List 48.
Kako kravi in teletu prvi čas po teletenji in med sesanjem streči do odstavljenja.
Krava in tele, zlasti prva, sta prvi čas po telitvi marsikaterim boleznim izpostavljena, kajti pri kravi velja sedaj, da si zopet opomore, ker je več ali manje vselej oslabljena. Do poroda so razni šoki in redilne snovi stekale se k porodnim organom, da je ondi zaprti mladič mogel živeti in rasti. Sedaj po porodu pa to naenkrat preneha. Redilne snovi ne dohajajo več k maternici, ampak so naenkrat napoteni k vimenu, da ondi mleko narejajo, katero je sedaj mladiču potrebno, dokler toliko ne vzraste, da je sposoben za drugo in sicer za trdo krmo. Vrhu tega so breji kravi porodni organi se močno razširili in zlasti pri telitvi se raztegnili. Po porodu se zopet skrčijo, da zadobijo svojo prejšnjo naravno lego in podobo nazaj. Enako vršijo se pri storjenem teletu marsikatere premembe: iz maternega telesa prinese na svet v čevih razne tvarine, katerih se mora hitreje ko mogoče iznebiti, da zdravo raste naprej. Takošne tvarine so: ^olč, žleza, črevji šoki, telečja smola imenovani, Teh tvarin se mora tele očistiti. Dalje mora teletu popek, skoz kateri je poprej kri od matere na tele prehajala in tudi scanje telečje v scalnik odtekalo, se zapreti in zaceliti. Ni čudo tedaj, ako se kmalu po porodu prikažejo marsikatere bolezni, zlasti, če so se uže poprej pouzročile, ko je krava še breja hodila. Zato je treba tukaj posebno paziti, da se takošnim boleznim za časa v Jokom pride in dela na to, da se kravi nareja mnogo in dobrega mleka in tako mladič vrašča v krepko in zdravo plemensko žival.
Najbolji  pomoček   tukaj  pa je  prava  postrežba kravi hitro po telitvi. Prvih deset do štirnajst dni po telitvi  naj   krava  kolikor  najbolj   mogoče pri malem živi.   Star pregovor pravi: plemenska žival bodi štirnajst dni  pred  porodom in štirnajst dni za porodom pri slami,  to je, pičlo krmljena.   Zato kaže uže pred telitvijo kravi pičlo, malo polagati, da je tako na vse pripravljena,  kar bi jo utegnilo vsled poroda zadeti. Navadno pa delajo ravno narobe.   Ko   so nekaj časa slabo stregli breji kravi, začnejo naenkrat proti telit^fp močno polagati, da  bi zamujeno popravili in pouz^g čili,  da bi krava veliko dojila.   Nasledki temu sofpa,e rado:  telečja in mlečna mrzlica,  vnetje maternicevitfj vimena,  da marsikatera žival pogine ali se tako pokvari, da ni ne za mleko pa ne za pleme.                 
Teletu se pusti prvo mleko od krave, ki je rumenkasto, gosto in žarko in se sploh mlezva imenuje. Ima v sebi to lastnost, da napravi teletu mehko čiščenje, da odpravi iz čreves telečjo smolo in zabrani torej, da ta v živali vreti ali gnjiti ne začne. Da tedaj mlado tele prav vzrejamo, privoščiti mu moramo prve štiri tedne mleko od matere. V to svrho puščamo tele k kravi, da samo sesa, ali pa je z mlekom napajamo iz posode, latvice ali vedrice. V prvem slučaji dajemo teletu na prosto, da zahaja k materi in sesa kolikor hoče. To je, se ve, precej lahka reč, pa ima to sitnobo, da ni reda, kajti enkrat se tele preveč nasesa in pogreša potem dalje časa hrano in pijačo, drugič pa zopet nič ne sesa in mleko potem kravo tišči, ako je do čista ne izmolzemo. V drugem slučaji pa tele blizu matere za vrvico privežejo in ob določenih urah sesat spuščajo. Sprva puščajo tele po šestkrat k materi sesat, v drugem in tretjem tednu samo po štirikrat in v četrtem samo po trikrat. Zaostalo mleko se čisto pomolze ali podoji. Tukaj je, se ve, pravi red, vendar dela in truda je veliko. Zato svetujejo drugi, naj teleta namolženo mleko iz latvice pijejo. Pri tem ravnanji spravijo tele hitro, ko je od krave bilo do čista oblizano, proč od nje, najbolje v drug hlev, da ne pride več z materjo v dotiko in se popolnem odstavi. Mleko namolženo se vlije v latvico. Strežaj pokaže teletu prst iz mleka, tele misli, da je prst kravji sesek in začne sesati ter kmalu okusi mleko in se tako precej navadi piti. Vsaki teden se daje na ta način teletu popiti prvi teden dva do tri litre na dan in potem vsak teden do četrtega eden liter več.
Ko je krava prva dva tedna po telitvi srečno prestala, došel je čas, da se jej več in hrepke krme polaga, vendar polagoma. Tako dobiva zmiraj več in boljega mleka in tele ima vedno zadosti hrane. Ta-košna hrana za kravo je: sladko seno, otava, z moko pomešana voda, parkrat v tednu nekaj soli. Teletu smemo od tretjega tedna naprej začeti poleg mleka še druge hrane dajati, na primer: čaj iz senenih cvetlic pomešan z moko, sladko seno, šrotan oves itd. V tej meri, ko teleta drugo krmo jemljejo in prav pre-bavljajo, smemo jim manj mleka ponujati. Vse se pa godi po malem, polagoma. V to svrho kaže, ako tele iz latvice pije, mleku toliko vode prilivati, kolikor se ga vsakokrat manje daje. Tako se nadaljuje, dokler sama voda ne ostane. Ta način ima marsikaj za se, na primer: se tele mleku odvadi po malem, polagoma, in vendar nekaj mleka dolgo časa uživa, kar mu jako tekne. Na Švicarskem krmijo tako teleta 18 do 24 tednov. Drugi odstavijajo teleta od mleka nagloma, po kratkem času, da tele na takošno premembo nič ni pripravljeno, zlasti želodec takošnemu teletu še ni prav sposoben, da prebavi trdo krmo. Nasledki temu so razne in pogoste bolezni. Zatorej svetujemo teleta navaditi, da iz latvice pijejo mleko. Na ta način dajo se najlože pa še najbolje od mleka odstaviti. Svetujemo to zlasti pri teletih za pleme.
Sploh pa je skrbeti, da imata krava in tele mir, zdrav in suh hlev, čist zrak, zdravo, suho, mehko, toplo in zadostno nasteljo. Napaja se krava sprva v hlevu, pozneje, če okoliščine in letni čas dopušča, se žene na prosti zrak, da se sprehodi s teletom vred.
Tistim teletom, ki so za pleme namenjena, treba L(16 posebne in skrbljive postrežbe, zlasti mleka se jim mora privoščiti mogoče dolgo, kajti ta strežba se dcbro poplača, plemenska živina bo lepa in krepka.
Pri odbiranji telet za pleme paziti je na sledeče: teleta od premladih pa tudi od prestarih krav ne sodijo za pleme, kajti v takih slučajih rodijo se navadno
380
le slabotna teleta. Dalje teleta za pleme naj bodo od dobrih krav mlekaric, m precej, ko sesajo, naj se pokaže, da so krepka, nič bolehava, ter da rada sesajo in skrbno žro in temu primerno rastejo. Ob času, ko tele odstavimo, se vselej ne more zanesljivo sklepati, da bodo srečno rastlo. Vendar smemo se tega bolj zanesljivo nadejati, če se na njih gori navedena znamenja nahajajo, kakor če se pogrešajo.
Dr. med. Henrik Klingan.