE Kadar mislim na Slovence v Prešernovem času, sc spomnim na nekaj svojih nedavnih doživljajev na Primorskem; posebno na neko vožnjo iz Trsta. Stopil sem v via]:, da se odpeljem v domači kraj. Po sedežih okoli pogovor v obeh jezikih in človek je vesel, da so se naši ljudje rešili pritiska, ki je mučno ležal .naa npriit tonico ut. urea menoj je sedelo dekle. Kmalu so prišli še neki naši študenti, kakor sem potem videl, iz Sv. Križa ali tam nekod. Eden od njih je stopil k dekletu in vprašal, če hrani prostor zanj. Odgovorila je italijansko ^lllllllll llil II !llllll!!l!lll!llililllllllil!!llll ili lilllll II IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Ul 111,1111 Uli II im HIIHIH Š Prešernovo pismo z dne 24. ma-^ ja 1824 je prvi ohranjeni pes-~ nikov slovenski tekst. Hrani ga B Narodni muzej v Ljubljani. H Da bi pismo bolje razumeli, si = poglejmo, kakšen jie bil pesnikov B položaj ob nastanku pisma. B Prešeren od jeseni 1821, ko je S odšel na Dunaj študirat, ni videl = svojih domačih. Reg je 1822, ko = je končal filozofijo (filozofija je ^ bila v tistih časih priprava za H univerzitetni študij, mislil, da bi 5H se vrnil domov in da bi žel stufi dirat teologijo — prišlo pa je B drugače. Q tem pripoveduje se-= stra Lenka: «To je bilo takole, Prvo leto mu je na Dunaju bolj trda predla, ker od doma — po dogovoru — ni dobival nič, a strici mu niso pošiljali v izobilju. Ko se je odločil, da bo nadaljeval študij, ter sc je vpisal na pravno fakulteto, je dobil Knaf- kot učitelji in inštruktorji. Pi' fn^kri^nv P^digujemo nevere feri £ SLfefel, 'Z £ g “rr tnn a... t’..se rajši ukvarjal s posvetnimi, (Nadaljevanje na 10. strani) llllllllllli,lllllll|llllltllllllllllllllllllllllllllllllllll||||| 111111(1111111111111,1,l,llI|||,1l|jl|t|||||lllll|||||||)l,||||11|j||||(l(|11|11)|(||1(||||||N||||(lij. ton Aleksander Auersperg, -"grškimi Prešeren je bil pri KllnkowstrS'ftf in latinskimi klasiki, strbmu povod, da je Prešerna odslovil; zdaj stanuje tam, kjer imr.m jaz hrano, v Schuller-strasse». (LZ 1902, 633) Domači pa so o tej stvari bili poučeni takole: «Nam je doma pravil, da je bila težka služba... To se mu PRVO presebnovo pismo , , , , • = kakor je Matija Golmajar pravil slovenskih tleh, iz slovenskega oko- = naši materi. Razlagal je materi: Ija in neposredno odraza družbeno zakonito dejstvo, da so se tudf doma — kljub zaostalosti in mizernim razmeram —- neizbežno pojavili neustavljivi in neuničljivi elementi splošnega evropskega družbenega razvoja. Obstaja torej zanimiva dialektika Prešernove umetnine: po eni strani je neposredno združena z evropskimi, v bistvu revolucionarno demokratičnimi kulturnimi tokovi, po drugi strani pa je pristno nacionalna in kot laka tudi preroški znanilec neogibnega bodočega razvoja. „Kmalu bi najn bil France z Dunaja ušel. En čas”, je rekel Golmajar, „ga ni bilo nič med nas druge na Dunaju. Mislili smo, kaj je to, da ga ni. Smo pa šli jaz in nekateri drugi v stanovanje nadenj. Res jc tuhtal, da bi šel domov in v lemenat. Smo ga pa obstopili in obranili domov. In se nam je vdal”. Tako je Matija Golmajar sam pravil naši materi, ko je . z Dunaja prišel. Našega ni bilo domov. Pa ga niso radi slišali mati, ko jim je tako pripovedoval». (Zupan T., Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje, 13-14), Ijevo ustanovo in službo inštruktorja v Klinkowstrbmovem zavodu. Službo inštruktorja je moral prevzeti pač zato, ker je ustanova Luke Knaflja, namenjena kranjskim slušateljem, znašala y listili časih 360 goldinarjev na leto. Pa kmalu se je pokazal Prešernov ponos in svbbodoljubnost: y tesnih lazmerah Khnkowstrdmoyega internata ni mogel ostati. Klinkowstròmov zavod je nosil ime po predstojniku Frideriku Avgustu Klinkowstrfimu, nizozen-skem slikarju, protestantu, ki je 1814 prestopil y katoliško vero. Vzgajališče, namenjeno predvsem plemiški mladini, so odprli 1818. Visokošolcj go dobivali tu službo Jlòmerjem, He.siodom, Evripidom, mu dobro preskrbljen: poleg h-»' fofoklejem, Plautom, Terenci jem nf- in stanovanja jc dobival 3« .Izmed katerih sta zadnja dva ne- je Golimajae v pismu Čopu !• .Aamreč, da nc sme noben gojenec I 1824: «Gosar sem se že dolg« (avođa hoditi v gledališče, pa če bal se ,e »res zgodilo: Prešeren |l se Uprizril.jalo tuc]i je šel od Klinkowstioma; biMelo. Sem ter tja je (Kìinkow-sta že dolgo navzkriž. Prešeren,,širom) našel, pri Prešernu tudi jc presvoboden in preodkritosr: (jruge ]mjigej kakor Boccaccia( čen, da bi mogel ostati v tej hisj’ rastor fido, Gvida itd Tudi ni zakaj tu je n. pr. kakor v kak?' Jodil prešeren nikdar k spovedi nem sememsču; kdor se zna bol)« h k obhajilni in ne vsak dan k hlimti, ta bolje izhaja. Liguofi; Paši, premaIo niu . dvorn Janci so sc menda popolnoma P°' Zadnji udarec m J o, ..»m. „„ * »«ifeifeš nj et jev; mi učitelji smo‘na’boljše^ ijAljuč^^T.J® 0(1 Prešerna imel Pri nas zadostuje, če točno V njlh| to je dal° Khnkov/- ima seveda pri tem najboljšo ^ fral knihL , • , 8 ljo, kljub temu pa ustvarja sam« lu pri ttl n-iMel^tud-hinavce, ne izvzemši inštruktor; £fšne, kcr L ^ pSrna Lei je posebno težko zdelo, da je moral vsak teden vse fante dvakrat izprašati, in za drugimi, ki so tudi učili, je moral pregledovali, Kako uce. „Ta dva dneva sta bila pusta , je rekel. Tista dva dneva m mogel zase nič storiti. Potlej mu je pa še tisti, ki je bil čezenj in čez vse inštruktorje, nekokrat nekaj spačil (sfavšal). Rekel mu jc: „Gospod Prešeren, to mi pa ni prav”. France njemu na to: „Saj tudi meni ni tukaj vse prav; le drugega poiščite”. On: „jaz nisem tako mislil: vsakemu povem, kar mi ni prav”. France: „Četudi niste tako mislili, jaz pa vseeno grem. Jaz sem se potrudil. Tudi zase. tukaj ne morem skoraj nič storiti in samega sebe mudim. Lepo se zahvaljujem in grem”. (Zupan, kako Lenka ... 15). Prešeren je bil zdaj zopet v zadregi. Trikrat je pisal stricem za podporo, ti pa so zdaj menili, da bo voljan lotiti se teološkega študija. Tako pripoveduje Lenka: «Morda je bil France kaki dve leti J?3 Dunaju, ko so stari stric Jožef šli ljubljanskega škofa prosit, naj ga sprejme v lemenat. Škof bi ga bili radi sprejeli. Rekli so: „Kar pride naj — eno leto mu bo v lemenatu zarajtano, eno leto bo pa izgubil”». (Zupan, Kako Lenka .. ., 14). Ò načrtih, ki so jih imeli strici in domači z mladim študentom, je pisala pač sestra Jera na pomlad 1824 in Prešernovo pismo je odgovor na to. * * <• Jezik v,pismu kaže, kako neurejeno so pisali tačas naši izobraženci; upoštevati pa je treba tudi, da je Prešeren pisal za domačo rabo in da so mu bili pred očmi preprosti domači ljudje; napisal je torej pismo brez skrbnega oblikovanja. Prav za prav pa Prešeren ni užil v šolah nikoli sistematičnega jezikovnega pouka v slovenščini. Vendar kaže pismo, da se je jezikovno šolal iz sloven- ( Nadaljevanje, na 10. strani) in fant se jc spustil i njo v pogovor, kakor da ne verjame, da je prostor za prijateljico, in da bo zato morala njega pustiti zraven sebe. Študentove besede so bile sama galantnost, tista čudovita južnjaška lahkotnost, ki v nji sicer ni kakšne globokosti, pa je takšna igra le dražljiva in prijetna. Ali kakor hitro se jc dekleta naveličal in se obrnil k sošolcem in ž njimi nadaljeval o gospodični v našem jeziku, jc postal neroden, kakor da bi bil zgubil perutnice za prejšnji lahkotni polet. Zareže se ti v srce, ko vidiš tako mučno nebogljenost. To so pač sadovi tistih desetletij ita-itjansicega viaaanja in tuje soie. Ta čas je vsekal rane, ki se ne bodo tako hitro zacelile. Kje so bili ie Slovenci v teh krajih, pa morajo kakor znova začeti. Ker so drugi rojaki med teni stopili še lep korak naprej, <1. čuda, da se kdaj čutijo v naši besedi še nerodne. Zato pa bodo dosti laže razumeli, v kakšnih okoliščinah je delal Prešeren. sto let jc preteklo od njegove smrti, v. tem času pa so se razmere pri nas toliko spremenile in slovenski jezik se jc tako razvil, da marsikdo ne zna pravilno oceniti, kako novo jc, kar nam jc prinesel Prešeren — da je velik umetnik, je tako že zdavnaj priznano. Slovensko je taicrat govorila naša dežela, kmet in ž njim duhovnik, v mestu ira preprostejši ljudje. 7'ako imenovana boljša družba je bila nemška — na jugu seveda tudi italijanska — pa tudi meščani slovenskega rodu so navadno govorili nemško. Celo izobraženci, ki so se prište: -li k Slovencem, so se pogovarjati m si pisali največ nemško. Sicer jc res, da smo že okoli tri sto let tiskali slovenske knjige in naš jezik že precej spopolnili, ali še zmerom je bil to jezik za preprostega človeka. Za izobraženca je bilo v. njem premalo besed in oblile, premalo je bil gibčen, da bi v rijem mogli vsaj približno tako povedati svojo mi. ■sel, Kakor so jo lahko v tujem. Sola je bila v glavnem nemška, posebno srednja in višja, in talco je samo odtujevala našega človeka in utrjevala prepričanje, da je slovenski jezik samo za preprosto rabb in da nikdar ne bo dosegel posebne veljave. Ko je Prešeren začutil svoj pesniški dar, je segel po jeziku, ki ga je prinesel od doma. V tem ljudskem jeziku je povedal, kar se jc nabirajo v njem, in tega ni bilo malo. Gnalo' ga je, da je spregovoril o se* »i, o svojem spoznanju sveta, o svoji ljubezni in velile cm pričakovanju, l;i ga je tačas prevevalo, obenem pa o svoji veliki ljubezni do domovine, od svojih sinov večkrat zanemarjene in zapuščene. Pa ni pel samo o njeni svobodi in slavi v družbi slovanskih narodov, ki bo šele morala priti, zapel je tudi o svoji veri v bratstvo vsega svobodoljubnega sveta. Bil je pesnik, ki je med vsemi tedanjimi možmi pri nas najbolj in najjasneje čutil težave in potrebe slovenskega naroda, in bil zraven kljub ozki, zaostali okolici, v kateri, je moral živeti, širok, napreden, evropski človek. Pel je torej o čustvih in mislih, ki so daleč presegale obzorje njegovih prednikov v slovenskem slovstvu, ali da je to zmogel v našem tedanjem, še nerazvitem jeziku, je bilo treba prave umetniške sile, kakršna je dana le največjim duhovom. Dokazal jc, da je naš jezik sposoben za poezijo, ki obravnava zelo različna razpoloženja, rahlo žalost, težek obup, resilo razmišljanje ali razposajeno hudomušnost in ostro zbadljivko, naperjeno proti tistim, ki grešijo in škodijo narodu. Njegov zgled je bil največja spodbuda naslednikom, da so nadaljevali in spopolnjevali našo literaturo in s tem slovenski jezik, da smo ga dognali, do take višine, na »ca-terl je danes. Danes se lahko postavimo ž njim. Kje so že časi, ko so mu tujci očitali, da ta jezik nikoli ne bo za omikano družbo za vsake vrste literaturo ali za znanost! > ,?b rslT'n. času r'a te Prešeren take očitke se predobro ix>znal in prav s svojim delom je hotel premagati mučne občutke, ki so takrat sc preganjali slovenskega človeka. Pisal je sicer za vse naše ljudstvo ah ta čas je imel v mislih še pose-be izobražence, ki so imeli nalogo, La pridobijo za slovenstvo tudi našo smer še tenko meščansko plast in tako okrepijo naše narodne sile, ki m je dušilo tujstvo. Bil je taka pesniška moč, da je daleč presegel (Nadaljevanje na 10. strani) iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii ,,....=s^sfiBBaEgis—aessEgEss^^ iiiiiiliiiiiiiiiiiiiii! io DBSnCQSCI '(Nadaljevanje s. 8.-9. strani) In videti je, kakor da ni bil nas .vse pozabil. Žalosten odgovori: »Nisem vas poza* bil ne, toda bolje je, da ne prihajam prepogosto... Ne veš, kako osamljen sem tam gori; ti imaš vsaj otroke, jaz pa — prav ničesar ...! Kadar začuješ mrtvaški zvonček, moli z otroki zame!« Moja mati ga je vprašala, čemu ji to pravi, saj d0 Ljubljane se ne bo fui mrtvaški zvonček. Ko ji je dal roko v slovo, ga je Vprašala, kdaj zopet pride; in odgovoril ji je: »Moja ženka bo _ smrt grenka!« Bil je zadnjič pri nas. Poslej tudi ni poslal nič več denarja.« Prijazna smrt, predolga-se ne modi...______________________ Nikdar ne bomo mogli prodreti v pesnikovo duševno stanje, ki ga je _ menda konec oktobra — privedlo do poskusa, da si vzame življenje. Da Je bilo to dejanje tudi v zvezi z napredovanjem njegove bolezni, bo nedvomno res. Četudi se podrobnosti o tem dogodku, kakor jih opisuje Ernestina, ne skladajo z drugim poročilom, ni vzroka, da bi ga imeli za prazno izmišljotino. Hči Ane Jale-nove, gostilničarke v Kokriškem predmestju št, 26, Izobražene p.ene in matere 16 otrok, po srečnem naključju rešiteljice pesnikove, nam je ohranila tole vest: »Prešeren je bil večkrat zelo potrt in je v takem razpoloženju poskusil v Jelenovi hiši samomor. V shrambi se je obesil z vrvj0 za železno omrežje... Tako ga je našla »Multer« v shrambi in zaklicala. »Gospod doktor, kaj ste vendar mislili? in ga je z lastno roko odvezala.« Pri Jalenovili se je — najbrž prav-tako iz časa, ko ja bil doktor že bolan ~ ohranilo izročilo, da si je sam zložil nagrobni napis. Povedal ga je nekoč domači hčerki Albini, zabiču-joč ji, naj si ga dobro zapomni. Rekel ji je: »Kadar bom enkrat umrl, mi bodo postavili spomenik, na katerem naj bo zapisano: »Tukaj počiva France Prešeren — nejeveren in vendar veren.« Ali si si zapomnila? Povej še enkrat, kako sem rekel. Ti tega še ne zastopiš, ko boš enkrat velika, boš že razumela.« Glede tega lastnega epitafa je zanimivo ,da se nam je ohranil še v drugi, toda v smiselno povsem drugačni obliki, Tomaž Pirc, ki bo o njem še govora, ga je Levcu sporočil takegale, češ Prešeren mu ga je večkrat povedal in, kadar bi umrl, naj mu ga zapišejo na grob: France Prešeren Dohtar nemiren — neveren. Mr Dreuidi ucencsi"” zdrasBiHe.______________________ zdi se, da doktor po dogodku v gostilni «Pri jelenu», ni hodil več Iz stanovanja. Ko ga je nekako o vseh svetih obiskal Kastelic, mu je dejal, da mu otekle noge ne dado več, da bi hodil z doma. Dne 4. novembra je izkazan prvi obisk tedanjega zasebnega zdravnika v Kranju, dr. Antona Bežka, pri pesniku. Najmlajša sestra, Lenka, bistra pripovedovalka, ki nam je ohranila precej nadrobnosti o pesnikovem duševnem in telesnem stanju iz tega časa, je slišala pripovedovati tole: »Ta ga je zdravil. En (leten mož je bil. Prišel je k bolnemu vsak dan... Naslednje je doktor pripovedoval o njegovi bolezni. Jetra ima tako bolna, da so kakor prekuhana, vsa trda. Zato zedolec ne more več delati. Ko bi bil bolan le želodec, bi bilo že, toda so tudi jetra. Zdravila mu je pisal; pa niso nič pomagala.« Nekako novembra je nekoč Francč rekel sestri Katri: »Nocoj sta se bolezen in pa natura tako vojskovali, da mi, rajlam, takrat ne bo huje, ko bom umrl.« Tisto noč je prebila Katra v njegovi sobi, pa je ves čas ni klical v pomoč. BoinlH i Zaradi bolezni je kakopak trpela doktorjeva pisarna. Začelo je primanjkovati denarja. Zato se je Katra pismeno obrnila do mlajšega brata Jurija, župnika v Sent Ropertu na Koroškem, mu sporočila, kako je z doktorjem, in ga v njegovem imenu prosila, naj mu kaj posodi. V Juriju, ki se s Francetom v nazorih ni ujemal in ki ni imel nobenega smisla za slovenske kulturne potrebe, sc Je zganilo Ribičevo srce. Sam zaradi adventa ni mogel na pot, poslal pa je Lenko v Kranj, da mu nese pomoč. Blaga Lenka je odrinila in v hudem mrazu hodila peš morda dva. tri dni. Rešila nam je tele podatke: »Prišla sem v Kranj in izvedela, da doktor — sme se reči — dva meseca o4. ni jedel nič. D0 malega nič. Samo limonadno vodo je pil; po dnevi en bokal in ponoči en bokal. Na polič sta morala biti dve limoni in veliko sladkorja. Da taka voda daje moč, je njegov doktor rekel in jo ukazal... Tudi posirjenega mleka eno žlico ali pa dve je doktor Bežek ukazal. To mu ni šlo nazaj; vse drugo pa takoj. Da vesel ni več bil, je to res. Kako more vesel biti človek, ki toliko trpi, kot je on? — Manj žalosten in potrt bo le malokdo, ki je trpel, kot je on moral trpeti. Taka slab, da ni prenesel nobenega jedila, kako bo tak človek vesel? — Ubit na duši, to je malo preveč rečeno.. . Ko sem v adventu 1848 pri njem bila, ga nisem nič mrtvaškega videla. Izpremenjen pa je bil, zelo izpremenjen. Dolgega obraza, kar poprej ni bil. V obrazu zelo medel, pa bled — tudi rumen je postajal. Lep ni bil več. — Poprej je bil dosti bršči človek. Dovolj zavber človek je bil, ko je bil v pravili letih, ma!o čez trideset. — Toda boječ in cagov je bil, k0 sem bila v Kranju ob njego- vem godu. Boječ od nekdaj sam na sebi, kot smo vsi Ribičevi — sedaj pa še v taki bolezni: kako bi mogel biti drugačen!... Prav o sv. Frančišku, 3 decembra, ob njegovem godu sem bila dva ali tri dni v Kranju pri doktorju. Napravili smo mu malo ofrehta pred godom zvečer. Takrat je prišla Jelenova. Pa ni nič mogel vstati. Ponujala mu je: »Vsake sorte pečenko imam. Kar hočete, pa izberite.« Začetkoma ni hotel nič slišati. Potem si Je pa puranove izbral. Pa je ni spravil doli... Tožil ni nič v bolezni . ; ; Je koj dovolj potrpel. Ko sem pri njem bila, niti ene tožbe nisem slišala iz njegovih usi, Zdel se mi je pa kot mučenik.« njegov duh ne eiireie i di, ki se naslanja na tole časopisno vest, objavljeno v 51. listu Novic iz leta 1848: »Na Francoskim voljo vladarniga predsednika, ktera volitev ni le za Francoze, temveč za celi svet silno imenitna, ker od te volitve visi mir ali vojska v Evropi. Cc ne bojo izvolili krepkega moža, ki bo z mogočno roko nepokojne Francoze vladal, bo huda za vse.« Lenka: »Na .Francoskem so tiste dni volitve pripravljali. Vprašali so, ki so prišli, doktorja: »Kateri bo?« Rekel je: »Jaz mislim Cavagnaca; ne Napoleona,« Bil pa je potem Napoleon, voljen,« GMi ensmisi i Istmi bolezni se je pridružila še trebušna vodenica. Iz postelje ni mogel več. Bolj je sedel, kakor ležal in tako sprejemal znance. Dasi ni klical mestnega ranocelnika Tomaža Pirca, je ta _ tudi čiah kranjske narodne straže, toda njen zdravnik — Med boleznijo je veliko brat. Najrajši stari testament v latinščini in nemškega Kempenzarja. Tudi Novice je redno prebiral. Da se je živo zanimal za politične dogodke še 20. decembra in o njih razpravljal z obiskovalci, vemo iz Lcnkine pripove- prišel doktorja obiskat in mu s svojim nerodnim govorjenjem jemal vero v ozdravljenje, ki si ga je tako želel. Lenka pripoveduje: Tudi zdravnik Tomaž Pirc je prišel, ki je takrat bival še v Kranju in se šele leta 1850 ali 1851 preselil v Tržič. hidfn6 (Nadaljevanje s strani 8-9) skih knjig. Kar pa se močno naslanja na svojo gorenjščino, se s tem oddaljuje od tega, kar je v prvih desetletjih 19. stoletja veljti-lo na Kranjskem za knjižni jezik. V slogu pa nam pismo odkriva za poznejšega pesnika značilno nagnjenje k izražanju v primerah. Dve sta: prva o ptiču, druga o zelniku. Obe sta izbrani glede na naslovljenca, preprosta kmečka Človeka; realistični sta in jasni. Zgovorni in prepričljivi bolj od dolgega razpravljanja. Pismo nam razkriva tudi pesnikovo notranjost z vzklikom: «Ja ke bi od konca to vedli kar zdej vem...». Mladenič je v tujini dozorel, hkrati pa se ga je lotevalo čustvo, kakršno najdemo pozneje v Slovesu od mladosti ali v Sonetih nesreče — potrtost in malodušnost, duševna depresija, tu že ob prvih udarcih usode. Iz pisma veje tudi velika ljubezen do staršev, zlasti do matere: ker ji ne more ustreči ter postati «gospod, se trudi, da odločno, vendar z vso obzirnostjo to razloži in dopove. Ta trud, ki se bere med vrsticami, je bolj ganljiv, kakor bi bilo jeakvo opraivčevanje; tega kmečki fant in Gorenjec ni bil vajen. V pismu omenjeni gospod Na-bois je bil pač kak na Dunaju živeči Slovenec, morda trgovec; Miklavž ni pobliže znan, Poharjev Matija pa je Matija Gollmaycr iz Žirovnice, ki je študiral na Duna, di pravo, post u pozneje uradnik in umri kot fin. komisar v. p. 1878 v Trstu. Ovsenekov je Ma-D op, ki je bil ob nastanku pisma že poldrugo Iclo v Lvovu. Kot prvi ohranjeni Prešernov slovenski tekst je pismo nad vse dragocen prispevek, ne samo ker osvetljuje pesnikov življenjepis, temveč tudi ker nam odpira po- gled y njegovo oblikovanje slovenske besede in misli, zlasti pa ker nam pomaga spoznavati njegovo duševnost. Dr. M. RUPEL Prešernov plamen ogreva naše rodove (Nadaljevanje s. 8.-9. strani) obzorje in sprejemljivost večine svojih sodobnikov in da so mogli njegovo izredno vrednost pravilneje oceniti šele ix>znejši rodovi. Ob njegovem času in še dolgo po njegovi smrti se je morala ta imele pa slovenska pesem bojevali z ozko-srčnimi in nepesniškimi dušami. Le redki so čutili, da je Prešeren s,, to pesmijo stopil v vrsto najboljših novim vodstvom evropskih pesnikov in da bo po njem slovenski narod nezadrijio napredoval in se razvijal ter si do- segel tudi v zunanjem svetu vsaj tako'prlznanje, kakor ga ima že danes. Prešeren je dokazal, da je kos še tako težkim pesniškim oblikam, v kakršnih so se poskušali drugod in ki so se zdele pri nas nemogoče. Pa dosegel je še več. Ko primerja svoje pesmi v čast Primčevi Juliji s tistimi, di jih je svoje čase zložil italijanski Petrarca Lavri, pravi skromno, da je bila na tehtnici njegova skledica lažja od Petrarcove. Petrarca uživa že stoletja velik sloves, Prešeren ga je cenil in celo precenjeval, ko je tako povedal o svojih pesmih. Zakaj v Prešernovih je v resnici več življenja, več ognja in ta ogenj nas ogreva prav lako danes in nas bo vselej. Ta njegov mogočni plamen gre pred nami, kot je dejal Zupančič, iz roda v rod, iz zarje v zarjo. Pod nje-se je naš narod ra svoji poti že visoko povzpel in se bo še više vzdignil. UNO LEGISA Klical ga pa doktor ni. Za modrega so ga imeli, je pravila o Pircu Katra. Pa je rajnki naš doktor rekel: »Ce bi ga človek poslušal, bi moral sca-gati.« »Ti si moraš izpustiti vodenico,« Je doktorju naročal, »če ne, tl bo še glava postala kot en škaf. Te Pirčeve besede s0 doktorja bolele. Vode mu niso izpustili. Je že tako bilo, da je bilo bolje, da ne. Ljudje po Kranju so raznesli, da so jo. In doktor je rekel takrat: »Vsaj la čas naj ne lažejo o meni, dokler živim.« Pa glava ni bolnemu prav nič otekla.« Očitno pa Lenka o tem ni bila prav poučena, kajti Pirc sam je kasneje zapisal: Trikrat sem mu vodo izpustil; po en škaf vode je šlo od njega!« Zdravniška veda danes odsvetuje takšno puščanje vode z vbodom v trebuh, ker se sokrvica že po nekaj dneh spet, nabere in ker ta posežek slabi bolnika. Bolnik ni mogel sam na noge, zato je imel krog sebe dobre ljudi, ki so ga predevali. Lenka pravi o tem: »V taki bolezni so okrog doktorja morali biti ljudje, da so pomagali. Katra je pravila, da le-ti: »Boštjanov stric-boter (namreč pesnikov krstni boter, Jakob Prešeren, op pis. ki so bili že precej dolgo iz Vrbe in so v Kranju ostali. Nje je France prav posebno rad ob sebi imel. Bili so pri njem podnevi in ponoči. Ena dekla, mlada in prav močna je bila. In še ena iz hiše je pomagala. Ti vsi in jaz smo ga prevzdigovali in prekladali.« To je bilo najhuje izmed vsega v bolezni ...« Enkrat je prosil gospode, naj ga prevzdignejo. Bili so obiskovalci in takoj pripravljeni. Ali kaj težko je čakal, da s0 odšli in smo ga domači vzdignili. Smo bolje znali.« Kljub takim težavam, je še delal. Čutil je dolžnost napram strankam in manjkalo je sredstev. Lenka poroča: »Pa iz postelje ven je diktiral pisarju. Sribar je tam zraven postelje pri mizi pisal. Je koj blizu njega, ki je ležal, imel mizo. Sem slišala, da je diktiral in se čudila njegovi brihtnosti -v takem trpljenju. Potem pa je pisar spisano dal doktorju in doktor Je takoj na postelji svoje ime podpisal. Tudi leže je pregledoval vse spise in je podpisoval. Vsak dan je nekaj ur tako diktiral. Predolgo pa ni mogel ne brati ne diktirati...« Ko se je podpisoval na spise, se mu je roka tako tresla in je bit tako šibak, da je z levico držal desno v zapestju in si jo vodil. Eles o iaunosiizuzj Dne 10. januarja 1849 so Novice objavile tole vest o pesnikovem zdravstvenem stanju: »Z zdravjem našiga slavniga pesnika Dr. Prešerna slabo sloji, pred nekimi dnevi so mu vodo iz*lrebuha izpustili, ker je vodenica čedalje hujši prihajala. Bog daj, de hi mu zdej odleglo in de bi spet ozdravil!« Doktorju pa ni bilo prav, da se vtikajo v njegov bridki položaj. Pritožil se je uredništvu in teden dni kasneje so prinesle Novice naslednji popravek: »Gosp. Dr. Prešerin nam je na znanje dal, da ni res, kar je uni dan »Novičar zastran njegove bolezni govoril in. de njegova bolezen ni huda, kar se očitno iz tega vidi, ker g. dohtar sam Novice bere. Z velikim veseljem tedej prekličemo Novlčarjevo laž.« Na žalost bodo Novice kmalu spet govorile o Prešernu, toda ne v smislu tega popravka. Poročali bodo morale o — katastrofi. v bolezni mnogi prijatelji trpečega niso zapustili. Našli so ce celo taki, ki so mu šele zdaj lahko pokazali, da ga ljubijo. Dogajalo se je, da so mu zaupali pravno zastopstvo in mu plačali dispenzar naprej, dasi so vedeli, da v takšnem stanju doktor ne bo nikdar pravde končal. To je bila le lepa oblika podpore, pomoč v skrajni sllski. v čudni luči pa se nam prav v zadnjih časih pesnikovega življenja kaže urednik Cbelice, njegov nekdanji prijatelj iz mladih let. Miha Kastelic. Pustimo 0 tem kar besedo Lenki. »Kastelic je pred doktorjevo smrijo (Nadaljevanje na 11. strani). mSSSqSJOQmXjB 11 (Nadaljevanje z 10. strani) i ! j ! skupil v Ljubljani za doktorjeve knjige 300 goldinarjev. Toda ne enega krajcerja tega denarja ni hotel doktorju iz Ljubljane poslati. Tudi ne na doktorjevo prošnjo: »Sem bolan _ nimam prav nič.« Ves denar za prodane knjige je Kastelic dal Ani Jelovškov! v Ljubljani. Sestra Katra je bila zato zelo huda. Potrebovala Je. Prepričana je bila — da se skrbeti mora. Dobro pa je tudi vedela, da se doktor ne bo prav nič ustavljal in b0 dal Jelov-škovl, kar bo največ mogel, ker je sploh vsakemu večkrat toliko dal, da potem sam ni imel. — Se enkrat, prav konec bolezni, ga je doktor prosil, naj mu pošlje denar, ki je skup prišel za njegove knjige. Toda tudi sedaj mu Kastelic ni odgovoril in nè dal. Kastelic je pomanjkanja najbolj uržah. »To je vse Jelovškino,« je Kastelic rekel...Kastelic se Je menil prijatelja; pa ga Frence ni veliko obrajtal.s zaenii Me omsk—i A no je usoda tudi na svoj način hudo tepla. Skrb zase, še bolj pa menda za svoja in njegova otroka jo je že prej kakih dvakrat gnala v Kranj. Ko pa je izvedela, da gre za njegovo življenje, je poskušala še enkrat, in to v zainjem trenutku, rešiti svoj položaj in obeh Kljub hudi zimi je šla na pot. Ernestina, ki je bila tudi ž njo, se je tega obiska spominjala takole: »Z nami je šla tudi neka materina (to Je Anina, op. pis.) teta N,lorei smo šli k dekanu Dagarinu. Rekel je' »Ker me dr. Prešeren še ni dal poklicati, ga še nisem obiskal; tudi ne vem, če me sploh pokliče.« K 0ifU,naSJ>HPeljaIa leta- medtem k0 JC l ri ~ ne ve« Kak opravek pri okrajnem sodišču besede je izgovorila za menoj moja mati, ki je bila ravnokar vstopila. »Kdo pa skrbi za njo, če ne jàz?!« je donelo s postelje nazaj . .. Mati je stopila k postelji in on ji je prijazno pomolil roko. Potiej je dal kmetoma znamenje z roko, naj gresta ven, kar sta le nerada in obotavljaje se storila. In šele potem je govoril z mojo materjo. Rahlo ji je očital, da je z nama prišla v takem snegu in mrazu. Kmalu okreva in ozdravi, po tem uredi vse, za vse slučaje pa ve kaj je njegova dolžnost. Ravno ko mu je dejala, da naju pusti pri njem, ker naju ne more rediti. je vstopila njegova sestra Katra, ki je imela navado, da je planila iz ene skrajnosti v drugo. Precej je bila zadovoljna s predlogom, rekoč: »Le pustite jih, jaz imam otroka rada!« o pa jo j*e kmalo potem teta spomni-la, naj odreže vsakemu kosec kruha, je dejala: »Ga nimamo sami nič!« Moj oče je globoko vzdihnil, in tako smo se poslovili.« To zadnje svidenje z Ano omenja tudi Lenka z besedami: »Tudi Ana Jelovškova je prišla v Kranj s hčerko — dekletom bolnega doktorja obiskat. Ona pa zato najbolj, da bi se bila na smrtni postelji z njim poročila. — »Nočem svojim ljudem z njo nadležen biti,« je rekel doktor. Ona bi bila potem v rodovini; tako pa ni. Prav silila je na poroko. Toda doktor je ponavljal: »Tega nočem!« spod tehant so mi rekli, da naj požgem. Jaz bi se bil z babo ruval, a zaslišijo se Dagarinove stopinje po stopnicah In jaz odidem. Popoludne pridem, bilo je uže vse požgano. Jaz sem tudi nekaj vzel. Tako sem imel dva zvezka, za prst debela, pisana z njegovo roko s štirivrstičnimi kiticami, njegovimi in Vodnikovimi. Položil sem jih pod velbom v pisalnik; ko sem čež čas pogledal, je bil en zvezek do polovice raztrgan; komijl so vanj zavijali drobnarije. Drugega sem dal gospe prof. Bradaškovl, da ga prepiše. Vrnila mi ga je, toda pozneje se ml je izgubil«. Levec je pripisal: »Filister, človek bi se zjokal!« Killer dalje: »Prešeren je imel predalnik na 4 predale; trije so bili polni spisov — in te so požgali — kajti veliko je pisal...« Da s tisto spovedjo, ki govori pobožna Lenka o njej s takšnim občutkom sreče ni šlo vse tako gladko, kaže Zupanov stavek v pismu Levar »Dagarin je omečil Prešerna, da se Je dal spovedati, z neorokovlčenim izrazom: „No, kakšne neumnosti pa spet uganjate”, branečega se za pre-vldenje«. essine nad neneei—i Bolezen je šla ' svojo pot, toda jasne pameti je bil tudi v najhujših urah. Čeprav se je v življenju vedno držal svojih sklepov, je zdaj popustil, ko so mu sestre in še kdo drugi prigovarjali, naj pokliče de- Zadnja velja: Prešernova rojstna niša v Vrbi nos i„ n€ka,i teenih Povedala, hotela J Pa kar snesti; toda moj bratec P ta vstran! in J#Z Se obrDi’ Med tem je bil moj oče zaslišal besedičenje in resnico sluteč, poslal ven Rudolfa gledat, kaj je. Precej nato nas je pozval k sebi. V prednji sobi je stala surova pisalna miza In ravno taka omara za sP*se, v predalu spodaj pa je ležalo Par še blatnih škornjev. V drugi je bila postelja, omara s predali, na kateri je stala ura, miza s papirjem in pisalnim orodjem — kajti Rudolf je pisal, kar mu Je oče narekoval. Se nekaj stolov je spopol- - njevalo ono pohištvo, katero je imel Prešeren že v Ljubljani. 4 Na postelji Je ležal moj oče. Pri j njem sta bila dva krepka kmeta. Sta-1 .rejšl Je bil njegov svak Janez Vovk, j za mlajšega pa ne vem, kdo je bil. | Prišla sva ga prevzdigavat, ker ga j sestra sama ni mogla, i Z bratcem sva mu hotela poljubiti 1 roko, česar pa ni dovolil, ker mu je j solzila že sokrvica iz kože. S teto se I Je pogovarjat o svoji bolezni; imel Je I še vedno upanje, da kmalu ozdravi. Moj štiriletni bratec se Je zelo teme-t'* Ijito zanimal za omaro, Jaz pa sem j stopila k vratom nasproti postelje, da j sem mogla zreti očetu v obraz, ter jo-j Kala. Videla sem, da je moj »dragi t Papa« bolan. In mislila, da je hud * »ame, ker si ni dal poljubiti roke. ’ O smrti pa še nisem Imela pojma. »Tinka, le jokaj za svojega dobrega ►“Pa, ki tako lepo skrbi zate!« Te kana Dagarina. Le-ta je bi! njegov veroMčitelj še na ginmazlji, prijatelj pa nikoli, kajti prijatelj ne bo čakal, da ga človek v stiski šele pokliče. Prej Je o tem zapisal naslednje značilne besede: »Humor j% izgubil šele v zadnjih treh tednih... Poprej ateist, je sledni jc zle. el pod kriz. ”Da bi me boh k sebi vzel!” Dagarin poštenjak, strogo katoliški, rigorist. Prešeren je Izjavil: «Ce se izpovem, pošliem no nagurl-na.« — Pire pravi dalje le-še: »Potem ga je Dagarin vsak dan obisko--val«. Slo pa ni le za oni svet, šlo je tudi za literarne reči. Naj si že nekateri prizadevajo dokazati, da je bil Dagarin pri vsem nedolžen, mora sam Tomo Zupan, tudi eden Izmed Dagarinovih zagovornikov, vendarle zapisati PO diktatu vesti in pr čr Fr. Gogale, da so požgali le pesnikove »zapeljive io zoper vero bukve«. Tri sodobne priče pa trdijo, da niso bile to le knjige, pač pa tudi njego- ; va pisanja. Eno od teh je zaslišal Fran Levec in si napravil o tem naslednji zapisnik: »Levec: „Ali so res kaj sežigali njegovih spisov?” Killer (trgovec in Kranja, op. pis.): „O res, res, tri dni pred Smrtjo. Jaz sem mu dopoldne šalo vinske Juhe prinesel. Pokusil jo je, a ne pil”. „Tje jo postavi, jo bom pozneje”. Meni se je mudilo domov. Grem. V kuhinj najdem Katro s polnim jerbasom spisov. „Katra, za božjo voljo, kaj pa delate”? Tega nikar ne sežigajte! Počakajte, prišel bom popoludan”. „Go- 2e zelo slab se je odločil za „.h,.. >P™Vn‘ akt- Katerega uradna zabeležba se glasi v prevodu: Zapisnik, „Pri zasI|Šanju oporočnih Pne dne 8. t. m. v Kranju umrlega deželnega odvetnika gospoda dr. Fran-četa Prešerna c. kr. Okrajno sodišče Kranj, dne 15. februarja 1849. Prisotni podpisani: Priče: Matevž Mayer, Anton Ahčin m Valentin Cimžar dajejo, potem ko ^ m je bil naznanjen predmet zašli-Sanja, naslednje na zapisnik: 6' zjutraI ob 8. uri nas je dal gospod dr. Francé Prešern poklicati k sebi na stanovanje, ležal je v Postelji, bil pa je pri popotni za! vesti; v istočasni naši navzoč,fosti je izjavil brez siljenja, sleparstva in bistvene zmote naslednje: »Ker me neka oseba venomer na- v Napis na nagrobnem spomeniku v Kranju dleguje, da izrazim svojo poslednjo voljo storim to zdaj, kakor sledi: Premoženja tako nimam nikakega, če bi pa vendar kaj ostalo po meni, naj to podedujeta moja dva otroka, ki ju imam z neko Jelovškovo v Ljubljani; sobno opravo in posteljno perilo pa zapuščam svoji sestri, ki je bila pri meni, namreč Katarini Preščrn; ostali moji brat in sestre nimajo pri moji zapuščini ničesar zahtevali.« Ob sklepu je še pristavil: »Tudi zlata žepna ura naj pripade omenjenima otrokoma Jelovškove«. Potem ko je g. dr. Prešern še ponovil, da je to njegova poslednja volja, je dodal: »Ce bi se kasneje domislil česa drugega, pošljem spet po vas. To je vse, kar nam je g. dr. Prešern govoril, in mi smo vsak čas pripravljeni, da svoje navedbe s svojo prisego potrdimo. Zaključeno in podpisano. Slede podpisi. Ledeno mrzle, strašno jasne besede resničnega pravnika, ki dokazujejo, kako živ je bii še njegov duh četudi 1 v povsem trhlem telesu — oseminštirideset ur pred zlomom. iwuuijam pen pokojnemu na čast zvonovi vseh peterih farnih cerkva. Osmrtnica je šla nato v tiskarno k Blazniku, prav tja, kjer so tiskali večino pesnikovih umetnin, potem pa s sli in pošto na vse strani. Sel iz Kranja pa se je oglasil tudi v Kapiteljski ulici. Ernestina je zapisala: »Ko je poslanec iz Kranja s pismom dekana Dagarina v roki prestopil prag skromne sobice, kjer je ždela še mlada ženska pri svojem napornem delu in se je igralo dvoje ničesar hudega. slutečih otrok, je smrtno prebledela. »Dr. Prešeren je pripoznal svoje otroke in mirno umrl,« glasil se Je konec tega pisitia...« ffa mašRem odru—i Telesne ostanke so položili medtem na pesnikovem stanovanju na mrtvaški oder. Ob krsti je stala častna straža - po dva In dva ljub-Ijanska višješolca, člana dijaškega regimenta meščanske straže, ali kakor so rekli po dunajskem zgledu: aka-demske legije. Franc Potočnik, takrat gradbeni Gistent na Jesenicali in pesnikov častilec, pa si je zapisal v dnevnik: »Prispel sem 9. februarja ob 9. uri zvečer v Kranj in takoj obiskal pevca nesmrtnih Poezij. Njegovo obličje je bilo mirno, skoraj čisto, nič spre-menjeno, ustnice so bile močno stisnjene, le desni ustni kot sc mi je zdel nekoliko potegnjen«. V soboto, dne 10. februarja 1849, malo pred poldnevom so ga v svečanem pogrebu spremili na kranjsko pokopališče, kjer počiva njegov pepel še danes. Tako je naš največji pesnik po skoraj polletnem junaškem trpljenju legel tja. kjer trohljivost vse verige zgrudi, tja, kamor moč preganjalcev ne seže, tja, kamor njih krivic ne bo za nami, tja, Kjer znebi se človek vsake teže, tja v posteljo, postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se uleže, da glasni hrup nadlog ga ne predramL Mrk, žaloben zaključek. Tako tu-robno je bilo takrat v srcih zbranim sinri mu čela pet ene Ure so sc- mu iztekale. Bolj je sedel ko ležal, težak, negiben, rumenkastosinji v obraz, s suhimi razpokanimi ustnicami, rumenkastimi beločnicami temnimi obrvmi in skoraj popolnoma belimi lasmi. ze štirinajst dni ni več narekoval, govoril pa je do konca, čeprav že težko. »Tako težko ga je stalo zavoljo sape. Tudi zadnji večer je bil brihten in je tudi govoril«, tako Lenka, ki se je spet prav za smrt vrnila z denarnim darom od brata s Koroškega. In dalje: »Zadnjo noč je rekel: „Jaz vas pre-vidim, da vsi vzdigujete, kar morete, in vsi prav. Pa jaz sem pretežek”. Štirje smo ga vzdigovali in je Katra še rekla: „Malo bolj vzdignite!” Doktor je utihnil. Katra Je pravila, da jo je kmalu nato premagalo in je zaspala. Tisto jutro potem je ležal tako tiho, tako mirno. Meni se je sanjalo, je rekla, da je neki menih stopil k doktorjevi postelji In ga je žegnal. Kakor sv. Frančišek Ksaverij z Rodin, kjer je bil krščen, se mi je zdel...« Zbudila sem se. Hitela sem pogledat in videla sem, da umira... Tako mi je Katra parkrat razlagala. Katra je le prav miheno takrat po-mižala. Noč je bila tudi njej huda In ni spala. Pravila je: 5 nas je bilo Pii njegovi smrti: dekla. Ribičeva Minca iz Vrbe..., pomagalka Iz hiše, stric-boter Boštjan in jaz. Nismo k umirajočemu utegnili sklicati več ljudi. Tako hitro je bilo. In ob osmih je umrl. Je kar zaspal. Ta-Ko lahko je umrl«. Ce je resnično, kar so prinesle Novice v poročilu o pesnikovem pogrebu, je rekel sestri zjutraj dne 8. febr. »Kmalu bo treba pred sodbo iti.« Tik pred osmo uro pa je še zaječal; »Vzdignite me, zadušiti me hoče!« In to so bile njegove zadnje besede. Dobojevan je bil boj, dobrotna smrt je opravila svoje... SlauRi pesniK umrl Novica o smrti Franceta Prešerna je prispela v Ljubljano v manj ko dveh urah. Prinesel jo je kurir po naročilu poveljnika kraniske narodne straže Konrada Lokarja. Medtem ko so nam danes neznani člani Slovenskega društva sestavljali pesniku osmrtnico — drugo v slovenskem jeziku, prvo je napisal Prešeren sam Faksimile zadnjeg«» Prešernovega podpisa z dne 7. 2, 1149. Zibelka, v kateri je Prešeren preživljal svoje prve dneve pogrebcem. Toda vsaka žalna igra, ki je njen junak v boju s sovražnimi mu silami podlegel, odpira ob koncu vendarle upa poln pogled v lepšo bodočnost, kajti žrtev ni bila zaman. Iz trpljenja »svoje so kali pognale mokrocveteče rožce poezije«. In zdaj se domislimo spet pesnikovih besed, zapetih iz njegovega časa za naše dni: «Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, jim milši zvezde kakor zdaj sijale...» Viri: E. Jelovšek: Spomini na Prešerna — Fr. Kidrič: Prešeren I in II Kmetijske in rokodelske novice, letnik VI (1848) in VH (1849) — Jos. Mal: Zgodovina slovenskega naroda — Rokopisno gradivo v Nar. in univ. knjižnici (Levčeva mapa) —i Fr. Stelé: Donesek k spominom na Prešerna — T. Zupan: Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika po* pisuje .— Avg. Žigon: Prešernova čitanka. Komentar — Jos. Zontar: Zgodovina mesta Kranja. 12 Današnji problemi slovenske upodabljajoče n Menim, da je v današnjem pisanju o umetnosti potrebna diskusijska borbenost, ki mora težiti k razčiščevanju in osvetljevanju današnjih umetnostnih pojavov, kajti v naši domovini, ki gradj socializem, na podlagi ljudske zmage in ljudske oblasti razvijajo in gradijo razredne ljudske intelektualne sile tud, umetnost, ki mora odgovarjati vsemu ostalemu življenju naše -socialistične stvarnosti. Graditev nove napredne umetnosti pa je v današnjem času poleg temeljitega strokovnega dela odvisna od ostrine in temeljitosti borbe prot ostankom razkrojene kapitalistične umetnosti, to je raznih struj z nazivom ekspresionizem, primitivizem, nadrealizem, kubizem itd., katere pa zaradi puhlosti vsebine, zaradi razbitosti njenih oblik, ki naravnost tekmujejo med sabo V dezerterstvu od resničnosti, imenujejo formalizem. Formalizem imenujejo zato, ker, vse te struje v svojem objektivnem končnem rezultatu ne dosegajo večjih uspehov kot prazno, zmedeno In nelogično dekoriranje slikarskih platen, ki ne kažejo one vsebinske globine, ki bi mogla zdravemu delovnemu človeku karkoli povedati o resničnosti življenja, temveč imajo namen gledalca odtegniti od resni; losti in ga zavleči v bolno subjektivnost in zmedenost formalističnega slikarja samega. Zato taka umetnost, (če jo tako lahko imenujemo) nima pomena za socialistično družbo, temveč le za zelo ozke subjektivistične kroge buržoazne družbe. Ta umetnost se pokazuje v najrazličnejših variantah, katerih je, lahko bi rekli toliko, kolikor je umetnikov tega nazora. Različnost in tisočobraznost te umetnosti sega tudi na ono linijo, p > kateri se trudijo nekateri umetniki posebno v današnjem času doseči realizem, toda vlečejo za sabo formalističen balast kot gnilo, bolno ostalino propale družbe in svojo osebno ostalino. Zato se umetnost današnje dobe pokazuje v neki vmesnosti. polurealističnosti, kar pomeni pojavljanje novih umetnostnih problemov, ki jih je treba temeljito reševati in boriti se proti negativnim ostankom, ki se vri-njajo v novo zdravo rast realistične umetnosti. To borbo je treba razvijati v smislu uničevanja formalističnih ostankev na eni strani in vzgajanja umetnikovega talenta na drugi strani, ki te ostanke nosi v sebi. Upoštevati moramo prj celotni formalistični umetnosti namreč to, da je mnogo teh umetnikov, talentiranih, zato bi bilo napačno odbijati umetnika v celoti, temveč odbijati le njegovo napačno nazi-ranje, ki dejansko zavira poln razvoj njegovega talenta. Napredne sile naše družbe, ki vodijo danes ostro borbo za razvoj visoko idejne umetnosti, katero bo naše delovno ljudstvo lahko sprejelo kot svojo umetnost, izpadajo v očeh formalistov in polurealistov kot vsiljiva diktatura. Toda ta diktatura ima nam^-n le uničiti dejansko proti-umetniško diktaturo formalističnih subjektivistov, uničiti podlo diktaturo brezidejnosti in privesti zdrave umetnostne sile do širokega razmaha do visokega razvoja res-nilf umetnostnih talentov, ki bodo sposobni ustvariti umetnost, ki bo po svoji vsebini, to se pravi po zajet; snovi in po njeni odgovar-joči obliki na višji stopnji od vse dosedanje umetnosti. JUHU ŠUBIC 0*55-1890) ;ati, kakor bi se morala. Med ono intelektualno gospodo, ki se je vsak trenutek vdinjala ali kleru ali liberalnim trebuharjem, se je razpaslo zločinsko mišljenje, da umetnik mora živeti v pomanjkanja, ker sicer ne bi me gel ničesar ustvariti. Tako življenje mora razkrojiti moralno j n duševno še tako odpornega Človeka. Tako so se razkrajali tudi naši impresionisti. Najbolj drastičen primer so dela Ferda Vesela. Slike, ki jih je naslikal v času studija, kažejo izredno umetniško silo, katero bi olo mogoče razviti do neslutenih rezultatov, če bi mu takratna družba hotela dati najosnovnejše pogoje kot človeku in ae bi pokazala, da ga Dore Klemenčič Ce pogledamo v preteklost slo-venske upodabljajoče umetnosti, zapazimo celo vrsto zelo talenti i-anih slikarjev, katerih dela pa so maloštevilna. To predvsem v dobi pred nastopom impresionistov Impresionisti so mnogo slikali in dosegli precej priznanja posebno V tujini, živeli pa so za razliko od svojih predhodnikov, kot so Subici. Ažbe, Petkovšek itd. doma in doma razvijali svoje delo. Njiho-v.' življenje pa je bilo vse prej kot umetnika vredno. V večnem gmotnem siromaštvu, v borbi za kruh od dneva do dneva, brez potrebnih ateljejev in drugih naj- kot umetnika potrebuje. Toda kapitalistična svojat, katere interes je bil gol denarni, profitniški in-terse, in skrajno izkoriščanje uslužbencev vseh vrst, umetnosti ni potrebovala, kajti zdrava umetnost poziva ljudi k humanosti, zato je izkoriščevalcem nevarna. V vsestranskem pomanjkanju Vesel postal zakrknjen čudak. Namesto da bi ustvarjal z zamahom, s kakršnim je v svoji mladosti začel, je zabredel v osamljenosti v eksperimentiranje in igračkanje, ločeno od vseh ljudi. Njegovo slikarstvo je zašlo v razkroj! Razstava njegovih del v lanski zimi je realno pokazala tragično pot tega velikega talenta. V podoben razkroj je zašla tudi umetnost ostalih umetnikov njegove generacije, ki so prešli isto dobo upadanja buržoazne družbe v svetovnem merilu, pri nas pa delni dvig meščanstva. Ta impresionistična razkrojenost je odgovarjala psihologiji meščanskih slojev, ki so v oni dobi pomenili delno naprednost, v kolikor so se borili proti avstrijski buržoaziji, Borba za slovenstvo odseva iz teh impresionističnih pejsa-žev, ki diše po naši domovini. A to je Končno, tudi vse, kar je na teh sjikah pozitivnega. Nova generacija, ki je prišla za impresionisti, je zašla še v večjo mlakužo razkroja kapitalistične družbe. Ta generacija je večinoma Pred lovom kraja. Estetikantske, formalistične teorije so našle tla tudi v naši buržoazni družbi. Doba med dve ma vojnama pomeni za našo umetnost najbolj žalostno dobo, a to baš v tem, ker je cela vrsta novih resnih talentov bila idejno zadušena ža v svojem začetku. Nezdravo rivalstvo in kruhoborsko izpodrivanje med umetniki je klerikalno — liberalna gospoda gledala s ciničnim nasmeškom. Saj to je bilo njeno delo. Umetniki so padali iz nasprotja v nasprotje. Iz uslugar-stva klerikalcem in liberalcem na em strani do anarhičnega pasivnega odpora na drugi strani. Tako so potekla ta leta, ki so zastrupljala duše umetnikom, ki so se jedva rodili, in ki so o poštenosti, o humanosti, o pravi umetnosti samo sanjali v nekaterih trenutkih svoje mladosti. Stvarnost, ki jih je tepla dan na dan, pa je bila popolno nasprotje najlepšim, najidealnejšim sanjam. Uslugarstvo klerikalno - liberalni gospodi rodilo tudi svoj poseben stil. V območju arhitekta Plečnika, so se razvijali tudi nekateri slikarji in kiparji. Sakralna hladnost »n lepotičnost poizkuša zamaskirati najhujši raz- ZmagU partizanov in ljudska oblast sta omogočili priključitev še ostalih umetnikov v sodelovanje z ljudstvom. To sodelovanje z ljudstvom, katerega pa marsikateri umetnik danes občuti le kot golo uslugarstvo v vsem odgovarjajočem uslugarstvu komur koli, kot nekaj neumetniškega, j« danes najvažnejši element za umetniško preobrazbo. Revolucionarna borba, ki s« je vnela v vojaškem pogledu v veliki ljudski širini kr močan odraz borbenosti delovnega ljudstva proti kapitalističnim izkoriščevalcem, v času partizanstva, s 3 preko gospodarske borbe danes prenaša tudi na področje umetnosti Iztrganje umetnikov iz rok buržoazije na področju naročil se še ni končalo na področju idejnega uslugarstva buržoaziji. Ostanki ■kapitalistične miselnosti se trdovratno drže na našem umetnostnem polju. Zato problematika umetnosti v današnjem času nikakor ni enostavna. Delovno ljudstvo, ki je danes na oblasti, ki pripravlja materialno boljše pogoje za dvig nove socialistične družbe, čuti veliko ljubezen Ul potrebo po umetnosti. Ljudstvo, ki se v novih pogojih zelo hitro kulturno dviga, želi tudi umetnost, ki bo odraz njegovega življenja. Umetniki pa, ki so danes aktivni, po svoji umetnostni vzgoji niso še sposobni te naloge izvrševati v toliki meri, kot je to potrebno, čeprav bi to nekateri iskreno želeli Naenkrat se je pokazalo, da je znanje, ki so si ga v preteklosti pridobili, nezadostno. Razni formalisti ki so v preteklosti slikali nadrealistične spakedranke, ki so slikali zato, da bodo čim bolj originalni za vsako ceno, čim bolj osebni ’ svojem stilu, kakor da je to pred pogoj umetnosti, so ob današnjih nalogah žalostno odpovedali. Njihova nadrealistična slava jih je pustila na cedilu. Ne znajo ne risati ne slikati. Manjka jim čisto osnovno znanje. Kdor hoče biti našim nalogam kos, mora pričeti s šolanjem od začetka, s tistim šolanjem, ki ga je v mladosti zamudil, pa čeprav ne po lastni krivdi. To mora uvideti danes vsak umetnik, kajti za tistega ,ki tega ne bi hotel spo znati in ostajati na onih umetnostnih idejnih, bolje brezidejnih pozicijah iz svoje preteklosti, se prične z današnjim časom njegova lastna krivda. V borbi za socialistično realistično umetnost se pojavljajo ostra nasprotja, katerih pomembnost moramo znati sproti doumeti, da bi se mogli boriti proti nji. Poizkušajo se pojaviti razne klike pod krinko marksizma. Ena takih je teorija «pogumnega realizma» Igorja Torkarja, ki je poizkušal pritegniti nekaj nekoč polurevolu-cionarnih, egocentričnih ^ omahljivcev in z njimi minirati zdravo rast pira na drugi strani odpor onih, ki vsak poizkus donašanja vsebine naše stvarnosti označujejo kot ko-njukturizem. Na isti rušilni liniji je praksa onih umetnikov, ki z ene strani v realistično obliko odevajo pesimistično vsebino, kakor onih, ki vedro vsebino prikazujejo z efek-tolovsko izkrivljeno obliko. Zavedati se moramo, da se pre: obrazba umetnosti ne more izvršiti čez noč. Potrebna je dolga borba, dolgotrajno prizadevanje in čiščenje umetnosti napačnih, izkrivljenih pojmovanj in zgrešenih realizacij. To dejstvo, da je ta borba dolgotrajna, pa nas ne sme zavesti v toleriranje negativnih pojavov, temveč nas mora baš to dejstvo siliti k temu, da takoj pristopimo k intenzivnemu delu za preobrazbo umetnosti vprav zato, ker je pot dolga. Sodelovanje Z ljudskimi graditeljskimi silami preko naročil, je omogočilo v slovenski umetnosti vrsto odličnih del naših kiparjev. Ta dela se močno približujejo uspehom partizanske grafike, dočim slikarstvo na splošno z malimi izjemami še ne beleži posebnih uspe: hov. Toda če pogledamo v širokem jugoslovanskem okviru, najdemo tudi v slikarstvu žilavo prizadevanje. Razstava umetnikov vse Jugoslavije, ki je v letošnjem februarju za proslavo stoletnice smrti Franceta Prešerna v Ljubljani, vsebuje nekaj zdravih pojavov. In čeprav razni «strokovnjaki» in «mojstri» iščejo vse mogoče napake, od katerih nekatere res obstajajo (toda to so napake mladosti, ne pa napake umirajočih starcev), bo umetnost vedno močneje stopala po tej poti. Razvoj naše umetnosti v bodoče, sloni na onih današnjih umetnikih, ki poleg resnega talenta pravilno razumejo našo revolucionarno dobo in dajejo vse svoje sile za korist ljudstva. Prav tako je bodočnost naše umetnosti na mladini, ki se danes razvija. Vedeti pa mora- (Nadaljevanje na 13. strani) kroj in gnilobo te družbe. Paralel- .. , . no se razvije pri nas grupa «neod- umetnosti skupno s sabotažno akcijo jemala vzore od francoske, nemške in italijanske dekadence. Pruž osnovnejših materialnih pogojev I beni razkroj v dobi imperializma Se naša umetnost ni mogla razvo-'je razkrojil umetnostno tvornost do visnih» s početnim mladostnim zagonom in polurealističnim umetnostnim programom. Ker je grupo vodila formalistična osrednja misel in cilj zadovoljevati le redke «ljubitelje» umetnosti je kmalu izgubila vso svojo naprednost ter postala močno odvisna, in to od buržoaznih elementov naše družbe, katerim je nudila usluge po drugi plati, in to s pomočjo formalistične umetnosti. V takem stanju zaloti naše umetnike druga svetovna vojna, propad polkolonije Jugoslavije, fašistična okupacija in partizanske borbe. Ta narodno-osvobodilna borba, ki jo je bilo delovno ljudstvo, je pritegnila precejšnje število umetnikov, predvsem mlajših. Borečemu se ljudstvu, ki ga je vodila komunistična partija, je uspelo iztrgati nekaj umetnikov iz uslugarstva buržoaziji skupaj s polurevolucio-narnimi umetniki in jih priključiti v sodelovanje z ljudstvom. Delo 'umetnikov v teh pogojih se kaže v izredno lepih rezultatih partizanske grafike, ki pomeni enega .največjih uspehov naše grafične umetnosti sploh. v kemični industriji. Konjukturl-zem onih umetnikov, ki hočejo s slabo naslikano sodobno motiviko zaslužiti čim prej in čim več, pod SIOVEN VVVVVVVii’W’WVWVWVVWVMyV Na področju glasbenega ustvarjanja se udejstvujejo p0 osvoboditvi pri Slovencih na splošno isti skladatelji kot pred drugo svetovno vojno: Blaž ' Arnič, Matija Bravničar, Lucijan Marija Škerjanc,Danilo Svara,Karol Pahor, Marjan Kozina, Marjan Lipovšek, Pavel Sivie, Janko Ravnik, Dimitrij Zebre, Stanko Premrl, Vasilij Mirk, Primož Ramovž, Matija Tomc, Maks Plrnik, Radoslav Hrovatin, Ubald Vrabec, Peter Lipar, Slavko MiSielčil in še vrsta manj ali bolj pomembnih tvorcev. Vsi ti zastopajo najrazličnejše stilne smeri od romantike pa vse tja do konstruktivizma in v svojih oblikovalnih pogledih torej nis0 enotni, kar je spričo dejstva, da so v okviru danes delujočih slovenskih sklada, teljev zastopane razne generacije In. s tem tudi razna naziranja, povsem (Nadaljevanje na 13. strani) MATIJA JAMA (1172-1947)$ m a is metnosti (Nadaljevanje 12. strani) mo, da bodo tudi najnaprednejši u-metniki in mladina še padali v nepredvidene zr preke in nasprotja, ki bodo hotela zavreti razvoj umetnosti. Današnji umetniki imajo težak balast preteklosti, mladina pa j Si danes uči od umetnikov z močnim balastom zastarele miselnosti, katero sprejema od njih skupno s strokovnim znanjem. Močan pospešek za napredek na- I se umetnosti more dati poleg poja- j fanja naročil s strani ljudske oblasti pozitivna borba mišljenj med umetniki. Ta borba naj se izra- I ža v delih in v odkritih diskusijah, I naj si bo na sestankih ali v tisku. I Toda ni dovolj samo borba mišljenj I med umetniki, temveč sodelo- I Vanje širokih ljudskih množic v I tej borbi. Naše ljudstvo želi in I ljubi umetnost. Toda kjer je umet- I nost bila nekoč last privilegiranih j slojev ne pa vsega ljudstva, je v I preprostih ljudeh ostala do nje ne- I ka plašljivost, ki jo opažamo v I izjavah: «Ne razumem se na to», I ali pa se ponekod izraža celo v I odklanjanju umetnosti. Take poja- I ve najdemo posebno v zaostalejših I krajih naše domovine. Zato je po- I trebno, da množične organizacije I Čim bolj skrbijo za obisk umet- I nostnih razstav. Ljudske množice I si morajo umetnost prisvojiti. Or je njihova last kakor tovarne in I vsa druga gospodarska podjetja ,jn I dobrine, katere hočejo kapitalistič- I ni ostanki obdržati v svojih rokah. I Vprav ta borba, ki mora zavzc' I širok ljudski značaj, temeljito in I neprestano delo umetnostnih talen- I tov ter nujni materialni pogoji za I umetnostno delo, so osnovni po- I goji za razvoj tiste umetnosti, ki I ne bo samo razkrinkala in zrušila I naval brezidejne, dekadentne umet- I nosti, kakršno razvijajo kapitali- I Učne dežele, kot smo videli na med- I narodnj razstavi Biennale v Benet- I kah preteklega leta, temveč bo I pomenila tudi Jcorak naprej v ce- I lotni zgodovini umetnosti vsega čio- I veštva. ; KOKI S OKUIj -------------- 0 STAREM SjOVENSKEM LJUDSKEM PLESU Ljudski ples predstavlja v slovenski etnografsko folklorni znanosti eno najmlajših panog, namreč v tem pogledu, da smo se zanj pričeli | resneje zanimati in ga sistematično raziskovati prav za prav šele v predvojnih letih. V mislih imeni Maroltove narodslovne študije: 1. Trj obredja iz Zilje, 2. Tri obredja iz Bele krajine (z razpravo B. Orla o «mostu»), predvsem pa razne folklorne festivale: Festival slovanske glasbe in slovaških narodnih plesov 1. 3934 v Ljubljani, Koroškoziljski tian 1. 1935 in Belokranjski dan 1. 1936 v Ljubljani, festivala narodnih Plesov in običajev 1. 1939 v Mariboru in 1. 1940 v Metliki itd. Ti festivali so nam prikazali vrsto ljudskih plesov iz raznih slovenskih predelov ter ovrgli trditev, ki jo je bilo med nami pogosto slišati, eš rii Slovenci nimamo svojih izvirnih ljudskih plesov. Na teh festivalih smo se kaj luhjco prepričali, da poglavje ljudskih plesov v naši folklori le ni tako borno, kot se marsikomu zdi na prvi pocfled. Kakor piše F. Marolt v lanskem Obzorniku, je Glasbeno-narodopisni institut v Ljubljani zapisal in zbral do okupacije okrog, 25,o slovenskih ljudskih plesov z melodijami. Po osvoboditvi nadaljuje Glasbeno-' narodopisni institut s svojim znan-stveno-zbiralnirn delom in lahko pričakujemo, da se bo število naših starih, danes več ali manj že pozabljenih ljudskih plesov nedvomno še povečalo. Naša ljudska oblast kaže danes neprimerno več razumevanja za to mlado panogo slovenske folklore kakor razni režimi v predvojni Jugoslaviji. Pri ljudskem plesu razlikujemo obliko, ritem, melodijo, naziv tei , vsebinski smisel. V tem prigodmš-kem in nepopolnem sestavku se telim na kratko dotakniti nekaterih darih slovenskih ljudskih plesov in iger samo glede na njih vsebinski smisel in obliko. Med prastare, preproste ljudsko-plesne oblike prištevamo predvsem razne obhode vzhodno-štajerskih Kurentov in pustnih oračev, ziljske Pjerhte, belokranjskega zelenega Jurija in njegovih spremljevalcev v slovenskih ljudskih običajih. Podoba je res, kakor da so vsi ti več ali manj bučni obhodi brezlični, vendar je še danes marsikje v njih mnogo svojstvenega ritma, mnogo določnega poskoka alj svečano-obrednega koraka. Povrh tega pa je značilno, da v teh preprostih obhodih, v teh IVAN GROHAR <1M7-1911); Pustne Some (Nadaljevanje s 12. shani) tal™ „ ................. ..... . . .. razumljivo. Med navedenimi ustvarjalci pa se še danes udejstvuje tudi An-ton Lajovic, ki je bil razvojno zelo pomemben za slovensko moderno ob prehodu iz 19. v 20. stoletje, do nedav-s' ,1« aktivno udejstvoval sko- Tn H ,T ,“eUCtni RiSt0 Savin. ki Jc 'nurl 15. decembra lanskega leta. Čeprav so po drugi svetovni vojni S,ovcncm velike družbene spremembe in čeprav je jasno, da po-staja vprašanje idejnosti v vseh umetniških vejah in tako tudi v glasbi vedno važnejše, ni opaziti pri slovenskih skladateljih v njih oblikovalnem pogledu posebnih bistvenih razlik nasproti njihovi usmeritvi pred poslednjo veliko vojno. Tudi to dejstvo je Povsem razumljivo, če pomislimo, da je čas velikega idejnega preloma še blizu. Vendar že opažamo, da začenjajo skladatelji intenzivno posegati po novih vsebinah, ki jih je rodila osvobodilna borba, začenjajo Pa se aktivno udejstvovati tudi na področjih, ki so v novih razmerah postala aktualna in so' najbolj dostopna širokim plastem poslušalcev. Njihovo de!(> najboljše ponazarja obris dosežkov na posameznih ustvarjalnih področjih slovenske glasbe. Najmočneje sla se razmahnili po osvoboditvi filmska in zborna glasba. Zlasti velja to za filmsko glasbo, ki le pri nas poprej zaradi pomanjkanja osnovnih pogojev, to je samostojne slovenske filmske produkcije, sploh n‘ bilo. Ko so bili po vojni ti pogoji Izpolnjeni, se je filmsko glasbeno pod. ročje izredno razmahnilo in danes se udejstvujejo plodovito na njem mnogi slovenski skladatelji, med njimi Sva-Pahor, Arnič, Sivic, Bravničar In Kozina. Na splošno pišejo glasbo k .faznim obzornikom, kjer prav za prav ? juajo prilike, da bi se povsem regioni h blslvo fUhiske glasbene proble-S»i 6 v unlein|Skem smislu besede. ,"udUo za kaj takšnega možnosti jreuvsem obsežnejši filmi s primerni-scenarlji. Večji glasbeni teksti so tako zaenkrat v okviru slovenske produkcije bolj redki, med njimi pa treba omeniti glasbo k celovečernemu filmu Na svoji zemlji, ki jo je napisal Marjan Kozina, glasbo k dokumentarnemu filmu Partizanske bolnice, ki jo je napisal Blaž Arnič, in glasbo k obzorniku Narodna in univerzitetna knjižnica, ki jo je napisal Marjan Lipovšek. Razvoj slovenske filmske glasbe je torej vzročno povezan z razvojem slovenske filmske produkcije. Na področju zborne glasbe se udejstvujejo tako rekoč vsi slovenski skladatelji.V tem področju pa se je izkristalizirala skladno novim potrebam posebna veja, ki postaja čedalje samostojnejša, namreč masovna-množična pesem, ki jo zanimajo aktualni teksti, nanašajoči se na obnovo in novo graditev. Jasno je, da mora biti takšna množična pesem popularna, dostopna najširšim množicam in zalo tudi primemo muzikalno oblikovana. Kljub temu, da ustvarjanje v tem smislu ni lahko iu se vsakomur ne posreči, so se množični pesmi posvetili mnogi skladatelji, ki so dosegli na tem polju tudi lepe uspehe: Pahor, Kozina, Radovan, Gobec, Mihelčič, Vrabec, Sivic, Rado Simoniti in drugi. Ob tem področju naj še omenim delo v smeri prirejanja ljudske motivike, ki ga vršijo uspešno nekateri skladatelji, med njimi Lajovic, France Marolt, Hrovatin in Tomc. Vokalno področje se tako razvija v vseli možnih smereh in postaja čedalje bolj plodovito ter nadaljuje nekdaj že dokaj uspešno slovensko tradicijo te vrste ustvarjanja. Dokaj lep razmah kažejo tudi druga področja slovenskega glasbenega u-stvarjanjn. Med njimi na primer nastajajo mnogi samospevi, ki Jih piše vrsta skladateljev, med katerimi izstopajo zlasti Bravničar s svojimi zelo kvalitetnimi Kajuhovimi per,mirni, Škerjanc, Arnič. Lipovšek, Ravnik Janko, Premrl, Tomc In drugi. Manjšo živahnost opažamo na področju kla- virske glasbe. Ko govorimo o njej, ne moremo prezreti zanimivega Pahorjevega ciklusa petih skladb Iz osvobodilne borbe slovenskega naroda pod naslovom Slovenska suita (Prihod o-kupatorjev, Gramozna jama, Ples izdajalcev, Rab, Jezdeci svobode), v tej suiti je mnogo občutja velikih dni slovenskega naroda, mnogo iskrenega doživetja vsebin, ki jih bodo skladatelji nekoč nedvomno, oblikovali tudi v velikih glasbenih formah. Vendar jc ta miniatura, Pahorjeva Slovenska suita, že sama na sebi dragocen glasbeni dokument umetniškega snovanja izza partizanskega razdobja in vsega Dr. Dragotin Cvetko slovenskega osvobodilnega gibanja. Po osvoboditvi pišejo za klavir razni skladatelji, med njimi Ramovš, Sivic, Janko Ravnik, Bravničar, Škerjanc, Premrl, Tomc, Sčckova itd. Zanimivo je, da narašča produkcija mladinskih klavirskih skladb, ki postajajo važne ne le z umetniškega, ampak tudi z glasbeno-vzgojnega vidika. Prav tako ni posebno razgibano področje komornega ustvarjanja, kjer so nastali le Arničev Koncert za violino in klavir in Koncert za violončelo in klavir istega skladatelja, Škerjančev Klavirski kvintet Postludij in Godalni kvintet, Hrovalinov Trio za flavto, oboo in klarinet in Heriberta Sve-tcla Trio za flavto, klarinet in fagot ter nekaj manjših del. Verjetno bodo z obnovljenim delom Ljublj tria kvarteta in kvinteta porasla dela tudi na tem važnem glasbenem področju. Med navedenimi komornimi skladbami je najbolj znan Arničev Koncert za violino in klavir, ki je doeegel zaradi svoje doživljajske širine zelo lep uspeh. Med instrumentalnimi solističnimi koncerti, ki so nastali po osvoboditvi, pa je treba omeniti Škerjančevo Fantazijo za klavir in orkester, Ramovšev Koncert za klavir in orke-' mladega skladatelja Uroša Kreka. Na simfoničnem polju je nastalo nekaj prav zanimivih skladb. Tako zlasti Arničeva simfonična pesnitev Gozdovi pojejo, ki jo karakterizira izrazita elementarna sila in se nanaša na osvobodilno borbo. Isti skladatelj je še napisal simfoničn0 pesnitev V nove zarje. Kozina jc iz zamišljenega ciklusa petih skladb, vsebinsko zajemajočih snov izza osvobodilne borbe, napisal simfonične pesnitve Bela Krajina, Ilova gora in Padlim. Problematiko osvobodilne borbe je zajel v svoji simfonični pesnitvi Svobodi nasproti tudi Dimitrij Zebre. Tak0 je razvidno, da je našla osvobodilna borba že doslej svoje glasbene oblikovalce, nedvomno pa jih bo zajemalo snov v tem smislu še mnogo in lahko v bodočnosti še pričakujemo pomembne ustvaritve v tej smeri. Razen navedenih skladateljev so pisali v razdobju po drugi svetovni vojni simfonične skladbe še Bravničar, ki je ustvaril Simfonično antitezo in Simfonijo, Ramovš (Simfonija št. 3., Premrl (Simfonietta, Suita), Lipovšek (Simfonija), mladi Ciglič Zvonimir Nekaj del je nastalo tudi na polju scenične glasbe. Tako je Škerjanc napisal glasbo k Molićrovi komediji Sola za žene in k Shakespearjevi komediji Mnogo hrupa za nič, Svetel k dramskemu delu Miklova Zala in Kar hočete, Filip Bernard k dramskemu delu Mesto mojstrov. Zanimivo pa je, da na opernem polju po osvoboditvi ni nastalo še nič novega. Verjetno je temu razlog polno pomanjkanje primernih libretov, ki bi služili sodobnemu slovenskemu opernemu oblikovanju, v prastarih plesnih oblikah najdemo tudj mnogo starodavnega smisla. Mnogi obhodj čarajo na pragu pomladi plodorodnost ter odganjajo pre. teče demone od vasi, polj m travni-kov. Naša naslednja, a že višja razvojna ljudsko-plesna oblika je ples v krogu, to je kolo. Kadar govorimo o staroslovenskem kolu, ne smemo prezreti dolenjskega «urfca», ki je v marsičem zelo podoben metliškemu obrednemu kolu. Zadnjo zbledelo ostalino dolenjskega vrtca ki utegne segati celo v predsloveiisko dobo na našem ozemlju, najdemo v nočnem božjepotnem obhodu na Zaplazu in na Žalostni gori pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer so pred leti odkrili keltsko grobišče. Romarji pod večer pred romarsko nedeljo «vrtec igrajo ali ravnajo», vrtec, to je nekakšna romarska pro-cesija, ki se «naprej pomika po mnogih ovinkih, kakor jim načelnik kaže». Ta načelnik in mnog; ovinki so v božjepotnem vrtcu zelo važni. Tako načelnik spominja na belokranjsko vojarinko ali na grškega predplesalca, ovinki pa niso nič drugega nego zavoji v metliškem kolu. Romarske obhode po navadi zaključijo s plesom Vrtcu je bil bržčas podoben davnj slovenski ples «ovrteniea», kolo. ki ja danes popolnoma pozablieno. Zadnje skromno izročilo o tem plesu je ohranjeno v slovenski pripovedki 0 knezu Artulji, ki jo je zapisal pisatelj Josip Jurčič. Ta pripovedka se namreč začenja takole: «V starih časih je stalo na kraju sedanjega Virja pri Stični veliko mesto. Tam kjer še dandanašnji dan stoji ga-berje, se je sprehajala virska gospoda. Ob gomilah, ki leže tam in so seda prerastle s hrasti, je ime-la gospoda vrtiče; napravljala jih je pa zato tako okrogle, da je plesala po travniku okoli njih starinski ples «ovrtenico» Pravo podobo dolenjskega vrtca nam dobro odkriva «metliško obredno kolo» (Bela Krajina). Značilni plesni liki metliškega kola, kakor tudi deloma vrtca, so različni kača- doIbTÌÌ ÌTÌ, °dV03i’ kr°gi' veri*e’ polži. Kolo, krog, polž ter razni zavoji pa so stari magično-simbolni elementi, so prastari ornamenti, ki 1 . zasledim0 že v bronasti dobi in ki obenem vidimo v njih gibalne osnove plesa. Tudi vzhodnoštajerskl prleški «čindara» moramo navsezadnje uvrstiti v skupino vseh teh starih plesov, ki smo o njih zgoraj govorih. Mnogo bolj v plesno igro kot v pravi ples spada belokranjski «most», ki ima svoje sorodnike skoraj povsod po svetu, med drugim pa še prav posebno v znani otroški Igri «trden most». V plesni igri smost» je osrednje važnosti stvarna in osnovna podoba mosta (vrata predor, odprtina), v tesni zvezi s tem pa je nad vse pomembno glavno mostno dejanje: skoz iti, sko/ hoditi, skoz teči. Vsa ta dejanja so štora zdravilna sredstva in posebna čarovna dejanja, s katerimi se je Bkuaal davni preprosti človek ubraniti zlih duhov, rešiti se začaranosti i1"' podobno. Lezenje skozi votle kamne, drevesna okna, precepe, votlo zemljo itd. je prestara ljudska čarovnija, ki so jo že v zgodnjem srednjem veku prekleli mnogi krščanski svetniki in duhovniki. In dalje: Rusi poznajo posebno igro «vrata»: dva igralca si podasta roke in jih dvigneta kvišku. Skozi vrata gredo pojoč ostali igralci Branilca vrat vprašata: «Kaj nam dajete?» Odgovor sq glasi: «Majhnega otroka». O tej igri domneva ruski narodoslovec Kagarov, da ima za svojo osnovo praznik iniciacije, t. j. obredno slavje prehoda iz ene dobe v drugo, praznovanje zrelosti mladeničev in deklet, obred slovesne proglasitve otroka za odraslega. Potemtakem igralci v ruski igri «vrata» prikazujejo v resnici svoje lastno prerojenje v zrelega mladeniča ali tej smeri bo treba več zanimanja fanta.. V luči tako pojasnlene ruske m to ne le z muzikalne, temveč enako igre «vrata» dobiva vsekakor **- in prvenstveno z literarne strani Inkrm^u-, vscKaKor oc ki., •, uiKranjska igra «most» svoj pravi -•._______- ___Kn'ù"el in pomen. Bržčas je belokrnnj ster in Koncert za violino in orkester vsebinski izraz slovenske glasbe bena ustvarjalnost po osvoboditvi dokaj živahna in kaže, da 'se bo vedno bolj bližala novim Idejnim smernicam in s tem novemu izraznemu načinu, v katerem se bo izklesal nov stilni' ski most ostaline davnega obrednega dejanja, s katerim so svoj čas čarali preporod narave, pomladansko rast žit in trav. Seveda nam (Nadaljevanje'na 15. strani) Borila ;a socialislio ifciisl ljudske prosvete v Sloveniji (Nadaljevanje s 7. strani) svojila prehodn0 zastavico za najpo-žrtovalnejšo skupino v trajno last. Te skupine so mnogo pripomogle k dvigu zanimanja za gradnjo zadružnih domov. Preobsežno bi bilo, obravnavati v enem samem članku vso obsežno pestro in bogato problematiko, ki se stavlja pred vodstvo Ljudske prosvete Slovenije, nedvomno pa je, da je velik razmah in vse močnejše vsebinsko poglabljanje ljudskoprosvetnega dela v Sloveniji možno samo zato, ker ima ljudstvo oblast v svojih rokah in ker s tem niso dani ljudskoprosvetnernu delu le potrebni gmotni viri, ampak ji je Komunistična partija dala in ji daje stalno idejno pomoč, da postaja ljudskoprosvetno delo vse bolj množična šola za človeka nastajajoče socialistične družbe in množična šola za dvig kulturnosti delovnega ljudstva. Nedavo so bile ne le po mestih, ampak tudi po vaseh številne proslave in prireditve ob priliki 30-letnice smrti Ivana Cankarja, ta čas se vršijo po vseh okrajnih središčih, v vseh krajin in šolah, med pionirji, med vojaki, miličniki, v kmetijskih zadrugah in v sindikalnih podružnicah številne proslave in kulturne prireditve ob stoletnici smrti Franceta Prešerna. Z ničemer ne bi mogli lepše počastiti spomina genialnega tvorca slovenske umetne poezije in slovenske nacionalne zavesti kakor s temi množičnimi manifestacijami vsebinsko naprednih kulturnih prireditev, 'ki dvigajo in bodo z leta v leta vse bolj dvigale in utrjevale, čim bolj bodo kvalitetne in idejno prečiščene, »čast dežele«, »domovinsko ljubezen« in bratstvo med narodi, ki vse bolj uveljavljajo v zavesti množic te visoke in plemenite ideje nesmrtnega pesnika. LISKA JANKO ŽIVLJENJE v slovenskih hramih Tatije (Nadaljevanje s 6. strani) o Prešernu itd). Odlično Janovo delo so letošnji «Hlapci». Dr. Ga-velia je postavil šest del. Kiitika mu večkrat ni bila naklonjena in ni znala pravilno oceniti pomena te evropske gledališke moči za umetniško rast ljubljanskega dramskega ansambla. Dr. Gavelia in Stupica sta največ storila za razvoj našega igralskega naraščaja, ki sta ga brez pomislekov — večkrat tudi na škodo svojih uspehov — vključila v umetniško delo gledališča. V. Skrbinšek je lepo postavil dvoje del: «Ano Christie» in «Hudičevega učenca». Žižek je delal precej in «Sola za obrekovanje» je dokaz, da je v njem mnogo daru. Imel je zelo nehvaležno nalogo, ko je režiral vrsto umetniško šibkih komadov. V igralskih vrstah stoji na prvem mestu Stane Sever, naš «nadarjeni oblikovalec monumentalnih postav» (Ocvirk), ki je z nepremagljivo silo svoje elementarne igre prekosil generacijo in izdelal zmagovite like Trisotina, Krutickega, ribiča Lipeta, Hamleta, Matička in Jermana. V ženskem ansamblu si zmagovito utira pot Ančka Levarjeva. Sicer pa so igralci starejše generacije obdržal svoje pozicije. Mlajši kažejo mnogo prizadevanja in vedno več ' znanja Scene, ki v primeri s predvojnimi pomenijo velik korak naprej so delo arhitektov Stupice, Franza, Simčiča, Hlada in Molke, slikarjev Pliberška, Skodlarja in Gerlovičeve ter inscenatorjev Zedrinskega in Rijavca. Večji del leži na Franzu in Molki. Gledališko kritiko (časopisne ) so V teh letih .predstavljali Ladislav Kiauta, Ivan Potrč, Ahac Pirjevec, Igor Torkar, Dušan Moravec in Drago Sega. Polno avtoriteto in priznanje pa uživata predvsem Filip Kumbatovic, rektor Akademije za igralsko umetnost, in dr. Anton Ocvirk, univ. profesor. Revialne kritike, žal, ni bilo. Osrednje slovensko .gledališče gre po trdih preizkušnjah in naporih z Vso doslednostjo in vestnostjo v novo obdobje in zdi se, da bo kmalu doseglo svoj cilj: postalo bo «Žarišče naše igralske kulture, njen najvišji vrh». Posredovalo bo Vsem drugim slovenskim odrom, tudi podeželskim, «pravi smisel za idejo, besedo in kraliteto» in bo hkrati vzbujalo «s svojim vzgledom veselje do ustvarjanja». Saj le to «mora biti njena kulturna in umetniška naloga ter njena socialna dolžnost». (A. 'Ocvirk). ■/.AStKvvin.s.n'. vri aemaCth Hvalih ~ ~r~ " ^ 1 ■ ' ; ' _ STRAH Hflšm KMETOVfltG fP ? KARBOL XN KREZOL povzročata oslabelost, tresenje, padanje, potenje, srčno slabost, vnetje ledvic. Pri zastrupljenju skozi kožo, moramo žival dobro oprati. Notranja zdravila so: glauberjeva in grenka sol, mleko, milnica in razne oljnate snovi. MODRA GALICA Zastrupljenje se pojavlja večkrat v vinorodnih krajih, kjer Skopijo trte z modro galico in potem nje listje pokladajo živini. Znaki so vnetje ustne, črevesne in želodčne sluznice, griža, kolika in bruhanje. Protistrup so beljakovine, mleko, žveplo, železo v prahu'in olje. CIANKALIJ Za lov lisic rabijo lovci male stekleničice s tankim steklom, napolnjene s ciankalijem. Ker postavljajo to vabo na pašnike in travnike, se dogaja, da jih živina na paši alj med senom v jaslih zdrobi. Ciankalij je zelo hud strup, zato taka žival takoj ali kmalu pogine. Pri vdihavanju majhnih količin opažamo težko dihanje, krče in slinjenje, sluznice pa pomodre. Zdravila:- vdihavanje ogljikove kisline, injekciie kofeina in počitek. JESENSKI PODLESEK (colchicum autunnale) je rastlina, ki cvete jeseni na travnikih in je zelo strupena. Znaki so: težko vnetje želodca in čreves, krvava griža, kolika, vnetje ledvic jn krvava seč. Zdravila: tanin, hrastova skorja, kava n laneno olje. TOBAK (nikotin) Zastrupljenje nastane, ko vso žival operemo hkrati z raztopino to-t»ačnega ekstrakta zarad; uši ali drugega mrčesa. Znaki so: slinjenje, bruhanje, griža, slabost in povečan srčni utrip. Zastrupljeno žival moramo takoj opravi s čisto vodo. Notranja zdravila so: tanin, hrastova skorja, kava in ' razne vrste olja. RDEČI NAPRSTEC (digitalis purpurea) povzroča vnetje želodca in črevesja, slinjenje, bruhanje, grižo j n močno srčno bitje. Zdravila so kava, kafra, tanin, alkohol in oglje v prahu. VOLČJA ČEŠNJA (atropa belladonna) raste na našom polju in vrtovih in je hud strup. Znaki so: napenjanje, zapeka, nestalna hoja, jako razširjene očesne zenice in močno srčno bitje. Protizdravilo je tanin. OLEANDER je zelo strupena rastlina, ki jo gojijo na Primorskem kot okrasno vedno zeleno rastlino. Le nekaj listov zadostuje, da žival pogine. Znaki so: bruhanje, kolika, griža, ne-tek, slabost ter želu močno in ne-i-cdno bitje srca. Zdravila: oljnate snovi, kava, kafra in alkohol. Ne bom našteval drugih strupe-nil- rastlin, ker se znaki zastruplje-nja in zdravila v glavnem ujemajo z navedenimi. KAČJI PIK V naših krajih /,ivi zelo strupena kača modras, katere pik je nevaren za ljudi in živali. Pičeno mesto prične otekati, barva kože pa se spremen; iz rdečkaste v temno modro. Pojavijo se motnje v srčnem delovanju kakor tud; težko di- kača, tako, da preprečimo odhod strupa prot; srcu. Po možnost; rano razširimo, dg odteče nekaj krvi in z njo tudi strup in da jo dobro razkužimo s kalijevim permanga-natom. Kot notranje zdravilo uporabljamo alkohol. CEBELNI, OSJI ALI sršenov pik je nevaren edino, če je žival pičilo večje število teh žuželk. Znaki so: velike bolečine, otekline, potenje, tresenje, srčno bitje jn slabost. Kot zdravilo uporabljamo mrzle obkladke, drgnemo rano s salmiakom ali sloanom, notranji zdravili, pa sta kava in alkohol. DIM Ce vdihavam- dim v večjih količinah, posebno pri požarih, dobimo vnetje nosnih in pljučnih sluznic; dihanje je tem te že, čim globlje so poškodovani dihalni organi. V težjih primerih se vnamejo duš-nice in je zdravljenje dvomljivo. Kot zdravilo služijo inhalacije bi-karbonatne sode in injekcije kofeine: potrebna sta tudi mir in čisti zrak. DR. LEGISA Pri svinjski masti pa moramo paziti v glavnem na to, da se otira ni ves čas nepokvarjena in užitna. Kakor je znano, povzročajo in pospešujejo razkrajanje masti glivice, kisik in dnevna svetloba. Torej mo-ramo mast zavarovati proti tem trem škodljivcem. Da se nam mast ng skvari, moramo pr; topljenju in shranjevanju upoštevati tole: Surovo mast je treba drobno razrezati in v primerni posodi zamešati z manjšo množino vode ali pa mleka. Da dob; dober okus in prijeten vonj, j; gospodinje dodajajo malo razrezane čebule, česna in lovorjevih listov. Vso zmes nato kuhajo toliko časa, da se voda popolnoma izpari in ocvirki porjavijo. Cisto mast potem ohladijo in še tekočo brez ocvirkov odcedijo v lončene posode. Posodo s cvrto in dobro ohlajeno mastjo je treba dobro pokriti, najbolje z namočenim pergamentnim papirjem ter jo pasta-viti v temno in hladno shrambo. Ce bomo mast tako pripravili, se nam bo vse leto ohranila nepokvarjena. Pogovor z našim kmetijskim svetovalcem Vprašanje: Kano odpravim garje prašičem? (Z.M. Koper). Odgovor: Garje pri prašičih odpravimo tako, da žival proti večeru dobro operemo z mlačno vodo in milom. Zivai nato obrišemo in ko se posuši, jo namažemo z zmesjo, sestavljeno iz 1 dela kreozota, katerega raztopimo v 10 delih špirita. Tudi v lekarnah dobite že pripravljena mazila v ta narrici!. Vprašanje: Imam sod jesiha iz jabolčnika. ki je v sodu lep in rumen, če ga pa natočim v steklenico, počrni. (G.K. Blitini). Odgovor: Jesih počrni na zraku, ker vsebuje preveč železa in čreslovine (tanina), ki se na zraku spojita v hanje. Najboljše zdravilo je proti-=llllllllHllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllll1HHHIIIIItečreslovokisli železov oksid. Pretočiti kačji serum (injekcije). V sili mo-i ramo prevezati ud, ki ga je pičilai fli v' . Cit v Se nekaj o svojevrstni prehrani Prebrana brez soli Pripravljanje hrane brez soli zahteva mnogo pozornosti in domišljije. Ni namreč dovolj, da gospodinja kuha kot po navadi, a sol KraHcomalo izpusti. Take h n rte bi bolnik za dalje časa nikakor ne mogel uživati- Hazen mlečnih »n sladkih jedi zahtevajo oajmonj soli zelenjave in latine jedi. Zato so za prehrano brez soli najbolj primerne. Največ soli pa potrebuje moka in razna žila, ker so ta živila brez vsakega okusa. Prav zato moremo pri brezsolni dieti pripravljati zelenjave in zelenjavne juhe popolnoma brez moke. Docela nedopustna so vse slane mesne konserve. Sveže belo meso potrebuje manj soli nego črno in je najbolj priporočljivo naravno, pečeno na olju. V ostalem ima prehrana brez soli na razpolago mnogo dopustnih začimb, ki dajejo brezsolni hrani ustrezen okus. Med te začimbe spadajo: peteršilj, drobnjak, pehtran, krebuljica, materina dušica (timez), šetraj majaron zelena, kimel, janež, muškatni orešek, razne posušene in sveže gobe, smetana, sir, limonov in pomarančni sok. Ljudem, ki bolehajo na ledvicah ali na revmi in imajo od zdravnika predpisano hrano brez soli, so namenjene te vrstice. Prehrana za edebeleuje zmesjo majhne kozarčke, kakršne upo-~ rahljamo za marmelado ali vkuhano^ sadje. Zavežemo s pergamentom ali|E celofanom in hranimo na hladu. Raz-jF mešamo po eno do dve žlički te zme-^ si v skodelici toplega mleka; ako užt-H vajo otroci ali rekonvalescenti polegg druge tečne brane, vsako dopoldne inST pocoldae še to zmes, običajno že vS kratkem času pridobe na teži in se= debro počutijo. H Prebrana za shujšanje Debeli ljudje in vsi oni, ki so pode-H Bel ovratnik močno poživi obleko dovali nagnjenje k debelosti, naj pre^Ì)(||,|||„1||||,|||„||,|||i||||||nini|n|||||||||||||1ini||||,= mu nolo slame, obleke pod pleča, tako da bi. Nepremišljeno stradanje lahko že- vsem malo pijejo S tem odvzemajo kočine mesu, ki zato splahne. Pijača tudi pospešuje prebavo In povzroča zato glad. A če ga vedno tešiš, se rediš. Varujejo naj se dalje sladkih jedi in naj jedo .samo trikrat dnevno. Odreči se morajo po možnosti vsem malim vmesnim jttžinam ter vsem onim priboljškom, ki jih najraje uživajo. Kruh, med, presno maslo, sir, slanina in sploh vse one mastne jedi, ki imajo veliko redilno vrednost je treba do malega izločiti. Nadome-ste naj jih malo hranilna živila, ki pa vseeno nasitijo, to so zelenjave, solale, zabeljene le pičlo z oljem, pusto pečeno meso, ribe, krompir, sadje. Ob taki prehrani pa je nujno potrebno nadzorstvo zdravnika. Tudi je treba pomisliti, da kratkotrajno stradanje človeku lahko zelo koristi, medtem ko dolgo trajajoče pomanjkanje potrebne brane lahko človeka ugono- Zelo shujšani in oslabeli ljudje potrebujejo hrano, ki donaša telesu čim največ maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Torej mleko in različne mlečne jedi, posneta ali spenjena smetana, jajca, presno maslo, močnate je-1 dl in sladice, čokolada, kakao, meso, zelenjave, mastne vrste sira. surovo | sadje, po možnosti nastrgano, kompn j tj , (il. j V življenju nastopijo trenutki, ko Da si pomnožimo in pospešimo tek. ■ mnogo koristi samo nagla odločnost, je treba gledali na to, da so jedilniki {'»Do presojanje situacije ter skrom-čim bolj raznovrstni in da jerno vedno j no znanje o nesrečah, /.ato nekaj točno ob določeni uri. Red v hrani ! besedi o pomoči pri nesrečah, ki lodcu škoduje. Pojavi se pomanjkanje želodčnega soka in s tem ginevanje krvotvornih snovi; to zlo ima za posledico malokrvnost io celo vrsto drugih bolezni. Prisilno stradanje povzroča v želodcu preveč kisline in ustvarja nagnjenje k želodčnim oteklinam in čirom v dvanajstniku. Pri stradanju je treba strogo paziti na to, da dobi človek dnevno nujno potrebno množino beljakovin, namreč 40-50 gramov, ako Se hoče ubraniti motnjam presnavljanja. Popolno pomanjkanje močnatih jedi in slaščic lahko povzroči pomanjkanje vitaminov, kar ima za posledico izpadanje zob in las. Zato tudi mast pri prehrani ne sme popolnoma izostali, ker vsebuje važne vitamine. Zato poudarjam še enkrat, pri taki prehrani mora nujno odločati zdravnik! ZDRAV NIK Pomagaj sočloveku igra pri tem veliko vlogo. Mladina in osebe, k; so zaradi prestane bolezni oslabele, se navadno hitro zrede ob uživanju naslednje zme-'si: segrejemo v kozici 15 dkg sladkorja in 30 dkg presnega masla, da se oboje raztopi, zavreti ne sme. Potem dodamo pol kg medu, 12 dkg kakava in dva rumenjaka. Mešamo dobro na štedilniku, da se segreje. Potem postavimo na hlad in napolnimo s to ro najbolj pogoste. Zastrupljenje Strupi so tvarine, ki so že v zelo majhni množini zdravju in celo življenju skrajno nevarni. Največ strupov pride v telo skozi usta in želodec, nekateri skozi pljuča, živalski sUmpi pa z ranami. Bolniku pomagaš, če mu daš takoj po zastrupitvi protistrupa. Velja si zapomniti: Zoper kisline so nasjjrol- ni strupni lugi. Zoper luge kisline. Proti kovinskim strupom (živo srebro) in njih solem (sublimat) je protistrup beljak. To naj bo samo osnovni nauk, sicer pa pri vsaki težji zastrupitvi takoj po zdravniško pomoč! Zadušcnje pri jedi Bolnika udari s pestjo nekolikoj krat med lopaticami, po hrbtu, po medpleiju (ne presurovo!). Taki udarci zdražijo prsi, da močno zakailja in pri tem vržejo zagvoz-deno tvarino iz žrela. Večkrat je pomoč tudi uspešna, če pritisneš bolniku prsi ob rob peči eli omare = morate jesih preko cedila in to tako, = da odteka počasi in z višje lege, da = pride čim več v detiko z zrakom. = Tak jesih bo nato ves počrnel, nakar = ga očistimo z želatino. Očiščen jesih j| pretočimo v čist in zdrav sod. Dr. Jnriševič =in ga udariš večkrat kratko po ‘med-=pleč ju. Pri tem se mora zrak iz =rijuč umakniti in vrže nevarni kos (Bnavzveh. Zadušen (c s plini g Nikdar ne smeš stopili v prostor, g poln omamljivega plina z gorečo Bvžioalico ali svečo, zakaj ti plini Ese radi vnamejo in eksplodirajo. EZato uporabi električno žepno sve- = Zastrupljenca je treba nemudoma ^prenesli na svež zrak: Urno ga sleci Hdo pasu in ga skušaj obuditi z umet-=nim dihanjem ter ga naposled pokrepča}! = Kako izvajamo umetno dihanje? ^Ponesrečenca položi vznak, iztegnjenega na tla ali klop tako, da moreš od vseh strani do njega! Deni blazino ali zvite mu leži glava nekoliko niže kot prsi. Nato hitro očisti usta in nos. Paziti je treba pri tem, da se mu jezik ne pomakne ati da ne pade nazaj in s tem pokrije vhod v sapnik. Ako je treba, priveži jezik Z ■robcem ali širokim trakom zia brado! Nato poklekni ali stopi za njegovo glavo, primi ga za vsako roko pod komolcem ter dvigni in mu potegni roke izreko glave in nato za plavo tako, da se mu roke na ležišču dotikajo. To dviganje rok nad in za glavo mu dvigne in razširi prsi in zrak udari v pljuča Tak je umetni vdih. Po kratkem presledku mu deni roke spet nazaj k spodnjim delom oprsja in jih pritisni ob staneh ob koš. Ta pritisk prsi zoži in zrak šine iz njih. To je umetni izdih. Oboje ponavljaj Po šestnajstkrat vsako minuto, kolikorkrat človek prov-prečna že diha. Obešenje Obešencu je treba nad vse hitro pomagati. Včasih gre za sekunde. Prereži ali pristrizi takoj vivi ali jermen, ki mu stiska vrat! C e visi, ga je treba pripet in ga varno položiti na tla, da ne j>ade in se pri tem poškoduje. Nato ga poskušaj obudili z masažo srca in potem D umetnim dihanjem, kot je opisano zgoraj! T. B. PniMiuti nasveti Nogavice bode vedno bolj trpežne!-če jih še nove položimo za nekaj ur v mlačno vodo. —«»— Svež kruh lepo režemo s široki"* nožem, ki ga sproti segrevamo. LKJDsni TEDNIK! 15 pitie JPCI Draga Juca! Ko votivne imenike gledat *o I jv d je hodili ob slovenxkih so priimkih si jezike polomili. So Kofola za Coffola v Dolini napisali, a Žerjal ti je predelan po južnjaško v Zerialli. Takihle primerov najdeš lahko za tri polne hleve in deset dni je premalo, da bi očistili to pleve. Bilo pa je tudi takih, ki so se zaman iskali, niso jih ne kot Žerjale, ne Zeriallije vpisali. To pa ni prav nič slučajno, če se izpuščajo imena, kajti je pri tej zadevi dokaj slabega namena. Za fašiste vem gotovo, da jih raso izpustili, niti ene črne srajce vpisat niso jKizabili. Jaz samo na to še čakam, da nazadnje kdo pogrunta, da votivno ima pravico tudi požigalce Giunta! Za vprašanje upokojencev so se končno le zavzeli, saj do zdaj so s pokojnino Jahto le na pol živeli. Mestna občina tržaška sc bo osamosvojila, tor se namreč Plina tile v svojo pest ga bo dobda. To je pač zelo značilno, da od splošne trgovine oblina se je zavzela ravno za smrdeče pline. Končno bazoviški kmetje tisti dan so doživeli, ko novozelandsko škodo bodo vendarle prejeli. Se v dvorani, gledališča nek novinar je pojavil, o italijanskem tisku prazni je dvorani pravil. O italijanskem tisku pač ni vredno govoriti, sai že po naslovnih slikah ga lahko je oceniti. Ce ti resen list objavi, da Marija z glavo miga, veš da cena tega tiska lahko je le - ena figa. Draga Jura, bom končala. Toplo sonce t en me vabi, fe je takšno krasno vreme, človek še skrbi porabi. Te pozdravlja Tvoja Pepa Meduza se je maščevala za svoje poraze To nedeljo nismo imeli prilike vi-I deti kaj posebnega s strani moštev pri vrhu kvalifikacijske lestvice. Lepo presenečenje pa je pripravila Medusa, ki je z zmago nad Kostalungo zasedla 13. mesto. Skedenj se je z for-faitom re.Sil tekme s sv. Ano, tekma med Tov. strojev in Pristaniščniki je končala z 3:0, Aurora je premagala Magdaleno z 1:0, Dreher pa je dosegel lep rezultat z neodločeno tekmo z Umagom (0:0). Ostale tekme pa so Milje-Rojan 3:1, tekmo med Po&ziano tn Arrigonijem pa niso odigrali. 1940 s hidroavionom m obtežiivijo od 1 do 3 ton. Blankers-Koenovo je porazila Avstralka Johnsonova v teku na 100 ni Prva je namreč med tekom padla n se ranila. Estonec Eimar Edasl je tolkel MeS kov rekord v prsnem plavanju 3 x lir. m s časom 3:8,7. Tudi Finci se bodo udeležili teioi njih tekem v Zakopanih. Poljaki p;-jim bodo obisk vrniii v Lehtiju žc » dneh od 26-27. II. »eprezentanca ZDA v hockeyu jr končala s svojim gostovanjem v CSi- . I .1. ... 1- - I M Zadnjo tekmo je igrala v Čeških Buu V košarki SO S6 poizkusiti Oljdkl S L0i-!!V0 jevlcah in zmagala z 3:2. V Budjevišk V Leningradu so odprli posebni pokriti štadion, ki obsega 3.000 kv m. V njem je nogometno igrišče, lahkoatletska proga,. tenisišča. Itd, tako da morejo v njem trenirati celo leto. Italijani so sestavili svojo teniško lestvico. Ta je naslednja: L Cuccili, 2. M. del Bello, 3. . 4. Canapele in Sada, 5_ R. del Bello. Za ženske pa: I. Bossiova, 2. Manfrečiova, 3. liliglie-riova. Drobny bo gostoval na Švedskem v srešanju z Johanssonom v Malmiiju, «d 24. do 30. I. pa v Stockoholmu. Na Danskem bo gostoval s Cera ikom od 31. I. do 6. II., potem bo odšel v E-gipt in nastopil v Kairu od 4. 13. III. To nedeljo so odigrati samo eno tekmo v košarki. Srečali sta se moštvi Col-Ilve in Dijakov. Kljub temu, da so dijaki pokazali proti Skedenjča-nom igro drugega razreda jih je Col-Ilva premagala s prav tesnim rezultatom 34:20. Tako je sedaj Col-Hva na prvem mestu, slede pa mu Tomažič, FMSA, Arzenal. Skoljet in kot zadnje Dijaško. V okrožnem prvenstvu je moštvo Tomažič B premagalo Skedenj z 28: 20, za žensko okrožno prvenstvo pa je Tomažič premagal Rinaldi z 27:6 In Skorklja Barkovlje s 44:9. Triestina presenetila Za italijansko prvenstvo je Triestina doma premagala Juventus z 1:0. Ostale tekme so končale takole: Ba-H-ciorentma 2:0, Genoa-Bologna 0:0, Lascio-Luchese 2:1, Milan-Roma 3:0, Modeua-Atalanta 2:0; Padova-.Novara 3:2, Palermo-Inter 2:1, Sampdoria-Pro Patria 4:1, Torino-Livorno 1:0. RAZNE VESTI t-otda je n» skakaimci Berg-Uel v Avstriji zmagal v hudi mednarodni konkurenci. Karel Klančnik je bil tretji, dobro se je plasiral tudi Franc Pribovšek. Polda je dosegel skoka 71 in 70.5 m (drugič se je prepozno odgnal). Vsega skupaj je nastopilo 5C skakačev. Rekord skakalnice drži Bir-ger Ruud z 82 m. Zatopek se je prijavil za nastop na cross Humaniteja v Parizu. If metrsko skakalnico so odprli v nedeljo v Planici. Najdaljši skok dneva Je uspel Langusu Ložetu s 64 m Skakalnica je delo ing. Bloudka in je po izjavah skakalcev izredno lahka. Mladost je novi Jugoslovanski hoc keyski prvak. Na drugem mestu je Partizan in šele na tretjem Ljubljana Za tekmovanje v Davisovem pokalu se je letos prijavilo 26 držav. palmetova in Lajovic sta v umetnen drsanju za prvenstvo parov v Milanu zasedla 12. mesto. Nilsen (Danec) je postal prvak Švedske v tenisu na pokritih Igriščih V polfinalu jq premagal Parker ja (ZE A), v finalu pa Pattya (ZDA). V CSR so pričele akademske tekme. Holandca Slykhuisa Je tolkel v teku na 1 miljo Amerikance Gehrmann, ki ga je premagal prav pri zadnjih desetih metrih. Tekel je 4:09,5. V teku us sto y ardo v Je zmagaj Bill Dwyer s ča. som 6,1 in s tem izenačil svetovni rekord. Tekel je tudi Diliard na 60 yar-dov z zaprekami m dosegel čas 6,1 Belgijec Reiff pa je tekel na dve milji in dosegel odličen čas 8:56,1. Ben Embarek (Franclja) se bo srečal v boksu z Italijanom Giustom Zuerichu 16. februarja. Mednarodna letalska federacija je priznala tri višinske rekorde sovjetske ga letalca Suchomlina dosežene v leti reprezentanci je nastopil tudi znan igralec tenisa Drobny. 18 hoclceyskih moštev se bori v ZS SR za pokal. Dosedaj vodi Dinamo pred Molotovom, Kujbiševom in Spar. takom. Letos so pričeli v Sovjetski zvezi z kanadiskim načinom igranja hockeya, kljub temu, da je ruski način (na vsaki strani II igralcev) izredno popularen, ker ga igrajo že 50 let. V Sovjetski zvezi imajo športniki na razpolago odlične trenerje. Tako je zasluga trenerja Niegorodova, da je letos skočil Illiasov v Varšavi 192 cm v višino. Tudi Heino Lipp se ima zahvaliti z asvoje uspehe trenerju Kudu. K Gititi Oj V Trstu igrajo film «Ana Karenina» po istoimenskem romanu L. N. Tolstoja. Ce iščemo v filmu vse tiste probleme, ki Jih je veliki pisec razvil in nakazal v knjigi, ki Je za «Vojno in mirom» potrdila sloves svetovnega pisca, tedaj nas film ne more zadovoljiti. Film je preenostranski, ker m jasno podčrtal dveh idejnih Unij, nasprotja dveh kultur, in sicer sijajne, toda prazne m razvratne velemestne ter patriarhalne moralno zdrave kulture. Ob glavni zgodbi Ane In Vranskega je premedlo prikazana zgodba Levina in Kitty, predvsem slabo je označen lik Levina, človeka, ki sovra ži pokvarjeno aristokratsko družbo, človeka, ki išče resnico in smisel živ-I ljenja ter čuti in želi, da se položaj ' vsega naroda spremeni, izboljša. Lik Ane Karenme je eden najsijajnejših predstavnikov velikosvetske družbe 70-ih let pr. stol.; Ana je mlada žena visokega pelrograjskega dostojanstvenika, očarljive lepote in vi- sokih duševnih kvalitet. Igralka Vt> vien Leigh ni bila primerna za dramatično vlogo Ane Karenine ne po svoji zunanjosti niti m s svojo igro prikazala vsega protislovja duševnih konfliktov, ki privedejo Ano do kar tastrofe. Tudi bi govoreč film moral gledalcu ? dialogi in monologi bolj približati dejanje, v našem primeru tragedijo Ane. Igralec K. Moore še zdaleka ni dosegel Vranskega iz Tolstojevega romana; scenarij filma je prikrajšan tudi na poglavjih, ki pojasnujejo, kako je Vranski reagiral na Anino smrt. Se najverneje je v filmu prikazan Karenin kot predstavnik višjega plemstva In prestolniške aristokracije; dobro čudno, kako gre temu človeku, ki živi daleč od resničnega življenja, predvsem zato, da ohrani zunanji videz spodobnosti, vendar je pa tudi ta hladna narava v nekaterih trenutkih zmožna duševnega pretresa. i E S AH % i m Zanimiva zmaga mojstra Gligoriča Kakor lani tako je tudi letošni zaključek JV. šahovskega šampionata FLRJ v Beogradu rešil vprašanj? najboljšega igralca Jugoslavije. Velemojster Vasja Pirc in internacionalni mojster Gligorič sta skupaj delila prvi dve mesti s pol točke pred bivšim večletnim prvakom dr. Trifunovičem. Vsi trije s hrvatskim mojstrom Rabarjem so se znatno oddaljili od ostalih udeležencev turnirja. Turnir je vzbudil med beograjsko publiko silno zanimanje. V zadnjih kolih je obiskalo turnir do 250 gledalcev, skupno pa preko 25.000, kar dokazuje, da je šah v Jugoslaviji zajel najširše sloje naroda in postal prava narodna igra. Mojster Gligorič je v tretjem kolu premagal najstarejšega udeleženca turnirja mojstra Kuzinskega, ker je spretno izkoriftij pasivno igro nasprotnika. GRUENFELDOVA OBRAMBA Beli: Knlžinski Crni: Gligorič 1. d2-d4 Sg8-f6 2. Sgl-f3 g7-g6 3. C2-C4 Lf8-g7 4. Sbl-c3 d7-d5 To je uvod v znano Gruenfeldovo obrambo, ki jo v zadnjem času zelo radi igrajo na vseh turnirjih. Po dosedanjih izsledkih šahovskih teoretikov omogoča ta obramba črnemu zadovoljivo proti igro. 5. Ddl-b3 d5-c4: 6. Db3-c4: 0-0 7. e2-c4 Lc8-g4 8. S/3-e5 ------ Običajno skrbi beli za razvoj figur tor igra Lc2. Igrana poteza se je pojavila pred kratkim na ruskih turnirjih. Z A. BISTRE G I. A. V E 8. -------------------- Lg4-e6 9. Dc4-b4? ------ Dama tu nima najboljšega mesta, ker je izpostavljena napadom črnih figur. Bolje je bilo d5. 9. ------------------- Sf6-d7 10. Se5-d7: ------ Preveč nevarno bi bilo Db7: zaradi Sb6. 10. ------------------- S08-c61 U. Db4-a4 ----- Tudi sedaj ne gre Db7:, ker bi črni dobil za žrtvovanega kmeta močan napad. 11. ------------------ Le6-d7: 12. d4-d5 Sc6-d4 13. Da4-dl ------ Zaradi številnih potez, ki jih je napravil beli z damo, je zaostal v razvoju. Crni pa se Je medtem brez težav lepo razvij ‘n dosegel prav ugodno pozicijo. 13. -------------------- c7-e6 14. tol-c3 • c7-c5 15. Ul-d3 e6-d5: 16. Sc3-d5: Ld7-c6 17. Sd5-c3 b7-b5 Začete« močnega napada na dam- skem krilu. S pasivno igro je beli iz- gubil iniciativo ter prišel v obrambo. 18. 0-0 c5-c4 19. Ld3-c2 b5-b4 20. Sc3-d5 Sd4-c2: S tem je beli že izgubil kmeta ter ^ašel v izgubljeno pozicijo. 21. Ddl-c2: Lc6-d5: 22. Tat-dl Ld5-e4: 23. Dc2-e4: Dd8-c8 24. Tdl-cl c4-c3 25. b2-c3: b4-c3: 26. h2-h3 Dc8-a6 27. Tcl-c2 Tf8-e8 28. De4-g4 Da6-d3 29. Dg4-a4 Beli je proti napadu črnih figur brez moči ter samo čaka eksekucije. 29. a7-a6 30. Tc2-cl Db3-b5 31. Da4-c2 h7-h5 32. Tfl-dl Ta8-d8 33. Tdl-d8; Te8-d8: 34. Dc2-e4 Db5-d5 35. De4-a4 Dd5-d3 36. Da4-b3 Lg7-e5 37. Db3-a4 Kg8-g7 38. Da4-a5? Dd3-dl-t- z matom. Na 38. Db3 bi sledilo Tb8 39. Da6 Tbl itd. Prav tako nima beli na druge poteze nobenih izgledov, da bi mogel rešiti partijo. Ing. Sikošek Boris O starem slovenskem ljudskem plesu (Nadaljevanje s 13. strani) Kvadrati Vodoravno in navpično: I.) orod-le, 2. moško Ime, 3. posest, 4. morda božiču, «adlešičko kolo», «bojanško kolo», itd. Obadva kola, viniško in odlešičko, označuje kasnejša razvojna stopnja obrednega kola, na kateri se je prvotni krog kola razbil v plesne skupine ali pare, ki pa 5e nadalje plešejo v krogu Tu sem moramo uvrstiti — «buzetsko kolo», istrsko kolo «baiun», razne prekmurske plese <«šamrjanka, «tkaleč-ka», «točakn, «šoštarska» itd.), be neško-slovensko «rezijanko» tei med drugim končno koroško-ziljski «visoki rej». «Visoki rej» (««Vaj) še dandanes izvajajo v Ziljski dolini na Koroškem. Svojčas je bil rej povezat-ikolektivnim obrednim snubljenjem pod lipo. Ob tej ugotovitvi pa se moramo zavedati, da je obredno snubljenje sicer zelo star. a prav gotovo ne prvotni običaj. O prvot- nem smjslu ziljskega visokega reja pa lahko danes samo domnevamo. Matija Majar Ziljski, ki je v 19. stoletju župnikova! v Gorjah v Ziljski dolini, piše med drugim, da so za njegovih dni «rejali pod lipo še v Kobaridu in na več krajih na Goriškem». Brez dvoi. se je visoki rej močno spreminjal. Se živijo stan ljudje, ki pomnijo, da je bil visoki rej svojčas nekakšna ljudska poskočnico. Fantje so z dekleti v krogu plesali in visoko poskako-vali, dvigali dekleta visoko kvišku, pa se je morda prav tedaj oprijel plesa ali reja naziv «visokj rej» ah po ziljsko «usčča rej». Plesalci pa niso poskakovali samo zategadelj, ker so bili razigrani ali ker j- bila to tedaj časovna plesna moda. Te poske.nice so imele hkrati čarodejni smisel, f ari ljudje so pravili o takih poskočnicah: «Cim bolj smo poskakovali tem višje je drugo leto zrasel lan» Vse te poskočnice, razni potrkani plesi, pozneje pa polke in valčki, sa seveda povzročali, da je stari ljudski ples vedno bolj jzgubljal svojo prvotno podobo ter naposled postal le še ples posameznih parov, ki povsei.. pogreša davne skupnosti in povezanosti, zlasti pa starega praznoverskega smisla. ' j Poet tvoj nov Slovencem venec vije, 'z petnajst sonetov ti tako ga spleta, da «magistrale», pesem trikrat peta. vseh drugih skupaj veže harmonije. Is njega zvira, vanjga se spet rfue po vrsti pesem vsacega soneta; prihodnja v prednje koncu je raceta; enak je pevec vencu poezije; Vse misli zvirajo ’z ljubezni ene, I-, kjer ponoći v spanju so rastele, Zbude se, ko spet zarja noć preiene. Tl si življenja moj’ga magistrale. SI,.U « ni«.. M «. bojri •noi»1 K® spomin in tvoje hvale. 2 Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencem se prihodnje ćasc, ko mi na zgodnjem grobu mah ^ris. £■ . 19119 Jim moć »o dale rasti nevesel«, ko zgodnja roža raste, zapeljana . od mlad’ga sonca kopnega svečanu ak nekaj dni se smej a ji veselo; É|g| i«s al nagne žalostno glavico velo, megla k! od burje prileti prignana,. , in pade iz nebes strupena stana, III 6 vevw&c 8 PPI-Sj pokrije sneg gore in polje celo. Sijalo sonce je podobe zale. ; ' - pogleda tvoj’ga pil sem žarke mile >; ljubezni so cvetlice kal pognale. « Cel čas so blagih sapic pogrešvale, od tebe, drage deklice prevzetne, . . v 1-.,.XIrt.■■»va rw» a \jvj va» »■*£,»* e prinesle niso božicam prijetne, ki bi bili« jUr oživela, hvale. Bile so v strahu, da bol ti, da zale Slovenke, nemSko govorit’ umetne, jih bote, ker s Parnasa so oćetne dežele, morebiti zaničvale. Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokrajne naše so, kar Sàmo! tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo, pozabljeno od vnukov, veter brije. Nad žarki sonca so se te zmotile i na mrazu zapuščene so ostale, [i ' ' ur temnili so zatirale jih sile, Kamene naše, zapuščene bož'ce, samice so pozabljene žalvale, iz tujke sc, častile K-njcev^^ Obložile očetov razprtije a PIpinovim so jarmom suh«, ramo; Od tod samo krvavi punt poznamo, hoj Vitovca in ropanje Turčije. Vr temnih so zatirale jih sile vse pevca dni, ki te ti pesmi poje; obup, življenja gnus, začela boje, Brinje vse so se ga polastile. prevzetne, kakor tt. dekleta zale, Minuli sreče so iu slave časi, ker vredna dela niso jih budile, umolknili so pesem sladici glasi. «2 p«?»». —..... Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, •jim mi m zvezde, kakor zdaj. sijale, jim pesmi bolj sloveče st- glasile. Cvetlice naše poezije stale do zdaj so vrh snežnikov redke rož’ce. Obdajale so vtrjene jih skale. Kar niso jih zatrle časov sile. kar rastč rož na mladem nam Parnasi, izdihljaji, solze so jih redile. Kot v veži je Orest Dijane mile zadobil spet bil zdravje duše svoje, tak bi bile se od ljubezni tvoje mirile prsi, lica se zjasnile. Vendar te bodo morebit’ ostale med njimi, ker njih poezije mile 'iz srca svoje so kali pognale. Jz srca svoje so kali pognale, Hi bolečin molčati dalj ne more; enak sem pevcu, ki je T-eonore pel Estiianke imenitne hvale, Das* od ljubezni usta so molčale, kl mu mračila je mladosti zore,-ki v upu nič imela ni podpore, skrivaj so perni jo razodevale. želja se ogenj v meni ne poleže, das’ upa tvoj pocléd v srce ne vwe astrah razžaliti te ml jezik veže. Bridkost, k’ od nje sreč več ne pučjje. v gledišču, na sprehodih sreča kriva, ne v krajih, kjer plesavk vrstà se Kolìkokràtov me po mestu žene zagledat tebe želja; ne odkrije se men’ obraz lepote zaželene. V samoti jz oči mi solza lije. zatorej pesmi tebi v čast zložene U krajev niso. ki v njih sonce sije. Zbežale so te sanje kratkočasne, bilò blisk nagel upanje je celo, ki le temnejši noč stori, ko vgasne. - i Od tod ni več srce bilò veselo; kako bile' bi poezije jasne! Dej! torej je bledo njih cvetje, velo. Dej! torej je bled« njih cvetje velo. , in redke so, m slabe, nebogljen-, v zideh tak podrtije zapuščene rastejo včasih rože neveselo, ki jim kroplv krdelo vejo vzeto, i in kar než.lahtnih zčlišč kai tam ! : . žene; ai. ak v gredice vrta jih /-lene "kdo presadi, cvctujo 'koj vršel». Tak blizu mojga bi srca kraljice, bi blizu tebe, sonca njih, dobile moč kvišku rasti poezij cvetlice; £ik hočeš, da bi zaišl cvet rodile, veselo vele vzdignile glavice, jim |z S\ ti pošlji žarke mik! . Jim iz oči ti pošlji žarke mile, mi gledati daj lic svetlobo zorno! Le nji temè kraljestvo je pokorno, samò njo bogajo viharjev silo, Skrbi verige bodo odstopile, odpadlo bo železje njih okorno, s preblago tvojo pomočjo podporno vse njih se rane bodo zacelile. Zjasnilo se mi bo spet mračno lice, spet upanje bo v srcu zelenelo, in ustom dalo sladke govorice: na novo bo srce spet oživelo, v njem rasile jasnih poezij Cvetlice, in gnale bodo nov cvet bolj veselo. M. Langus: Primičeva Julija. I» Iz krajev niso, ki v njih sonce sije, I kjer tvoje milo se oko ozira, kjer vsa v pogledu tvojem skrb umira, vseh bolečin se pozabljivost pije, . Kjer se veselje po obrazu zlije, kt-r mine jeza nòtranj’ga prepira, kjer petje ’z polnega srca izvira, zbode se v srcu sladke harmonije. Obdajale so vtrjene jih skale, ko nekdaj Orfejevih strun glasove, ki so jim ljudstva Tracije sirove, krog Berna, Rodope bile se vdale. Izdihljaji, solze so jih redile s Parnasa moj’ga rožice prič’joće; solze ’z ljubezni so do tebe vroče, jz domovinske so ljubezni lile. Jn gnale bodo nov cvet bolj veselo, ko rože, kadar mine zima huda. in spet pomlad razklada svoja Čuda. razsipa po drevesih cvetje bel«. Da bj nebesa milost nam skazale! olajat’ Kranja našega sinove, njiii iti Slovencev vseh okrog rodove, z doma?!«; pesmam’ Orfeja poslale! Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srcé ml napolnile, In toplo sonce vabi ven čebelo, pastir rumene zarje ne zamuda, v grmovju slavček poje spet brez truda, veselje preleti naturo celo. K ter porošeno od ljubezni čiste, ; kali. kar žlahtnega je, žene zale, • kot ko budi dih pomladanski liste, „. tamkaj niso pesm] tvoje hvale, pomladi srečne, blagodame tiste cel čas so blagih sapic pogrešvale. Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spet zedinil rod Slovenšč’ne .cele! Zelje rodile so prehrepenCSe, da s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče; $ Da b’ od sladkote njega poezije potihnil ves prepir, bile vesele viharjev jeznih mrzle domačije! želje, da zbudit bi Slovenšć’tio celo, da bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo. O, vem, da niso vredne take sreče; od straha, da nadležne poezije bi ne bile ti, ml srce trepeče. Naj pesmi milost tvoja vsaj obsije, ki ’i njih, hladiti rane sl skeleče, poet tvoj aov Slovencem venec