Leto XIII	številka 10	cena 1,46 EUR	26. oktober 2011
Leto XIII	številka 10	cena 1,46 EUR	26. oktober 2011
Gostilna Privošnik - Gostilna Slovenija...............................str. 10
Kandidati za volitve prihodnji teden..................................str. 13
4

^4nJa 4{
<S>
SO ret
*
*0^

f*»t o a *
9 771580 096004
YAMAHA
^ProMotOr
Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/ 5707-151
Ob nakupu skutetjev TAURIS iz zaloge, vam podarimo kovček 25 Litrov
‘M
CAFFE
galerija still caffe
na Slandrovem trgu v Žalcu
VABUENI V NAŠO VINOTEKO M!
KIV postavil prvo na Hrvaškem
Prva hrvaška elektrarna na biomaso je plod slovenskega znanja
Vroče zaradi ogrevanja in akontacij
Pričakovanja, da bodo vsa stanovanja v blokih, ki so morala do začetka oktobra vgraditi merilnike ali delilnike porabe toplote, že takoj prejemala obračune ogrevanja po dejanski porabi toplote, so se razblinila, saj so stanovalci prejeli mesečno akontacijo stroškov ogrevanja glede na površino stanovanja, ne na porabo.
Za pojasnila smo povprašali tehničnega direktorja Sipra Žalec Zlatka Prislana, ki nam je povedal, da je to v skladu z odločitvijo kurilnega odbora, ki nadzira ceno in sistem kakovosti v imenu lastnikov stanovanj.
Način obračunavanja mora biti določen tudi v tripartitnih sporazumih, ki naj bi bili po besedah Zlatka Prislana predvidoma podpisani v treh do štirih mesecih. Več na str. 8.	K. R.
Minuli petek so ob prisotnosti hrvaške premierke Jadranke Kosor v Strizivoj-ni na Hrvaškem odprli prvo elektrarno na biomaso na Hrvaškem, ki je plod uspešnega slovensko-hrvaškega sodelovanja podjetij KIV Vransko in TPK-EPO Proizvodnja Zagreb na področju obnovljivih virov energije. Investicija je vredna 15 milijonov evrov.
Podjetje KIV Vransko je leta 2008 s hrvaškim podjetjem TPK-EPO Proizvodnja ustanovilo konzorcij in zmagalo na razpisu podjetja Hrast Strizivojna (ki je eden največjih proizvajalcev parketa na Balaknu) za postavitev enega izmed največjih kongregacijskih obratov na biomaso v jugovzhodni Evropi in TPK-EPO. To je prva hrvaška elektrarna na biomaso, ki proizvaja toploto za tehnološke procese (sušilnice, ogrevanje proizvodnih hal) in električno energijo z močjo 3,36 MWh. Za gorivo bodo uporabljali sekance in lesne ostanke iz predelave parketa. Končanje tega projekta je velikega pomena za podjetje KIV Vransko, ki je eno vodilnih podjetij v Evropski uniji na področju pridobivanja energije iz sistemov za izgorevanje biomase in komunalnih odpadkov.	T. T.
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC Razpored komemoracij ob dnevu spomina na mrtve		
ANDRAŽ	torek, 1. 11. 2011, ob 9.00	pri spomeniku NOB v Andražu
BRASLOVČE	petek, 28. 10. 2011, ob 9.00	pri spomeniku NOB v Letušu
	petek, 28.10. 2011, ob 11.00	pri spomeniku NOB v Rakovljah
GALICIJA	petek, 28.10. 2011, ob 11.00	pri POŠ Trje
GOMILSKO	torek, 1. 11. 201 Lob8.45	pri POŠ Gomilsko
GOTOVLJE	petek, 28. 10. 2011, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Gotovljah
GRIŽE	torek, L 11. 2011, ob 14.00	pri spomeniku NOB v Migojnicah
LIBOJE	petek, 28. 10. 2011, ob 16.00	pri POŠ Liboje
PETROVČE	petek, 28. 10. 2011, ob 11.00	pri OŠ Petrovče
POLZELA	petek, 28. 10. 2011, ob 11.30	pri spomeniku NOB v Polzeli
PONIKVA	nedelja, 23.10. 2011, ob 10.00	pri spomeniku NOB na Ponikvi
PREBOLD	petek, 28. 10. 201 l,ob 17.00	pri spomeniku NOB v Preboldu
ŠEMPETER	petek, 28. 10. 2011, ob 8.00	OŠ Šempeter
TABOR	petek, 28.10.2011, ob 11.00	pri spominski plošči OŠ Tabor
VRANSKO	ponedeljek, 31. 10. 201L ob 11.00	pri spomeniku NOB na Gorici
VRBJE	petek, 28. 10. 201 l, ob 16.00	pri spomeniku NOB v Vrbju
ŽALEC	petek, 28. 10. 2011, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v Žalcu
KAM NAJ POKLICEM ZA TAKO
KVALITETNO STREHO
__ ■???
V A RETTO!
NELSKAMP
Vrhunska nemška kritina.
ZASTOPA IN PRODAJA:	d. o. o.
Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Jožefa Bajrič,
Gornji dol 49, Gornji grad
2.	Dušan Kamur,
Griže 16, Griže
3.	Vida Osredkar,
Opekarna 7, Trbovlje
Po vroč kostanj v žerjavico
Predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltesje na predavanju v Žalcu v začetku tega meseca kar nekako šokiral z izjavo, daje med 47 opravljenimi revizijami Računskega sodišča, kjer so se kazali sumi kaznivih dejanj, v sedmih letih leena dočakala sodni epilog. In daje velikokrat bolj pomembna formalna pravilnost postopkov od učinkovite porabe javnih sredstev. Potem sem v tem mesecu zasledila tudi izjavo predsednika protikorupcijske komisije, da imamo problem s sistemsko korupcijo in daje imunski sistem družbe, to je pravna država, odpovedal. Sami pa, da imajo veliko premalo pristojnosti, da bi lahko ukrepali. Lahko bi skupaj z drugimi pristojnimi inštitucijami, te pa imajo svoje prioritete in zato je sinergij premalo, rezultatov pa tudi ni...
Naša demokracija gotovo ni tako zrela, kot seje zdelo pripravljalcem zakonodaje, ki so »menili«, da bodo revizijska poročila Računskega sodišča, ki vsebujejo sum kaznivega dejanja, avtomatsko »prevzeli« pristojni organi pregona in sodne veje oblasti. Zato greš v Sloveniji za krajo bureka v zapor, ob kraji milijona evrov pa se ne zgodi nič, je ugotavljal oni dan predsednik Računskega sodišča.
Zdi se mi, da smo se izgubili v preveliki normiranosti sistema, po kateri tudi evidentni tajkuni trdijo, da je bilo vse v skladu z zakoni. Sodni postopki, če do njih že pride, pa padajo na proceduralni ravni. In ni več pomembno, ali je nekaj tudi etično in pošteno v skladu s tistimi osnovnimi vrednotami, o katerih so nas učili starši, še preden smo vedeli, da pravo obstaja. Saj, kako pa naj vzgajamo naše otroke v času, ko sami ugota-< vljamo, da se morda ne splača biti pošten?
Zato so se te dni prvič dvignila tudi civilna gibanja po svetu in doma, ki protestirajo proti politiki in finančnemu kapitalu, ki sta zaradi ozkih zasebnih interesov, predvsem pa zaradi objestnosti, postavila na kocko svetovno in nacionalna gospospodarstva ter kakovost življenja tistih, ki niso nič krivi, plačujejo pa. Protesti-I rajo proti sprijeni morali finančnih manipulantov in malomožganskemu veleposestništvu politike. Protestniki želijo pravzaprav samo to, kurjim zagotavlja že ustava. (A danes se lahko že vsak smeji v brk ustavnemu
I sodišču.) Zato se mi zdi prav groteskno, ko se ob razpustitvi našega parlamenta in razpisu predčasnih volitev za 4. decembra te dni že pišejo novi politični programi in se rekrutirajo nove politične sile in njihovi kandidati: programi, ki imajo morda drugo barvo papirja, malo zamenjan vrsti red odstavkov, novo terminologijo, a tipičen nasmeh na ustnicah vseh prinašalcev ne glede na to, koliko strani so že zamenjali. Papir vse prenese, ne glede na barvno podlago, to mi navadni že vemo. Zakaj pa se enkrat ne pogovarjamo raje o poštenosti, o tem, kdo si upa tudi cesarju povedati, daje gol, in kdo zna zmagati šele potem, ko pomete pred svojim pragom in ne na način, da pometa pred drugim?
Nekdo bo moral v žerjavico po vroč kostanj, ki so nam ga spekli. Če mu bo uspelo ravno v pravem trenutku, s pravo mero občutka in s poštenim namenom, se bo sladkal s sladkim kostanjem. Še več, iz žerjavice ga bo potegnil tudi za druge in skupaj se bodo sladkali. Sicer pa se bo le opekel.
V dneh, ko smo že začeli urejati grobove in se začeli spominjati naših pokojnih, seje od nas poslovil pesnik izjemno pozitivnega duha Tone Pavček. Spomnimo se tokrat njegovih besed: »V to novo zelenje hrošč lučko prižge, da zmaga življenje, celo ko umre.« Naj torej zmaga življenje!	Lucija Kolar
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
HORMANN
garažna in industrijska vrata
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
matjaž

Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 7l 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680
STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
2
oktober 201 ì
OBČINA ŽALEC
_ ^
Mestna skupnost Žalec praznovala Trgatev v Arji vasi in Žalcu
Letošnji dobitniki priznanj MS Žalec s predsednikom mestnega sveta Romanom Virantom
Glavni obiralci z vinsko kraljico Suzano čakš in županom Jankom Kosom
Mestna skupnost Žalec, ki obsega mesto Žalec, naselje Ložnica in del naselja Podvin, je letos že osmič v spomin na 29. september 1964, ko je Žalec postal mesto, praznovala svoj praznik. Na dan praznika so tudi letos pripravili slavnostno prireditev, na kateri so podelili priznanja Mestne skupnosti Žalec.
O delu mestnega sveta in dosežkih preteklih let je na svečanosti spregovoril predsednik mestnega sveta Roman Virant. V svojem nagovoru je poudaril, da so uspeli v preteklem letu realizirati vse naloge, ki si jih je svet zadal v okviru zmanjšanih finančnih sredstev. Poskrbeli so za preplastitev dela Trubarjeve ulice, izvedbo posegov na Tomšičevi ulici, ureditev križišča Levstikove in Triglavske ulice, finančno največja investicija pa je zajemala asfaltiranje ceste na Ložnici do Podvina mimo Tajh-ta. V teh jesenskih dneh pripravljajo obnovo Župančičeve uli-
Odlični maturantje, ki se ponašajo z nazivom zlati maturantje, so lahko ponosni nase, nanje pa so ponosni tudi njihovi starši, učitelji in družba, ki jim je ob tem uspehu tudi javno izrekla pohvalo. Župan Občine Žalec Janko Kos je zlate maturante, teh je bilo letos iz žalske občine pet, sprejel v Savinovi hiši.
V svojem nagovoru jim je čestital za uspeh in jim zaželel, da bi dosegli vse,zastavljene cilje, ter jim izročil grafiko Rudija Španzla. Zlati maturanti poklicne mature so Špela Markovič z UPI - ljudske univerze Žalec (program predšolska vzgoja), ki je dosegla vseh 23 možnih točk, zaposlena pa je v Vrtcu Žalec - enoti Liboje, Alenka Zabret z UPI - ljudske univerze Žalec
ce, prenovo nadhoda Mavrica, z Občino Žalec pa aktivno delujejo pri projektu obnove Šlandro-vega trga, saj želijo projekt prijaviti na razpis za sofinanciranje s strani evropskih sredstev.
»Čim prej bo potrebno poiskati tudi ustrezno rešitev za žalsko tržnico,« je poudaril Virant in dodal, da se na območju Žalec zahod, kjer sta poleg stanovanjske soseske predvidena tudi dom starejših občanov in vrtec, ureja infrastruktura. V nadaljevanju je spregovoril o tem, da je bilo v preteklih letih veliko vloženega v izgradnjo infrastrukture in njeno obnavljanje, saj novi časi zahtevajo tudi nove rešitve, ekološke in dovršene. Obnovljena je bila tudi razsvetljava na Mestnem trgu in v okolici Doma II. slovenskega tabora Žalec. Virant je spregovoril o številnih društvih, ki delujejo v Žalcu, in njihovih časti vrednih jubilejih, izpostavil pa je 130-letnico gasilstva v Žalcu, skoraj stoletnico Rdečega križa in več kot 90-letni
(program predšolska vzgoja), ki je prav tako dosegla vseh 23 točk in je zaposlena v Vrtcu Žalec - enoti Petrovče, Žiga Tkalec s Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (program kemijski tehnik) je prejel tudi zlato priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo s področja kemije in Alja Ribič s Srednje zdravstvene šole Celje (program kozmetični tehnik), ki je na sejmu kozmetike v Celju letos na tekmovanju v manikiri in ličenju skupaj s sošolkami oblikovala čudovito damo z vrtnico. Alja Gabrilo s I. gimnazije v Celju je zlata maturantka splošne mature (dosegla je 33 točk od 34), zdaj pa nadaljuje s šolanjem na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer študira splošno medicino. Vseh zlatih maturantov je bilo
jubilej Nogometnega kluba Žalec. Spomnil je tudi na evropsko leto prostovoljstva, ki je močno zasidrano v društvih, ki s svojimi aktivnostmi bogatijo življenje v mestu. Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so prispevali delček sebe za razvoj kraja in za pripravo letošnje prireditve.
Delo Mestne skupnosti Žalec je v nadaljevanju pohvalil tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Letošnja priznanja pa so prejeli: Marija Virt za dolgoletno delo v Medobčinskem društvu invalidov Žalec in društvu upokojencev, Igor Gominšek, s. p., za aktivno sodelovanje in pomoč v Vaški skupnosti Ložnica, Alenka Banko za dolgoletno in uspešno delo na področju povezovanja podjetništva v Žalcu, Študentski klub Žalec za uspešno povezovanje mladih na področju zabave, kulture, umetnosti, vzgoje, izobraževanja, športa in sociale in Žiga Tkalec za izjemne uspehe (zlati maturant) v času šolanja na Srednji šoli za elektrotehniko in kemijo na Šolskem centru Celje.
Uvod v letošnjo prireditev je popestril pihalni kvartet pod vodstvom Marka Repnika, na odru dvorane pa se je razlegala pesem mladinskega mešanega pevskega zbora I. OŠ Žalec, ki ga vodi Zdenka Markovič. Pred koncem uradnega dela je ob spremljavi klavirja občinstvo s svojim opernim glasom očaral Jan Korošec. Prireditev je povezovala Klavdija Tomažič, uradnemu delu pa je v preddverju doma sledilo prijetno druženje. D. N.
letos skupaj 482, od tega 147 poklicne in 335 splošne mature.
Sprejema so se udeležili tudi starši zlatih maturantov in ravnatelji srednjih in osnovnih šol, ki so jih obiskovali ti dijaki. V kulturnem programu so nastopili učenci in mentorji Glasbene šole Rista Savina Žalec. Ob koncu so v sproščenem pogovoru tudi nazdravili. T. Tavčar
V	Občini Žalec že nekaj let rasteta in tudi rodita potomki najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta. Ena uspeva ob pročelju gasilskega doma v Arji vasi, druga ob obrambnem stolpu v Žalcu. Njune sadove so obrali, trgatvi pa sta potekali v prijetnem vzdušju, ki so ju popestrili s kulturnim programom, z nagovori uradnih voditeljev, skrbnikov trt, župana, predsednika savinjskih vinogradnikov in še koga.
V	Arji vasi je zbrane pozdravila predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, prireditev pa je vodila Darka Domitrovič Uranjek. Po zaslugi predsednika Iztoka Uranjeka je Gasilsko društvo Arja vas pridobilo cepič skupaj s certifikatom te žlahtne vinske trte. Aprila 2005 so v prisotnosti vaščanov trto predali njihovemu vinogradniku Jožetu Delakordi, ki je cepič posadil in vsa ta leta pozorno skrbel za trto, ki so jo morali 2007 zaradi dograditve gasilskega doma prestaviti. Predlani je trta obrodila prvi grozd, lani jih je bilo deset, letos pa so utrgali že 23 grozdov. Trgatev so opravili gospodar trte Iztok Uranjek, vinogradnik Franc Gajšek in član organizacijskega odbora Franc Domitrovič. Dogodek je spremljal predsednik savinjskih vinogradnikov Silvester Marič, za pokušnjo jagod modre kavčine pa so poskrbele tri mladenke. S pesmijo in glasbo so prireditev polepšali Pevke treh vasi in harmonikar, ob koncu pa so postregli z dobrotami, ki so jih pripravili za to priložnost.
V	Žalcu so že peto leto obrali pridelek trte, ki so jo zasadili aprila leta 2004 v okviru prireditev vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Skrbnik vinske trte je vinogradnik Bogomir Rotovnik,
lastnik pa Občina Žalec skupaj z Društvom savinjskih vinogradnikov. Pred začetkom je vinogradnike in ostale udeležence prireditve nagovoril župan Janko Kos. V svojem nagovoru je pohvalil savinjske vinogradnike, ki s svojimi kakovostnimi vini sodelujejo tudi na državnih ocenjevanjih in dosegajo odlične rezultate, s čimer opozarjajo, da Savinjska dolina ni le dežela hmelja, ampak tudi vina. Zahvalil se je skrbniku trte Bogomirju Rotovniku, ki ves ta čas skrbi za njihovo trto Nikolajo.
Prireditev v Žalcu je vodila Saša Pukl. Trgatev so ob zvokih harmonike v rokah Primoža Zvira opravili Bogomir Rotovnik, vinska kraljica Suzana Čakš, župan Janko Kos, vinogradniki Rudi Trobiš, Rado Gašparič,
Jože Sopotek, Jože Drame in Vinko Mežnar ter duhovnik Jože Rupnik. Predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič pa je povedal: »Letošnje leto je izjemno leto. Že pred časom smo ocenjevali, da je letošnji letnik podoben tistemu iz leta 2000 in 2003. Očitno pa je, da si bomo morali leto 2011 zapomniti kot eno rekordnih, morda kar stoletno letino glede kakovosti, saj je sonce kar sijalo. Kar se tiče pridelka Nikolaje, velja podobno, grozdov je bilo nekoliko manj v primerjavi z lani, so bili pa zato večji in kakovost bo boljša, saj takšne vsebnosti sladkorja do zdaj še ni bilo.«
Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje pri obrambnem stolpu v Žalcu, znova pa bo tam veselo na martinovo.	D. N.
Zupan Janko Kos z zlatimi maturanti (na posnetku manjka Špela Markovič)
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec objavlja Občina Žalec
javni poziv za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2012 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Predmet javnega poziva je sofinanciranje naslednjih dejavnosti:
A.	redna dejavnost društev in redno vzdrževanje društvenih prostorov,
B.	investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme.
Pravico do prijave na javni poziv za sofinanciranje imajo kultura društva, ki so člani Zveze kulturnih društev Savinja Žalec in so registrirana za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem pozivu.
Poziv se začne 26. oktobra 2011 in zaključi 30. novembra 2011.
Izvajalci, ki se javijo na poziv za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje prijave v zaprti ovojnici z oznako »Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj« na naslov: ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (OE Kultura), Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec.
Pristojni uslužbenec za dajanje informacij in pojasnil je Uroš Govek, tel.: 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Obrazce za prijavo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu. Obrazci so na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 2. novembra dalje.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, predlagatelji bodo o izidu poziva obveščeni predvidoma do konca leta 2011 oz. takoj po sprejetju občinskega proračuna za leto 2012.
Iztok Uranjek med trganjem zadnjih grozdov letošnje bere
OBČINA ŽALEC ŽUPAN
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev
SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2011
Ob kulturnem prazniku v prihodnjem letu 2012 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih.
Savinova odličja so:
-	Savinova plaketa z denarno nagrado
-	Savinova plaketa
-	Savinovo priznanje
in se podeljujejo skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.
Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.
Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 12. januarja 2012 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRA) - SAVINOVA ODLIČJA.
Župan sprejel zlate maturante
Nova organizacija, dva OPPN-ja in strategija turizma
agencije Savinja je predstavil fazi izgradnje kanalizacije, ki se tudi poročilo o poteku del pri je po stečaju Vegrada nekoliko izgradnji čistilne naprave in I. zapletla.	L. K.
O strategiji turizma občine
V tridesetdnevno javno obravnavo, ki poteče oktobra, so svetniki predali strategijo razvoja turizma v Občini Žalec 2012-2018. To je oblikovala projektna skupina v sestavi Danica Jezovšek Korent, Marko Laznik, Matjaž Juteršek, Sabina Palir, Nataša Gaber Sivka, Gregor Vovk Petrovski, Ivica Čretnik, Andrej Podpečan, Jože Randl in Breda Vizovišek. Svetnikom je strategijo, ki v pisni obliki zajema 58 strani in 54 strani prilog, predstavila predsednica projektne skupine in direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent. Povedala je, da so želeli skupaj z zainteresiranimi javnostmi s področja turizma v občini pripraviti takšen skupen razvojni dokument, s katerim bi bili korak bliže k ustvarjanju zanimive in prepoznavne turistične destinacije na lokalnem in širšem območju. Ob tem je potrebno prepoznati turizem kot perspektivno panogo bodočega razvoja s strani vseh deležnikov, lokalnega prebivalstva, javnega sektorja in gospodarstva. Stra-terški dokument je zgolj osnova, ki ponuja smernice razvoja turizma. Sam po sebi uspeha ne zagotavlja, je ob predstavitvi poudarila Danica Jezovšek Korent. Uspeh je mogoč šele s skupnim delom in napori pri graditvi ponudbe in prepoznavnosti občine. Dokument tudi ni statičen, saj se bo skozi letne programe še razvijal in spreminjal. Omogočal pa bo tudi ustrezno vključevanje občine v nacionalne razvojne strategije turizma, bo osnova za spodbujanje nosilcev turistične dejavnosti, za usmerjanje prostorskega razovja občine in za izkoriščanje možnosti črpanja domačih in tujih razvojnih sredstev.
Cilj razvoja turistične destinacije »Občina Žalec«, kot so zapisali v strategiji, se kaže v priložnosti, da izkoristimo varnost kot komparativno prednost, neokrnjeno naravo, čisto okolje, udobno dostopnost, ugodno razmerje kakovosti turističnih storitev in cene, številne možnosti za oblikovanje privlačnih in cenovno različnih turističnih produktov, prilagojenih različnim ciljnim skupinam, skladno s trendi v turističnem povpraševanju. V obdobju 2012-2018 naj bi bili ključni operativni cilji oz. naloge razvoja turizma v Občini Žalec:
izgradnja in vzpostavitev novih nočitvenih kapacitet v občini, nadgradnja obstoječih turističnih produktov (Jama Pekel, Rimska nekropola, Ribnik Vrbje, bazilika Matere Božje v Petrovčah kot del produkta romarskega turizma, Kotečnik, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Ekofest, kolesarske poti, Žalska noč idr.), razvoj novih destinacij, kot so Ekokamp v Vrbju, staro mestno jedro Žalca s tržnico, jabolčni festival ipd., izdelava marketinške in komunikacijske strategije z načrtom trženja in redefiniranje organiziranosti turizma ter določitev strokovnega in kompetentnega nosilca za razvoj ter upravljanje turistične destinacije.	L. K.
Novi vila bloki
Na 8. seji žalskega občinskega sveta, ki je bila dan po izidu naše septembrske številke časopisa, 29. septembra, so med drugim potrdili spremenjeno organizacijo občinske uprave, dali v tridesetdnevno javno obravnavo strategijo razvoja občine in potrdili dva odloka o podrobnih prostorskih načrtih, za del naselja Šempeter
in Stanovanjsko sosesko Petrovče.
Na seji so potrdili tudi člane nove občinske volilne komisije za mandatno obdobje štirih let, to so: Slavko Košenina (predsednik), Tanja Vovk Petrovski iz Griž, Drago Podgorelec in Lora Pirmanšek Virant iz Žalca, njihovi namestniki pa (v vrstnem redu, kot so predsednik in čla-. ni) Simon Krčmar iz Žalca, Ivan
Šuler iz Šempetra, Aliča Hribar Dolinšek in Marjeta Rukav iz Žalca. Slavko Košenina, Tanja Vovk Petrovski in Ivan Šuler so bili člani občinske volilne komisije že v preteklem mandatu. Nova komisija bo začela svoj štiriletni mandat 4. novembra. Žalski občinski svetniki so podali tudi soglasje k imenovanju Jolande Železnik, direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec, za nov mandat, in k imenovanju Jožeta Krulca za predstavnika ustanovitelja v svetu javnega zavoda OŠ Petrovče.
Svetniki so po predstavitvi Aleksandra Žolnirja večinsko sprejeli tudi Predlog sprememb in dopolnitev Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žalec. Aleksander Žolnir, kasneje pa tudi predstavnik podjetja Uniarh iz Ljubljane, sta predstavila tudi predlog podrobnega prostorskega načrta za severni del Šempetra, za področje, ki meri 17,3 ha. Na zahodnem delu, ki ohranja vse obstoječe objekte, predvidevajo gradnjo enajst novih objektov, od tega šest stanovanjskih, štiri objekte z enonadstrešnico s poslovno--proizvodnjo-skladiščno-tr-govsko namebnostjo. V drugi fazi pa so tukaj predvideni še trije objekti. V vzhodnem delu severnega dela Šempetra pa je predvidena gradnja enaintridesetih novih objektov, od tega osemindvajset s stano-vanjsko-poslovno dejavnostjo in tri s poslovno-proizvodnjo-- skladiščno-trgovsko namebnostjo. V drugi fazi pa bo na to območje umeščenih še deset objektov. Povsod je predvidena prometna ureditev in priključitev novih in rekonstuiranih objaktov na načrtovano cestno omrežje v ozadju, ureditev zelenih površin in še česa. Po krajši razpravi predvsem svetnikov iz Šempetra, Roberta Smodeja (o pripombah lastnikov vključenih zemljišč), Vojka Zupanca
(da so pripravljalci upoštevali večino pripomb KS Šempeter), Gvida Hribarja iz Žalca (da bi morali investitorji sofinancirati OPPN in koliko je sploh stal) so svetniki predlog podrobnega prostorskega načrta za severni del Šempetra potrdili. Še prej je Aleksander Žolnir pojasnil, da so na javnem razpisu izbrali najugodnejšega ponudnika za pripravo načrta, znesek pa je
40.000	evrov.
Aleksander Žolnir je predstavil tudi Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjske soseske Petrovče vzhod, ki predvideva izgradnjo sedemnajstih individualnih stanovanjskih hiš, gradnjo dovozne ceste in ureditev ob njej, gradnjo gospodarske javne infrastrukture in zunanje ureditve ob individualnih hišah, in sicer na področju južno od javne poti Petrovče-Mazzo-ni-Drešinja vas. Tudi ta odlok so svetniki potrdili.
V nadaljevanju so sprejeli tudi Predlog Pravilnika o postopku obremenjevanja nepremičnin v lasti občine, ki ga občina do zdaj še ni imela, in ureja postopke v zvezi z ustanovitvijo služnosti na občinskih zemljiščih ter določa odškodnine, povezane z njo.
Glasovali so za Predlog dopolnitve Letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Žalec za leto 2011 in podali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v JZ Vrtci Občine Žalec. Seznanili so se tudi z izvedbo razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, katerih dokončno prednostno listo smo objavili tudi v prejšnji številki našega časopisa. Na prednostno listo A za neprofitna stanovanja (zavezanci niso zavezani plačati varščine in lastne udeležbe) v lasti Občine Žalec se je uvrstilo 82 prosilcev, na prednostno listo B (prosilci so zavezani plačati varščino in lastno udeležbo) pa 10 prosilcev.
Stojan Praprotnik z Razvojne
V Šempetru, na zahodni strani sedanjega blokovskega naselja, poteka gradnja novih objektov. Investitor je gradbeno podjetje Gradia iz Celja, ki bo zgradilo vila bloke.
Občinski podrobni prostorski načrt na tem območju predvideva osem večstanovanjskih objektov, katerih etažnost bo od "pritličja+ena" do "pritličja+tri" etaže. Ob regionalni cesti bo za nova stanovanja zgrajena garažna hiša s 70 parkirnimi me-
sti, kar zagotavlja parkirišča za najmanj dve stanovanjski enoti, tako da novi stanovalci ne bodo zasedali »starih« parkirišč ob sedanjih blokih. Urejen bo tudi enosmerni izvozni priključek na regionalno cesto, kar je potrebno za zagotavljanje prometne varnosti. Že v prvi fazi bodo v celoti uredili infrastrukturo, okolico in zunanjost objektov, medtem ko notranjost vseh stanovanj še ne bo dokončana. Vsa stanovanja gradijo za prosti trg. K. R.
Potrdili novo organzacijo
Žalski občinski svetniki so na septembrski seji potrdili tudi Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki so ga na sedmi, junijski seji dali v tridesetdnevno javno obravnavo. Na tokratni seji je pobude in spremembe osnovnega predloga predstavila direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. Poudarila je, da so se uskladili tudi s sindikati, ki so se prepričali, da bo dela za vse in da se za delavce občinske uprave položaj ne bo poslabšal.
V novo besedilo so vnesli nekaj vmesnih drobnih popravkov in dopolnil, vendar se predlagana reorganizacija v bistvenih točkah ni spremenila. Največ pripomb je posredovala Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec na čelu z Lojzetom Posedelom, med njimi na temo možnosti prenosa pooblastil iz drugega odstavka 6. člena, po katerem lahko župan za izvrševanje proračuna in opravljanje drugih nalog pooblasti podžupana, direktorja občinske uprave ali drugega javnega uslužbenca. Tanja Razboršek Rehar je poudarila, da v zakonodaji ni ovir, ki bi omejevale možnosti pooblastil, zato ta dikcija ostaja nespremenjena. Prav tako je z besedico tim, ki je zmotila nadstrankarsko listo. Tanja Razboršek Rehar je pojasnila, da so preverili v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in pomeni točno tisto, zaradi česar je tudi vključena v dokument.
Sicer pa so v dokument dodali tudi 27. člen, po katerem je občina s posebnimi predpisi že dala javna pooblastila in koncesije za opravljanje dejavnosti in tega po reorganizaciji ne bodo ukinjali. To je zdaj v dokumentu bolj jasno navedeno, predvsem zaradi želje, da se dejavnosti in odgovornosti ne bi podvajale, je pojasnila Tanja Razborše Rehar. Gre za del nalog s področja javnih negospodarskih služb, kijih s posebnim odlokom že izvaja ZKŠT Žalec, pa gospodarskih javnih služb v okviru JP Komunala, pa del nalog s področja gospodarstva v okviru Razvojne agencije Savinja, pa koncesije za opravljanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Po kratki razpravi so svetniki Predlog Odloka o reorganizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Žalec potrdili z 22 glasovi za, občinska uprava pa bo že v teh dneh na tej osnovi predstavila novo sistematizacijo. Osnova zanjo bo torej nova organizacija občinske uprave, kjer bo zdaj namesto štirih pet oddelkov občinske uprave, imenovali pa se bodo uradi: Urad za prostor in gospodarstvo, Urad za gopodarske javne službe, Urad za negospodarske javne službe, Urad za javne finance in Urad za premoženjske, pravne in splošne zadeve.	L. K.
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI UL Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma Občina Žalec objavlja
javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja turizma na območju Občine Žalec za leto 2012.
Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja turizma v Občini Žalec v letu 2012.
Na javni poziv za sofinanciranje turističnih programov in projektov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo neprofitni in prostovoljni izvajalci turistične dejavnosti na področju Občine Žalec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo sedež v Občini Žalec;
•	so registrirani za opravljanje dejavnosti na turističnem področju in delujejo najmanj eno leto;
•	imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon;
•	imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov in projektov;
•	vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter projektov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
Obrazci za prijavo so na voljo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a (OE Turizem), in na spletni strani www.zkst-zalec.si od 2. novembra 2011 dalje.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj - sofinanciranje turističnih programov in projektov 2012« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 30. novembra 2011.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev bodo kandidati obveščeni do konca leta 2011.
Med izvajalci programov in projektov ter občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov turizma na območju Občine Žalec za leto 2012.
Informacije: ZKŠT Žalec, OE Turizem, tel: 714 03 90 (Sabina Palir)
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEIAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju športa Občina Žalec objavlja
javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja športa na območju Občine Žalec za leto 2012.
Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja športa v Občini Žalec v letu 2012.
Na javni poziv za sofinanciranje športnih programov in športnih investicijskih projektov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo neprofitni in prostovoljni izvajalci športne dejavnosti na področju Občine Žalec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo sedež v Občini Žalec;
•	so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem področju in delujejo najmanj eno leto;
•	imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon;
•	da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov in projektov;
•	občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke.
Obrazci za prijavo so na voljo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a in na spletni strani www.zkst-zalec.si od 2. novembra 2011 dalje.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj - javni poziv za področje športa 2011« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 30. novembra 2011.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev bodo kandidati obveščeni do konca leta 2011.
Med izvajalci programov in projektov ter občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov športa na območju Občine Žalec za leto 2012.
Informacije: ZKŠT Žalec, OE Šport, tel: 712 12 67.
Prenovljeni odseki cest
Z deli na Terasah III nadaljujejo
Obnova dvorca Novi Klošter v Založah poteka po načrtih. Trenutno pod nadzorom celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije opravljajo vzdrževalna dela.
Zaključek prve faze obnove, ki bo stala okrog dva milijona evrov, načrtujejo v začetku prihodnjega leta, obsega pa dela na ohranjenem bivalnem delu dvorca, in sicer obnovo strehe, zaščito zidov pred vlago,
kanalizacijo, obnovo fasade in ureditev prostorov v prvem in drugem nadstropju. V novih prostorih namerava Zavod Tromostovje organizirati akademska, kulturna in duhovna srečanja.	T. Tavčar
Obnova dvorca Novi Klošter
Začetek gradbenih del na Terasah III
Občina Braslovče kot investitor intenzivno nadaljuje z gradnjo komunalne infrastrukture na območju naselja Braslovče - Terase III. Gradbeno podjetje CM Celje, ki je prevzelo vsa gradbena dela, je te dni že zaključilo z odri-
vom in odvozom humusa ter osnovnim nasutjem dovoznih cest s tamponom.
Za letos so načrtovali tudi izgradnjo meteorne in fekalne kanalizacije, napeljavo vodovoda, postavitev nizkonapetostnega omrežja in gradbena
dela za javno razsvetljavo. Dokončanje del z asfaltiranjem dovoznih cest predvidevajo spomladi. Na tem območju bo v kratkem zraslo 38 stanovanjskih hiš. Vrednost projekta je 520 tisoč evrov, ki jih bo občina zagotovila iz proračuna. T. T.
Preboldska zlata maturanta
Svetniki Občine Vransko so se v predavalnici Inovacijskega centra Vransko sestali na 6. redni seji, na kateri so po potrditvi razširitve dnevnega reda obravnavali, razpravljali in odločili o 12 točkah dnevnega reda.
Po potrditvi zapisnika in realizacije sklepov zadnje seje so župan Franc Sušnik in predstavniki JKP Žalec predstavili predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold,
Tabor, Vransko in Žalec in predlog Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, ju sprejeli v prvem branju in ju posredovali v javno obravnavo na krajevno običajen način. Po hitrem postopku so nato sprejeli Odlok o spremembi Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., in brez pripomb soglašali k imenovanju Jolande Železnik za direktorico Medobčinske splošne knjižnice Žalec.
Po krajši obravnavi so v nadaljevanju sprejeli Letni program kulture v Občini Vransko za leto 2012, v katerem je za sofinanciranje društev in drugih neprofitnih organizacij, javnih zavodov s področja kulture, financiranje in sofinanciranje kulturnih progra-
mov in prireditev občinskega pomena in vzdrževanje ter investicije v infrastrukturo namenjenih skupaj 126.600 evrov. Po krajši razpravi so sprejeli Letni programa športa v Občini Vransko za leto 2012, po katerem je predvidena poraba sredstev za šport v skupni višini 88.728 evrov. Občinski svet se je seznanil tudi s poročilom o rezultatih polletnega poslovanja Občine Vransko, iz katerega je razvidno, da so prihodki glede na veljaven plan 29,5-odsto-tno realizirani, odhodki pa 30,3-odstotno.
Ob koncu seje so svetniki obravnavali tudi premoženj-sko-pravne zadeve in podali soglasje za začetek prodaje poslovnih prostorov v ZD Vransko in odprodaji sorazmernega deleža lastništva Občine Vransko na pare. št. 13/3, k. o. Vojnik, v Občini Vojnik.	T. T.
Novi Klošter že obnavljajo
dovodno omrežje in most čez Strugo, vozna pasa pa na novo asfaltirali. Izvajalec del, podjetje CMC Celje, je delo opravil v predvidenem roku. Investicijo, vredno okoli tristo tisoč evrov, je delno financirala tudi Direkcija RS za državne ceste. Odprtje so s kulturnim programom polepšali učenci OŠ Polzela, domači župnik Jože Kovačec pa je blagoslovil opravljena dela. S prerezom traku so odsek simbolično predali v uporabo župan Ljubo Žnidar, predstavnik izvajalca del CM Celje Andrej Kamenšek in predsednik krajevnega odbora Zdravko Dovečar.
Odseke nekaterih cest so uredili tudi v Dobriču, Založah in Ločici ob Savinji, kjer so 20-odstotni delež od celotne investicije sofinacirali uporabniki cest. T. Tavčar
Ob odprtju ceste od Zavašnika do železniške postaje
V okviru praznika Občine Polzela so v preteklih dneh namenu predali kar nekaj obnovljenih in na novo asfaltiranih odsekov krajevnih cest.
Med večje pridobitve nedvomno sodi obnovljena regionalna cesta pd Zavašnika do železniške postaje v dolži-
ni 400 m.
Kot je na slovesnosti povedal župan Ljubo Žnidar, so na tem odseku zgradili pločnik, kanalizacijo, ki bo omogočila priključitev stanovanjskih objektov na javno kanalizacijsko omrežje, javno razsvetljavo, uredili odvodnjavanje, obnovili vo-
Odsek asfaltirane ceste v novem naselju Ločica ob Savinji so s prerezom traku predali namenu župan Ljubo Žnidar, predsednik KO Ločica ob Savinji Lado Kosec in Franc Turnšek
Za vas uredimo kredit
FASÄDERSfyÖ [•SÜ|OPLESKARSTVO
040 42 73 11
davor zagožen
tel./fax:03 705 33 44 ^rww.slikopleskgrst'
• info@slikopleskarstv
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
^ MAUI
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
BARVNO
FOTO
KOPIRANJE
Tilen Kerič iz Latkove vasi in Gregor Razpotnik iz Dolenje vasi sta letošnja zlata maturanta iz Občine Prebold. Župan Vinko Debelak ju je ob tem uspehu povabil na sprejem, ki so se ga udeležili tudi vsi trije podžupani, Franc Škrabe, Marjan Golav-šek in Emilija Črnila.
Na slovesnosti je maturantoma najprej čestital župan in ob tem izrazil veselje, da je tudi letos Občina Prebold med tistimi občinami, ki se lahko pohvalijo z zlatimi maturanti. Leta 2008 so ta laskavi naslov prejeli štirje maturantje, dve dekleti in dva fanta, leta 2009 in 2010 pa dekleti. Letos pa Ti-
len Kerič, maturant I. gimnazije v Celju, in Gorazd Razpotnik, maturant Srednje šole za logistiko - smer avtomehanik. Tilen s šolanjem nadaljuje na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Gorazd pa v Celju. D. N.
Zlata maturanta Občine Prebold na sprejemu pri županu Vinku Debelaku
Od vseh zlatih maturantov, jih je 12 iz Spodnje Savinjske doline. Poleg Tilna in Gregorja so ta uspeh dosegli tudi Alja Ribič iz Petrovč, Žiga Tkalec iz Žalca, Alja Gabrilo iz Dre-šinje vasi (Petrovče), Aleš Kos iz Studenc (Ponikva pri Žalcu), Tjaša Bogataj z Gomilskega, Tina Zupančič iz Spodnjih Gorč (Braslovče), Ana Kolšek iz Andraža nad Polzelo, Petra Kolar z Vranskega, Živa Pur iz Za-lož (Polzela) in Jona Rak Koceli iz Braslovč.
O letnih programih kulture in športa
POPRAVEK
V članku Veliko opravljenega in še več načrtov, ki je bil objavljen v prejšnji številki Utripa Savinjske doline, smo pomotoma zapisali, da je bil med prejemniki priznanj Občine Braslovče tudi Blaž Podpečan iz Pariželj. Blaž Podpečan je namreč odklonil prejem priznanja, nas pa ta novica ni dosegla pred izidom septembrskega časopisa. Za to se vpletenim opravičujemo.	Uredništvo
Cistiina naprava v Prekopi	Glavni projekti pod streho
Z odprtja čistilne naprave
Prejšnji petek so v Prekopi pripravili slavnostno odprtje male čistilne naprave in prve faze kanalizacije Čeplje, Prekopa, Stopnik. Vrednost investicije znaša 470 tisoč evrov, od tega je Občina Vransko na javnem razpisu iz evropskih sredstev uspela pridobiti 85 odstotkov.
Polzelski svetniki so se na četrtkovi osmi redni seji med drugim seznanili s končnim poročilom nadzornega odbora občine za lansko leto, razpravljali o rebalansu proračuna, po skrajšanem postopku pa potrdili Predlog Odloka o občinskem prostorskem načrtu 2007-2011 ter Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ločica III, II. faza, in programa opremljanja stavbnih zemljišč.
Potrdili so tudi zapisnik druge telefonske korespondenčne seje, na kateri so svetniki za vršilko dolžnosti direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela do imenovanja direktorja največ za leto dni s
15.	oktobrom potrdili Jernejo Svetko, višjo referentko za druž-
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče je tretjo oktobrsko soboto organiziralo prvo tekmo v orientaciji savinjske lige. Na tekmovanju, ki je potekalo v okolici doma borcev na Dobrovljah, je sodelovalo 39 ekip s 180 tekmovalci iz planinskih društev Vransko, Žalec, Polzela, Zabukovica, Ponikva, Šempeter in Dobrovlje Braslovče.
V kategoriji A je prvo mesto osvojila ekipa OŠ Braslovče, v kategoriji B ekipa OŠ Vransko, v kategoriji C ekipa PD Dobrovlje Braslovče, v kategoriji D
Mala čistilna naprava Prekopa je mehansko biološka s tretjo stopnjo čiščenja. Potrebno pa je poudariti, da poteka proces čiščenja brez uporabe kemikalij. V prvi fazi je bil zgrajen primarni del kanalizacije Čeplje-Prekopa, na katerega bo že zdaj mogoče priključiti 24 gospodinjstev, 3
bene dejavnosti Občine Polzela. V nadaljevanju so bili svetniki seznanjeni s končnim poročilom Nadzornega sveta Občine Polzela za lansko leto. Kot je poudarila njegova predsednica Martina Lipičnik, je nadzorni odbor program nadzora zastavil tako, da je za različna področja nadzora zadolžil svoje posamezne člane. Manjše nepravilnosti so ugotovili pri društvih in podali nekaj priporočil.
Kar nekaj časa pa so svetniki razpravljali o Predlogu Odloka o rebalansu proračuna za letošnje leto. Predlog sta podala župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Sredstva rebalansa proračuna Občine Polzela za letos povečujejo za dva odstotka na prihodkovni strani in znašajo
4.699.000	evrov in na odhodkov-
ekipa PD Polzela, v kategoriji veteranov ekipa PD Zabukovica in v kategoriji družin družina Sadnik iz PD Polzela. Pokale in priznanja najboljšim trem ekipam v vsaki kategoriji sta ob koncu tekmovanja podelila predsednik društva Toni Ramšak in načelnica mladinskega odseka Darinka Križanec. Pri organizaciji tekmovanja je sodelovalo dvajset članov društva, tekmovanje pa je vodil Franci Kumer. Naslednjo tekmo bo novembra pripravilo PD Vransko.	T. T.
gostinske objekte in nastajajoče stanovanjsko naselje Čeplje (54 stanovanj). Na osnovi izvedenih javnih naročil sta bila izbrana izvajalca del Radok Celje za izgradnjo kanalizacije in črpališča ter Pomgrad, d. d., Murska Sobota za izgradnjo MČN Prekopa.
V kratkem kulturnem programu od odprtju pomembne pridobitve so se predstavili učenci OŠ Vransko - Tabor, nato pa sta župan Franc Sušnik in predstavnik dobavitelja strojne opreme Roman Jurički predstavila potek izgradnje in način delovanja čistilne naprave. Domači župnik Jože Turinek je opravil blagoslov, osnovnošolka Brina Lend, župan Franc Sušnik in predsednik vaškega odbora Prekopa Ljubo Gosak pa so s prerezom traku čistilno napravo predali namenu.	T. Tavčar
ni strani za 308.200 evrov oziroma 5.374.200 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša 675.200 evrov in ga bodo pokrili s sredstvi iz preteklih let v višini 481.700 evrov, iz povečanja prihodkov v višini 93.000 evrov in zadolževanja v višini 326.000 evrov, ki se znižuje za 34.000 evrov. Tako je zadolževanje občine z rebalansom nižje od načrtovanega predvsem zaradi prenosa sredstev iz preteklih let. Potrebno' je omeniti, da so se povečale investicije na področju cestne dejavnosti predvsem zaradi pogojev lastnikov stanovanjskih enot na Bregu, kjer se izvaja rekonstrukcija lokalne ceste in investicija izgradnje pločnika na relaciji Polzela-Podvin.
Predlog Odloka o občinskem prostorskem načrtu 2007-2011, ki so ga svetniki potrdili po skrajšanem postopku, sta svetnikom obrazložila Magda Cilenšek in Saša Piano s podjetja Arears, d. o. o„ Velenje. Odlok obsega izvedbeni in strateški del, po živahni razpravi pa je predlog odloka ob koncu potrdilo vseh 16 svetnikov. Tudi Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ločica III, II. faza, in programa opremljanja stavbnih zemljišč na tem območju so svetniki sprejeli po skrajšanem postopku. O tem je svetnike seznanila Aleksandra Geršak s podjetja RC Planiranje Celje. Gre za območje, veliko 1,96 ha, kjer bo v prihodnje 12 stanovanjskih objektov. V nadaljevanju sta Matjaž Zakonjšek in Igor Glušič iz JKP, d. o. o., Žalec obrazložila dva predloga Odloka o oskrbi s pitno vodo in o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec in ga po krajši razpravi dali v 15-dnevno javno obravnavo. Po skrajšanem postopku so svetniki brez pripomb potrdili Predlog Odloka o preimenovanju JKP Žalec, ki se bo po novem imenovalo KOMENKO, d. o. os	T. T.
Preboldski občinski svetniki so se na rednih sejah občinskega sveta sestali zadnji četrtek v septembru in prejšnji četrtek. Septembra so med drugim potrdili Odlok o splošnem redu v Občini Prebold, na oktobrski 10. seji pa tudi rebalans proračuna.
Odlok o splošnem redu v Občini Prebold so na septembrski seji sprejeli v drugi obravnavi, po skrajšanem postopku pa so potrdili Odlok o načinu opravljanja izbirne gospodarske javne službe vzdrževanja javne razsvetljave, semaforjev ter druge cestne prometne svetlobne signalizacije in opreme na območju Občine Prebold. Odlok predvideva razpis koncesije, sprejeti pa ga je bilo potrebno zaradi večjega nadzora nad opravljanjem te službe in tudi zaradi vlaganj države v obliki subvencij za manjšo porabo električne energije. Pri tem projektu se je preboldska občina pridružila koroškim občinam.
Svetniki so se seznanili tudi s poročiloma o počitniškem delu dijakov in študentov ter o poslovanju letnega kopališča Prebold. Letošnja sezona je bila zelo uspešna, je povedal podžupan Franci Škrabe. Bazen je obratoval 60 dni, 10 dni je bil zaprt zaradi slabega vremena. Od 26. junija do 4. septembra je bilo približno 9.900 kopalcev, več kot šest tisoč
Občina Braslovče je oktobra končala z obnovitvenimi deli v športnem centru v Pa-rižljah. Precej dotrajani športni objekti in otroško igrišče so na veliko zadovoljstvo krajanov končno dobili novo podobo. Ob vhodu v športni center so uredili parkirišče ter obnovili igrišča za odbojko na mivki, nogomet na travi in košarko.
Zagotovo so nove pridobitve veseli najmlajši in njihovi starši, saj je Občina Braslovče na novo uredila tudi otroško igrišče. V okviru projekta Ureditev otroškega igrišča Parižlje, enega izmed izvedbenih projektov Načrta izvedbenih projektov (NIP) Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline za leto 2011, so v športnem centru v Parižljah postavili sedem novih igral in obnovili štiri stara igrala. V Parižljah so prepričani, da bodo urejene igralne in športne površine v prihodnosti prispevale k večjemu zavedanju pomena kulture gibanja pri vseh občanih. Celotna investicija je vredna nekaj več kot 70 tisoč evrov. Obnovo športnih površin je finančno podprla Fundacija za šport RS v višini nekaj več kot 15 tisoč evrov, ureditev otroškega igrišča pa na podlagi sklepa v okviru programa LEADER v višini II tisoč evrov sofinancira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ostalo je pokrila Občina Braslovče.	T. Tavčar
je bilo otrok, ki so imeli brezplačen vstop. Prihodek od prodanih vstopnic je znašal dobrih osem tisoč evrov, stroškov pa je bilo skupaj več kot 28 tisoč. V razpravi so svetniki razmišljali, ali bi bilo prav za otroke iz drugih občin uvesti vstopnino oziroma pozvati druge občine, da bi kaj prispevale za brezplačen vstop vseh otrok, da bi se moralo kaj pri bazenu dogajati tudi zvečer, čeprav je potem problem zagotavljanja čistosti vode, in da je potrebno ločiti vstop na kopališče in v gostinski objekt. S ponudbo slednjega svetniki niso najbolj zadovoljni, prav tako ne z aktivnostjo domačih društev, ki bi lahko na bazenu organizirala tudi kakšno dejavnost. Kljub vsemu so se strinjali, da je letno kopališče izrednega pomena za občino.
Na oktobrski seji pa so preboldski svetniki najprej pozorno prisluhnili Stojanu Praprotniku z Razvojne agencije Savinja Žalec, ki je poročal o dokončanju gradnje primarne kanalizacije in nadgradnje centralne čistilne naprave v Kasazah v okviru projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje. Razprava je bila precej burna, zlasti so preboldski svetniki opozarjali, da je za napake in slabo delo prvo-
V ponedeljek, ko je bila redakcija Utripa že zaključena, so se na svoji sedmi redni seji zbrali svetniki Občine Tabor. Obravnavali so enajst točk dnevnega reda.
Na dnevnem redu so imeli poleg rednih točk, ki vključujejo sprejem zapisnika prejšnje seje, tudi izvrševanje Proračuna Občine Tabor za obdobje od 1. januarja 2011 do 30. junija 2011. Poleg tega so opravili drugo obravnavo Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Tabor. Obravnavali in sprejeli naj bi tudi Odlok o
tnega izvajalca kriv tudi nadzorni inženir, ki pa ostaja isti tudi v ponovljenem razpisu za izvajalca za dokončanje projekta. Župan Vinko Debelak je povzel nekaj bistvenih ugotovitev, da je ob unovčeni bančni garanciji denarja za dokončanje dovolj, da naj bi bila primarna kanalizacija dokončana do 15. decembra in da se bo sestal projektni svet v zvezi s končnim obračunom s prvotnim izvajalcem, govoril pa naj bi tudi o odškodninah.
V nadaljevanju seje so v prvi obravnavi sprejeli odlok o občinskem OPPN za dve območji v Šeščah, kjer je predvidenih 25 eno- in dvodružinskih hiš. V 15-dnevno javno obravnavo sta bila dana odloka o odvajanju in čiščenju komunalne ter padavinske odpadne vode ter o oskrbi s pitno vodo v spodnjesavinjskih občinah.
Potrdili so tudi rebalans letošnjega proračuna. Prihodki bodo za 600 tisoč evrov nižji od prvotnega proračuna in bodo znašali 5.057.606 evrov, odhodki pa se zmanjšujejo za dobrih 800 tisoč na 4.899.056 evrov. Kljub temu so uspeli dokončati vse večje projekte, kot so sekundarna kanalizacija, prizidek vrtca in občinska knjižnica, njeno uradno odprtje bo 3. decembra, od tega tedna pa knjižnica že deluje na novi lokaciji.	K. R.
oskrbi s pitno vodo na območju, ki vključuje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline. Prav tako so obravnavali Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Savinjske doline. Na dnevnem redu je bil tudi Odlok o spremembi Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja, d. o. o., Žalec.
Svetniki so bili na seji po predvidenem dnevnem redu seznanjeni z informacijami o poteku projektov, kot je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave, projekt Tabor - jug in odpravljanje škode po neurju 2010.	D. N.
Odloka po hitrem postopku
Planinci na orientaciji
Mladi planinci OŠ Braslovče v kategoriji A in B z mentorico Ireno Kumer
Obnovljen športni center v Parižljah
Zdaj so najmlajši na otroških igralih varni
Sedma redna seja
Večkrat ponovljena, a vendar ena
■Piissimi
ppl
Strokovna vodja bienala je profesorica likovne pedagogike Neli Šuler, ki je ob 30-letnici otroške grafike v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec na ogled postavila tudi razstavo do zdaj nagrajenih del
***•
»tu

• ««!
•II
1*1
‘U*
Ml
nm
>11
F^nnŠL..
‘»»n;
s*i!!!*U5S55S!S
!»»
H*
• <*
Si
Grafika je izrazno zanimiva in zahtevna veja likovne umetnosti. Poleg poznavanja zakonitosti različnih grafičnih tehnik zahteva zbranost ustvarjalca in ne dopušča velikih napak pri udejanjenju ideje. Njena osnovna 'značilnost je več-kratnost odtisov, ki je bila v preteklosti še posebej cenjena. A dragocen je že en odtis, še toliko bolj, če ga ustvarijo otroške roke.
Tega sta se pred 30 leti ob pripravi prve razstave otroške oziroma pionirske grafike v Žalcu zavedala tudi likovna pedagoginja Dragica Sajovec in takratni ravnatelj žalske osnovne šole Franci Šuler. Od takrat se je zvrsti-
lo 15 bienalov. Danes se I. osnovna šola Žalec ponaša z izredno zbirko otroških grafik, ki ji po besedah akademskega grafika specialista Petra Krivca, izrednega profesorja za grafiko in didak-tiko likovne vzgoje na PeF Maribor ter vsa leta člana strokovne komisije bienala, v naši državi ni enake. Je rezultat treh desetletij vztrajanja, odkrivanja in vlaganja grafičnega ter pedagoškega znanja.
Nove otroške grafike vsaki dve leti pregleda strokovna komisija, izbere najboljše za razstavo in jih deset nagradi. Najboljše grafike so objavljene tudi v katalogu. Vsako bienale ima častnega pred-
Sedmošolec Andrej Kronovšek z OŠ Šmartno ob Paki je za svojo grafiko prejel nagrado
sednika, enega od priznanih akademskih slikarjev in grafikov. Dve leti so grafike na ogled na hodnikih I. OŠ Žalec, torej živijo. Neli Šuler, profesorica likovne pedagogike, ki prizadevno nadaljuje delo Dragice Sajovec, ob tem dodaja: »Na bienalu si likovni pedagogi izmenjamo mnenja in se pogovorimo z umetniki, ki imajo izkušnje tudi s področja poučevanja. Pokažejo se smernice za nadaljnje delo in razvoj grafike. Glavno vodilo bienala je, da se grafika v osnovnih šolah in vrtcih čim bolj razvije, saj je lahko zaradi nepoznavanja to področje premalo zastopano. Že najmanjšim je potrebno nuditi vso pomoč, da bi lahko svoje občutenje sveta izrazili izvirno in z veliko mero domišljije, predvsem pa sproščeno in ne preveč vodeno s strani pedagoga. Grafika je zelo disciplinirana in zahtevna dejavnost, zato je resnično potrebno sodelovanje med učiteljem in učencem.«
Častni predsednik bienala mag. Črtomir Frelih, izredni profesor za risanje in grafiko na PeF Ljubljana, je na prireditvi ob odprtju bienala v Domu II. slovenskega tabora Žalec med drugim povedal: »Marija Terezija je bila res zvita in napredna gospa. V njenem času je osnovno šolstvo na Slovenskem postalo obvezno in že v prvih učnih načrtih se pojavlja likovna vzgoja. Takrat se ji je reklo risanje za dečke in ročno delo za deklice, in to dve uri na teden. Danes je situacija nekoliko drugačna, zato si dovolim pripombo, da je morda stara zvita gospa vedela kaj več, kot vedo današnje mlade
15. bienale otroške grafike so s prireditvijo Podarjeno srcu odprli učenci in učitelji I. OŠ Žalec z gosti
razvite glave, ki odločajo o
tem.	Današnji čas je za mladega likovnega ustvarjalca zapleten, ker ga na eni strani vabijo blišč sodobnih medijev, hitrost in nenapornost manipuliranja s podobami, po drugi strani pa imamo opravka s tako imenovanimi klasičnimi likovnimi tehnikami, ki zahtevajo bistveno več napora, več zbranosti, do rezultata se pride počasneje. Vendar si upam trditi, da je zato zadovoljstvo večje. Claude Lévi-Strauss je v obdobju razmaha permisivne vzgoje spregovoril učencem in izrekel pomemben stavek: Tisto, kar ni naporno, po vsej verjetnosti ni šola. Na vsak način sta tako zadovoljstvo kot pridobivanje novega znanja povezana z določeno mero napora in narobe bi bilo misliti, da mladi ljudje tega napora ne marajo. Ravno nasprotno. Zelo radi rešujejo naloge, ki jih ravno še zmorejo, in veliko osebno uresničitev čutijo ob tem, ko nalogo uspešno opravijo. Tudi vse grafike so pomembne osebne zmage.«
Strokovna komisija 15. bienala otroške grafike, katere člani so bili profesorji za gra-
fiko, risanje in slikanje Peter Krivec, Darko Slavec in Boris Jesih, je izmed 1.400 prispelih grafičnih listov iz 106 slovenskih šol in vrtcev izbrala 380 del za razstavo na hodnikih I. OŠ Žalec, deset avtorjev in njihovih mentorjev pa nagradila z enakovrednimi nagradami. Nagrade so podelili ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, častni predsednik mag. Črtomir Frelih in župan Občine Žalec Janko Kos.
Avtorji nagrajenih grafik so: sedmošolec Jasmin Fej-zič (OŠ Danila Lokarja Ajdovščina), devetošolec Jaka Mermolja (POŠ Ankaran), sedmošolec Blaž Suša (OŠ Divača), šestošolki Nikita Gherbassi (OŠ Dutovlje) in Zala Uratarič (OŠ Primoža Trubarja Laško), deveto-šolka Marjetka Hrastar (OŠ Mirna Peč) ter sedmošolci Mare Pogorelc (I. OŠ Slovenj Gradec), Žan Jamnik (III. OŠ Slovenj Gradec), Andrej Kronovšek (OŠ Šmartno ob Paki) in Mario Jurkič (OŠ Šalek Velenje).
Ravnateljica Tatjana Žgank Meža se je zahvalila vsem, ki so v tridesetih letih pripomogli k rasti bienala,
med drugim vsem žalskim ravnateljem, ki so vsa leta podpirali organizacijsko in finančno zahtevno prireditev, likovnim pedagogom, članu strokovne komisije Petru Krivicu ter Občini Žalec. »Bienale vedno znova preseneča, grafike pa polepšajo šolske prostore. Vsako likovno delo je brezčasno in nosi v sebi neprecenljivo ustvarjalno moč in energijo. Tudi v tem trenutku imamo veselje, moč in energijo, da spoštljivo gradimo na trdnih temeljih preteklosti za bodočnost,« je med drugim povedala ravnateljica.
Prireditev ob odprtju jubilejnega bienala so pod vodstvom Polone Kuder pripravili učenci žalske šole z učiteljicami in gosti, naslovili pa so jo Podarjeno srcu. Poleg razstave grafik in kataloga 15. bienala (oblikovala ga je Neli Šuler) so na žalski šoli letos pripravili tudi katalog z naslovom 30 let bienala otroške grafike (1981-2011) in v preddverju dvorane Doma II. slovenskega tabora Žalec spremljevalno didaktično razstavo nagrajenih grafik dosedanjih bienalov.
K. R„ foto: T. T.
Še dve novi glasbeni učilnici
Ravnatelj GŠ Risto Savin Žalec mag. Gorazd Kozmus
Glasbena šola Risto Savin Žalec je letošnje šolsko leto začela z več prostorskimi pridobitvami. Dislocirana enota na Polzeli se je preselila v obnovljeni Grad Komenda, v Žalcu pa so uredili dve novi učilnici. Odprtje novih učilnic je pospremil koncert mladih glasbenikov v dvorani šole.
S pridobitvijo dveh dodatnih učilnic so namreč pravemu namenu predali tudi dvorano. Če-
prav se je žalska glasbena šola v povsem nov objekt preselila šele pred petimi leti, je bilo prostora za vse glasbenega uka željne mlade in njihove učitelje že premalo, zato so imeli pogosto pouk ali celo sestanke kar v dvorani. Zdaj bo dvorana namenjena res le za koncerte, glasbene produkcije in vaje orkestrskih sestavov, je povedal ravnatelj mag. Gorazd Kozmus in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k ureditvi novih učilnic v drugem nadstropju stavbe. Vrednost investicije je 87 tisoč evrov, ki jih je ob veliki pomoči žalske občinske uprave zagotovila šola. Trak ob vhodu v nove prostore je skupaj z županom Občine Žalec Jankom Kosom in ravnateljem mag. Gorazdom Kozmusom prerezala ena najbolj prizadevnih učenk - čembalistka Kirn Pavlič.
Da bi kakšen prostor v žalski glasbeni šoli ostal neizkoriščen, se ni bati, kajti novosti in načrtov je veliko. Po besedah ravnatelja
mag. Gorazda Kozmusa so letos začeli s poučevanjem baleta, ki sicer poteka v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, name-
Z letošnjim šolskim letom so v žalski glasbeni šoli začeli tudi s poukom baleta
ravajo pa poučevati tudi diatonično harmoniko. Letos so na začetku šolskega leta izdali publikacijo z vsemi podatki o šoli in pouku, objavljen pa je tudi koncertni bonton. Pripravili so pravilnik oziroma cenik uporabe glasbenih instrumentov in prostorov za zunanje uporabnike. Učitelji so z učenci pripravili že nekaj nastopov, čeprav se je šolsko leto šele začelo. Žalska glasbena šola je organizirala zahvalni koncert čembalistke Kim Pavlič, ki je 21. oktobra potekal v dvorani Gradu Komenda na Polzeli in katerega častna pokroviteljica je bila Barbara Miklič Türk.
Sicer pa si v žalski glasbeni šoli želijo, da bi vsi obiskovalci spoznali pomembnost glasbene kulture, jo razumeli in jo sprejeli kot nekaj nepogrešljivega. In dodajajo: »Učni uspeh učencev bo pravo vrednost izkazal le, če bo učiteljem uspelo v njihovih srcih prebuditi ljubezen do glasbe, ki jih bo obogatila za vedno.« K. R., foto: T. T.
S petkovega zahvalnega koncerta: nadarjena mlada čembalistka Kim Pavlič se je med drugim zahvalila častni pokroviteljici Barbari Miklič Türk
Večja od dveh novih učilnic v drugem nadstropju žalske glasbene šole
Predsednik FIA na Vranskem
V Žalcu nov komandir
Od leve proti desni: Lucija Živec, vodja Centra varne vožnje na Vranskem, predse-dnik AMZS dr. Danijel Starman in Jean Todt
Na povabilo predsednika AMZS dr. Danijela Starmana je 6. in 7. oktobra AMZS obiskal predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze FIA Jean Todt. To je bil njegov prvi uradni obisk AMZS po njegovi izvolitvi decembra 2009, med katerim se je ustavil tudi v Centru varne vožnje na Vranskem.
FIA je krovna organizacija, ki združuje 227 nacionalnih avtomobilističnih in športnih organizacij iz 132 držav sveta. FIA
je v letih pod vodstvom Jeana Todta ogromno časa in denarja namenila področju varnosti v cestnem prometu.
Jean Todt je na Vranskem pohvalil ekipo AMZS in izrazil navdušenje, saj je AMZS z organizacijo presegla njegova pričakovanja tako v vsebinskem kot organizacijskem smislu. Pohvalil je tudi sodoben objekt na Vranskem, kjer so mu predstavniki AMZS predstavili vsa področja svojega delovanja, s poudarkom na preventivi in
vzgoji v cestnem prometu. Prizadevanjem AMZS je dodal željo, naj se na področju preventive še bolj posveti ozaveščanju o (ne)uporabi mobilnega telefona in navigacijskih naprav. Predsednik AMZS dr. Danijel Starman, ki je obenem podpredsednik FIA za mobilnost, je Jeanu Todtu predstavil tudi predloge za ocenjevanje centrov varne vožnje in njihovih programov z zvezdicami (1-5), program Ferplej v športu in v prometu ter izobraževanje športnih trenerjev v Centru varne vožnje na Vranskem. Izrazil je upanje, da bi imele pobude tudi mednarodni odmev. Na Vranskem se je srečanja z Jeanom Todtom udeležil tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik.
Jean Todt je na obisku v Sloveniji poleg Vranskega obiskal še prestolnico in njenega župana Zorana Jankoviča, sprejel pa ga je tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Svoj obisk v Sloveniji je sklenil z obiskom pri družbi Akrapovič v Ivančni Gorici. T. T.
Medkulturni dialog in jezikovna tržnica
Zanimiva jezikovna tržnica
Na I. OŠ Žalec so v petek pripravili jezikovno tržnico, s katero so nadgradili delo z učenci priseljenci in okrepili medkulturni dialog na šoli. Dan odprtih vrat so med-predmetno in medkulturno povezali v zanimivo spoznavanje jezikov in sladic drugih narodov.
Šolski tim za učence priseljencev je na hodniku šole pripravil jezikovno tržnico z geslom Tuje jezike treba je znati, pa tudi tuje slaščice je fino poznati. V šolo so povabili starše učencev iz različnih jezikovnih ozadij, ki so pripravili tipične narodne sladice. Tako so učenci razredne stopnje na stojnicah devetih kultur
(angleške, albanske, bolgarske, bosanske, nemške, portugalske, romske, ruske in ukrajinske) preko sladic in besed prosim, hvala, voda, kruh in sladica spoznavali kulinariko in jezike posameznih narodnosti svojih sošolcev. Učence predmetne stopnje pa so obiskali tudi gostje, tujci, ki že nekaj časa živijo v Sloveniji; šestošolcem se je predstavila Angležinja Karen Thorne, sedmošolcem Vera Haliti, ki je albanskega rodu, Avstralec Brad Eve se je pogovarjal z osmošolci, z devetošolci pa Meaghan Mon-fort, ki je diplomatka na ameriški ambasadi v Ljubljani. Na šoli je bilo vse dopoldne živahno. Učenci so tako preko zanimivih dejavnosti spoznavali različne kulture, saj se na šoli zavedajo, da se samo s poznavanjem različnosti premoščajo kulturni stereotipi.	T. T.
Do zdaj skoraj 1500 krvodajalcev
Policijska postaja Žalec ima novega komandirja. Dolgoletni komandir Beno Balažič se je upokojil, na njegovo mesto pa je bil imenovan Gorazd Trbovšek.
Gorazd Trbovšek je že 21 let zaposlen v policiji, prvo leto je bil zaposlen na Policijski postaji Celje, nato pa ves čas na Policijski postaji Mozirje, zadnjih deset let je
bil pomočnik komandirja. Ob tem je doštudiral na Fakulteti za javno upravo, živi pa v Mozirju. Pomočniki komandirja na žalski policijski postaji, kjer je skupaj zaposlenih 39 (kar je še vedno premalo glede na potrebe in sistematizacijo, poudarja tudi novi komandir), ostajajo Boštjan Žula, Aleš Masnec in Boris Čater.	K. R.
Gorazd Trbovšek
Veterani obeh zvez na srečanju
Sredi oktobra so srečali veterani obeh zvez na območju Spodnje Savinjske doline. Gasilska zveza Žalec je 14. oktobra v dvorani Doma krajanov Gomilsko organizirala že 51. srečanje gasilskih veteranov. Prejšnji četrtek pa so se v Gasilskem domu PGD Groblja na svojem letnem srečanju zbrali veterani GZ Prebold.
Gasilsko poveljstvo Občine Braslovče je na srečanju veteranov GZ Žalec predalo prapor Gasilskemu poveljstvu Občine Polzela, ki bo kot organizator naslednjega, 52. srečanja, pra-
por čuvalo leto dni. Predsednica komisije za veterane Savina Naraks je podala obširno poročilo o realizaciji programa in delovanju gasilskih veteranov GZ Žalec v enoletnem obdobju. Srečanje so s pesmijo obogatile Pevke treh vasi, podelili pa so tudi plakete. Druženje se je nato nadaljevalo ob prijetnih pomenkih.
Organizator letošnjega veteranskega srečanja GZ Prebold PGD Groblja pa je prejšnji četrtek predal prapor PGD Šešče, ki bo organizator srečanja prihodnje leto. Poročilo o delu veteranov v prete-
klem letu je podal predsednik Komisije za veterane pri GZ Prebold Ivo Lebar, o požarni varnosti pa sta zbranim spregovorila poveljnik in predsednik GZ Prebold Branko Verk in Jože Veber. Delo veteranskih ekip je pohvalil tudi župan Vinko Debelak. Na srečanju so ekipi PGD Matke podelili tudi prehodni pokal za skupno zmago v tekmovanju veteranov GZ Prebold, trem članom pa so podelili tudi plakete in značke gasilskega veterana. Za prijetno razpoloženje je s skečem poskrbela mlada skupina gasilk. D. N.
Zbrali 11,5 tone nevarnih odpadkov
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na terenu, ki je potekala septembra, je zaključena. V tem času je bilo zbranih 34 ton nevarnih odpadkov, kar je nad pričakovanji.
Skupaj je bilo maja letos in septembra v vseh dvanajstih občinah na Celjskem zbranih dobrih 66 ton nevarnih odpadkov. Podobno kot spomladi je tudi jeseni prevladovala odpadna elektronska in električna oprema - 16,2 tone.
Med nevarne odpadke sodijo tudi večji odpadki, kot je odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), ki vsebuje mnogo okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro, CFC, plini itd. Količine teh se zaradi nenehnega in hi-
trega razvoja tehnologije hitro povečujejo. »To opažamo tudi v podjetju Simbio, kjer smo, na primer leta 2009, zbrali slabih 9 ton te odpadne opreme, lani dobrih 10 ton, maja letos 14,4 tone in septembra letos celo 16,2 tone.«
Vseh nevarnih odpadkov so v šestih spodnjesavinjskih občinah zbrali 11.558 kg, v akciji pa je sodelovalo 929 občanov.
Največ, 6.012 kilogramov, sojih zbrali v žalski občini, na Polzeli 1.203, v Braslovčah 1.924, v Preboldu 1.650, na Vranskem 407 in v Taboru 362 kilogramov. Največ nevarnih odpadkov v kilogramih na prebivalca pa so zbrali na Polzeli (0,58 kg), v Braslovčah (0,40 kg), Preboldu (0,36 kg), Taboru (0,24 kg), na Vranskem (0,29 kg) in v Žalcu (0,28 kg).	T. Tavčar
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUK0PLESKAR5TV0 ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Z akcije v Šempetru
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
Območno združenje Rdečega križa Žalec in KO RK Šempeter sta v prostorih šempetrske osnovne šole pripravila letošnjo deveto krvodajalsko akcijo, in sicer za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje. Akcije se je udeležilo 59 krvodajalcev, kar je po mnenju organizatorjev zadovoljivo, vseh letošnjih akcij na območju združenja pa se je udeležilo 1481 krvodajalcev. Naslednja, torej deseta, bo 24. novembra od 7. do 11. ure v prostorih Gasilskega doma Prebold.
Veliko dela so imeli letos tudi na Območni organizaciji RK Žalec, saj so razdelili že 50 ton prehranskih artiklov. T. Tavčar
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor RS
Vroč oktober zaradi ogrevanja
Zlatko Prislan, tehnični direktor Sipra
Nova kurilna sezona se je začela. Pričakovanja, da bodo vsa stanovanja v blokih, ki so morala do začetka oktobra vgraditi merilnike ali delilnike porabe toplote, že takoj prejemala obračune ogrevanja po mesečni dejanski porabi toplote, so se razblinila, saj so stanovalci prejeli mesečno akontacijo stroškov ogrevanja glede na površino stanovanja, ne na porabo. Po besedah Zlatka Prislana, tehničnega direktorja Sipra, obračun po porabi na stanovanje zaenkrat še ni mogoč, po podpisu novih sporazumov pa bi vsakomesečni odčitki in obračuni predstavljali dodaten strošek za stanovalce, zato bodo obračuni po sklepu kurilnega odbora letni.
Osnova za obračun stroškov po porabi toplote sta energetski zakon in Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli
(Ur. 1. RS št. 7/2010). Tako naj bi spodbujali stanovalce k varčevanju s toploto. Delitev in obračun stroškov za ogrevanje in toplo vodo po porabi sta obvezna v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto s skupnim sistemom za ogrevanje.
Merilnik ali delilnik?
Starejše stavbe imajo dvocevni sistem ogrevanja, zato je mogoče vgraditi le posebne elektronske priprave - delilnike stroškov, in to na vsak radiator. Delilnik šteje enote porabe, torej deleže, seštevek vseh deležev oziroma vseh delilnikov v objektu je sto. Vrednost sto odstotkov predstavlja porabljena toplota celotnega objekta, ki se za vsak objekt meri v toplotni postaji. Na grelna telesa v skupnih delih stavbe delilnikov ni potrebno vgraditi. Poraba toplote v skupnih delih stavbe je zajeta v delu stroškov za toploto za ogrevanje, ki se med posamezne dele stavbe oziroma stanovanja tudi po novem deli po ključu ogrevane površine.
Novejše stavbe z enocevnim sistemom imajo vgrajene merilnike porabe toplote - kalorimetre, po enega na stanovanjsko enoto, ki dejansko kaže porabo toplotne energije - kilovatne ure. Obračun stroškov za toploto oziroma ogrevanje izvaja pravna ali fizična oseba na podlagi pogod-
benega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec obračuna je lahko upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljavec kurilne naprave.
Struktura stroškov
Novi pravilnik med drugim določa, da se delitev stroškov izvede enkrat mesečno ali enkrat letno. Stroški za ogrevanje večstanovanjskega objekta so sestavljeni iz deleža stroškov za toploto oziroma gorivo, porabljeno za ogrevanje celotne stavbe, in drugih stroškov, ki se po stanovanjih razdelijo glede na ogrevano površino in znašajo 30 odstotkov celotnih stroškov ogrevanja stavbe. V ta prvi fiksni del cene so zajeti stroški zavarovanja, upravljanja, servisov in dimnikarskih
Kurilni odbor?
Kurilni odbor je potrdil kalkulacijo cene ogrevanja za sezono 2011/2012. Od 1.
7.	2011 je fiksni strošek ogrevanja 0,25 evra na kvadratni meter z DDV, povprečna cena ogrevanja za sezono pa je 1,16 evra na kvadratni meter z DDV. V primeru velikega porasta ali upada cene zemeljskega plina se cena ogrevanja zviša ali zniža, kar določa tudi novi pravilnik. Kurilni odbor ima sicer 9 članov, ki jih imenujejo zbori lastnikov, trije so predstavniki občine.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Na podlagi 3. točke 39. člena v zvezi s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 - popr.) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obveščata javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini in okoljskega poročila
i.
Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev:
-	osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je pod številko projekta 412/08-5 oktobra 2011 izdelal RC Planiranje, d. o. o., (v nadaljnjem besedilu: osnutek državnega prostorskega načrta);
-	okoljskega poročila za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je pod številko projekta OP-043/2010 aprilu 2011 (dopolnitev junija in septembra 2011) izdelala DRI upravljanje investicij, d. o. o., (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo);
-	povzetka za javnost in
-	ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 28. oktobra do 28. novembra 2011 javno razgrnjeno:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
-	v prostorih Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje,
-	v prostorih Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče,
-	v prostorih Občine Prebold, Hmeljarska cesta 3,3312 Prebold,
-	v prostorih Občine Tabor, Tabor 21, 3304 Tabor,
-	v prostorih Občine Vransko, Vransko 59, 3305 Vransko in
-	v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec.
Gradivo iz prve do tretje alineje prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/ javne_razgrnitve_in_seznanitve/.
III.
Javni obravnavi bosta potekali:
-	16. novembra 2011 z začetkom ob 17. uri v dvorani v Preboldu in
-	17. novembra 2011 z začetkom ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 28. novembra 2011 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, oziroma na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »Zadeva« navedejo ključne besede »DPN Spodnja Savinjska dolina«.
Ministrstvo za okolje in prostor bo v roku 60 dni preučilo pripombe in predloge javnosti in do njih zavzelo stališče ter jih objavilo na spletni strani: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/vpogled_v_postopke_ priprave_drzavnih_prostorskih_aktov/, hkrati pa bo usklajena stališča posredovalo tudi občinam Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ter Mestni občini Celje.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
GENERALNI DIREKTOR	GENERALNA DIREKTORICA
DIREKTORATA ZA PROSTOR	DIREKTORATA ZA OKOLJE
dr. Mitja PAVLIHA	Barbara Avčin Tržan
storitev, kar je bilo že do zdaj prikazano na položnicah. Drugi del, to je spet celoten strošek za toploto oziroma gorivo, se ponovno deli na dva dela: še enkrat 30 odstotkov se na stanovanja razdeli glede na ogrevano površino in predstavlja drugi del fiksnih stroškov, ki se nanaša na ogrevanje skupnih prostorov. Ti namreč nimajo vgrajenih delilnikov. Preostalih 70 odstotkov se razdeli po porabniških deležih oziroma na osnovi delilnikov ali merilnikov toplote po stanovanjskih enotah.
Dejanska poraba?
Največji upravnik večstanovanjskih objektov v Savinjski dolini je podjetje Sipro, ki upravlja tudi z občinskimi stanovanji. Prav tako upravlja s centralno kotlovnico v Žalcu, na katero je priključenih približno 50 večstanovanjskih in poslovnih objektov, izvaja pa tudi obračune stroškov ogrevanja. Za novo kurilno sezono 2011/2012 mesečna akontacija še vedno ne upošteva obračuna dejanske porabe.
Zlatko Prislan pojasnjuje: »V večstanovanjskih objektih smo že pred leti vgradili centralne kalorimetre v toplotnih postajah, torej merilce porabe toplote za celoten objekt, tako da imamo podatke za vsak objekt. Strošek ogrevanja - goriva za celoten objekt, odčitan v predhodni kurilni sezoni, se je v vsaki aktualni sezoni razdelil na mesečne akontacije na stanovanja po kvadraturi. Zdaj velja nov pravilnik obračunavanja. V skladu z odločitvijo kurilnega odbora, ki nadzira ceno in sam sistem kakovosti ogrevanja (tako so se odločili tudi v kurilnih odborih v ostalih občinah), so se lastniki stanovanj odločili za akontacijo tudi za kurilno sezono 2011/2012.
Več kot 90 odstotkov večstanovanjskih zgradb ima dvocevni sistem ogrevanja, zato v vsako posamezno stanovanje niso mogli vgraditi individualnih kalorimetrov, ampak so delilniki na radiatorjih. V novi kurilni sezoni 2011/2012 se bo pri obračunu upošteval strošek toplote po stanovanjih, ne kvadratura. Vendar pa bo dejanski - finančni učinek takega obračuna in tudi varčevanja posameznega stanovalca viden ob koncu kurilne sezone, ko bomo odčitali porabo po stanovanjih in naredili obračun. Že predvidoma konec januarja bomo naredili poskusni odčitek, da vidimo, ali bo višina akontacij pokrila dejanske stroške, katerih največji del predstavlja energent. Po našem mnenju nima pomena vsak mesec odčitavati delilnike porabe in delati obračunov, saj je to dodaten strošek, ki ga morajo plačati uporabniki.«
Vendar pa mnogi lastniki stanovanj menijo, da s plačevanjem akontacij financirajo Sipro. Zlatko Prislan odgovarja: »Nič ne financirajo Sipra, financirajo svoje stroške. Nič ni našega, mi samo upravljamo s premoženjem etažnih lastnikov. Etažni lastniki morajo zagotoviti finančno konstrukcijo, da speljemo kurilno sezono. Člani kurilnega odbora se strinjajo, daje tak način, z dvanajstmesečnimi akontacijami, najboljši za pokrivanje stroškov
glede na dejansko uporabljen energent. Če bi uporabili sistem letne in zimske tarife, bi moral nekdo mesec ali dva zalagati denar za etažne lastnike, tega pa upravljavec ni dolžan. Mi želimo, da je pri obračunu ob koncu sezone čim manj odstopanj v plus ali minus.« V pretekli kurilni sezoni je bilo presežka plačil akontacij za dobrih 63 tisoč evrov, ki so se uporabnikom ogrevanja obračunali v poletnih akontacijah.
Prav tako nihče, razen etažnih lastnikov oziroma najemnikov stanovanj, ne bo pokrival stroška odčitavanja in obračunavanja, poudarja Zlatko Prislan: »Odčitke porabe toplote izvaja dobavitelj delilnikov. Če bi želeli stanovalci mesečne odčitke, bi morali to posebej plačati. Če bi na osnovi tega delali mesečne obračune, pomeni to še dodaten strošek, ki po našem mnenju ni smiseln. Kakšna pa je poraba, lahko stanovalci spremljajo po delilnikih in če bodo zelo varčevali, bodo imeli ob koncu sezone preplačilo. Bodo pa zdaj na slabšem objekti, ki niso izolirani in bodo morali verjetno ob koncu doplačati.«
Največ jeze je bilo pri tistih, ki so imeli že prej vgrajene merilnike toplote in so do zdaj plačevali stroške ogrevanja po porabi toplote. Zdaj so prejeli obračun akontacije že julija (ko se kurilna sezona še ni začela), ki bi v skupni vrednosti po enem letu, kolikor naj bi bilo obdobje poračuna, znašale tudi enkrat več, kot je bil letni znesek ogrevanja pred uvedbo akontacije. Preveč plačani znesek pa bi naj bil obračunan šele po letu dni. Z novim pravilnikom o obračunu se je to spremenilo in naj bi zdaj tudi ti plačevali predujme. »Mi smo podpirali, da si čim več stanovalcev vgradi toplo-rtne merilce, zlasti na Bevkovi in Aškerčevi ulici, vendar se jih je za to odločila le peščica. Čeprav niso bila vsa stanovanja opremljena s toplotnimi merilniki, smo jim obračunavali ogrevanje po porabi toplotne energije, pri čemer pa niso imeli obračunanega tistega 30-odstotnega deleža stroškov ogrevanja skupnih prostorov, kar je zdaj upoštevano.«
Zlatko Prislan opozarja, da je zdaj partner pri obračunu stroškov ogrevanja poleg upravnika in lastnika stanovanja tudi podjetje, ki je v objekt vgradilo delilnike. Samo dobavitelji delilnikov imajo podatke o porabi, odčitane z delilnikov, krožijo pa tudi njihove ponudbe o mesečnem odčitavanju in obračunavanju. »Tudi ponudniki delilnikov imajo programe za obračunavanje ogrevanja, vendar pa še vedno potrebujejo vse podatke o stroških za posamezen objekt od Sipra.«
Najprej sporazumi
Način obračunavanja mora biti določen v tripartitnih sporazumih, ki naj bi bili po besedah Zlatka Prislana predvidoma podpisani v treh do štirih mesecih: »Za pravno osnovo za obračun po novem pravilniku moramo podpisati dogovore med dobaviteljem toplotne energije - Siprom, etažnimi lastniki in dobaviteljem delilnikov. V tem sporazumu bo navedeno, da se variabilni del cene razdeli na 30
Upravniki stanovanj vSSD
Upravniki večstanovanjskih stavb na območju Upravne enote Žalec so: Sipro, d. o. o., Žalec, Marko Turnšek, d. o. o., Braslovče, Plan trade, Srečko Plevnik, s. p., Celje, Veltrag dom, d. o. o., Prebold, Dom plan, d. o. o., Rimske Toplice in EVB Elektro Virant, Boris Virant, s. p., Ložnica pri Žalcu.
odstotkov fiksnih stroškov (ogrevanje skupnih prostorov) in 70 odstotkov variabilnega dela (lahko je ta odstotek tudi nekoliko drugačen), določena bo višina stroška enkratnega odčitka in, kar je zelo pomembno, korekcijski faktor za vsako stanovanje (korekcija porabniških deležev zaradi vpliva lege posameznega dela stavbe). Korekcijski faktor za vsako stanovanje določi dobavitelj delilnikov, s tem pa se upošteva, ali je stanovanje spodaj ali zgoraj, na severni ali južni strani, nad hladno kletjo ali ogrevanimi skupnimi prostori. To bodo dobili vsi predsedniki zborov lastnikov in v vsakem objektu jih bodo morali podpisati vsi etažni lastniki. Ko prejmemo podpisane sporazume, imamo pravno osnovo za obračun po dejanski porabi.«
Poleg vsega povedanega velja opozoriti, da je delilnik potrebno zamenjati na deset let in da je potrebno tudi ob menjavi radiatorja poklicati dobavitelja delilni-ka. Seveda mora biti v celotnem objektu dobavitelj delilnikov isti.
Biomasa v Žalcu?
Nižji strošek ogrevanja bi lahko prinesla tudi nova kotlovnica na lesno biomaso, ki je cenejši energent kot zemeljski plin. »Ideja je stara že več let, z zamenjavo vodstva občine je ta zadeva malo zastala. Je pa župan zdaj že imenoval ekipo, v kateri smo tudi mi in katere naloga je, da v roku dveh do treh let v Žalcu uresničimo projekt gradnje kotlovnice na lesno biomaso in obnovitve celotnega razvodnega omrežja. Dobro vemo, da je sistem precej dotrajan, kar je razvidno tudi iz stroškov vzdrževanja, ki ga opravimo po vsaki kurilni sezoni. Na voljo so tudi nepovratna evropska sredstva, ki bi jih bilo zelo dobro izkoristiti. Tu mora odigrati svojo vlogo lokalna skupnost tudi s svojimi prostorskimi akti,« je še povedal Zlatko Prislan. K. R.
O obračunu iz pravilnika
Iz Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli: »Izvajalec delitve na osnovi postopkov iz 9. do 19. člena tega pravilnika izdela za obračunsko obdobje obračun razdelilnih stroškov in ga posreduje izvajalcu obračuna. Izvajalec obračuna mora najkasneje v treh mesecih po končanem obračunskem obdobju obračunati stroške za toploto na podlagi specifikacije stroškov za toploto oziroma gorivo in razdelilnika stroškov.«
Tudi preimenovanje podjetja
Denarja za dokončanje dovolj
Matjaž Zakonjšek
V vseh spodnjesavinjskih občinah, ki so soustanoviteljice Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., ta čas potekajo ali še bodo javne obravnave Predloga Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter Predloga Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju vseh šestih občin. Komunalno podjetje pa bo pripravilo tudi predlog za svoje preimenovanje.
Omenjena odloka ne prinašata bistvenih novosti, določata pa način obvezne občinske gospodarske javne službe ločeno za oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje komunalne ter padavinske odpadne vode.
Poleg zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo ter učinkovito izvajanje javne službe nova odloka pomenita uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode, ter predpisi o varovanju okolja, posebej varovanju voda. Zagotavljata tudi trajnostni razvoj dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe. Občine so lastnice objektov in naprav in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogoji, ki jih določata odloka. Posebno poglavje opredeljuje obveznosti in odgovornosti upravljavcev zasebnih vodotokov ter individualno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odloka morata biti sprejeta v vseh spodnjesavinjskih občinah v enaki vsebini.
V Javnem komunalnem podjetju Žalec pa so pripravili tudi predlog za preimenovanje podjetja in znamke storitev ter predlog nove celostne grafične podobe. Poleg gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vseh šestih
spodnjesavinjskih občin na območju Občine Žalec skrbi tudi za urejanje javnih površin in pokopališko pogrebno dejavnost. Podjetje torej opravlja zelo različne dejavnosti, ne več samo na območju žalske občine (nekdaj je bila celotna dolina žalska občina), njegovo poslanstvo pa ni več zgolj oskrba z vodo, kot pred desetletji, ampak ohranjanje in oživljanje lepega, čistega in zdravega okolja. Predlog novega imena je zloženka besed komunala in eko: KOMEKO, d. o. o., znamka KOMEKO pa po besedah direktorja Matjaža Zakonjška pomeni, da so v podjetju zaposleni strokovnjaki za zdravo in čisto okolje, da imajo posluh za zadovoljevanje potreb strank in da uporabljajo sodobne, okolju prijazne tehnologije pa tudi učinkovito rabo virov, redno oskrbo s kakovostno pitno vodo ter sposobnost odgovornega in učinkovitega ravnanja z odpadnimi vodami. Podoba znamke torej izraža vlogo podjetja, da ohranja ravnovesje med naravo, urbanim okoljem in živimi bitji v Savinjski dolini. Oblikovali so tudi nov logotip podjetja, in sicer v dveh zelenih odtenkih.	K. R.
Evropska mreža mentorjev žensk podjetnic
Razvojna agencija Savinja Žalec sodeluje kot projektni partner v projektu
»Evropska mreža mentorjev žensk podjetnic« (European Network of Mentors for Women Entrepreneurs), ki ga v Sloveniji vodi Ekonomski institut Maribor. Kot eden izmed petih projektnih partnerjev v Sloveniji pokriva območje spodnje Savinjske regije. Gre torej za projekt nacionalnega pomena, ki se je začel septembra 2011 in bo trajal 2 leti, sofinancira pa ga Evropska unija oz. njen direktorat Podjetništvo in industrija.
Projekt je usmerjen v pospeševanje in podporo ženskemu podjetništvu preko štirih skupin aktivnostkizbor mentorjev žensk podjetnic (ki so lahko tako uspešni podjetniki kot uspešne podjetnice), izbor men-torirank (žensk podjetnic začetnic, ki imajo podjetje več kot 1 leto in ki želijo dalje razvijati svoje podjetje in svoj posel), vzpostavljanje mreže oz. sodelovanja med mentorji in mentorirankami, vzpostavljanje mednarodnih povezav med mentorji in mento-
rirankami v drugih evropskih nacionalnih mrežah (ki so prav tako vključene v projekt na evropski ravni).
Vse zainteresirane, ki bi se želeli vključiti v projekt kot mentorji ali kot mentori-ranke, vabimo, da se oglasijo na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, na e-naslov: ra.savinja@ra-savi-nja.si ali po telefonu: 03/713 68 60.
Kdo je lahko mentor/-ica in kdo mento-riranka?
MENTOR/-ICA je lahko: podjetnik/podje-tnica, ki ima podjetje vsaj 5 let, dela ali je dejaven/dejavna na področju ženskega podjetništva in želi (prostovoljno in zastonj) deliti izkušnje. Vsak mentor mora imeti vsaj 2 mentoriranca in dela prostovoljno. MENTORIRANKA je lahko: samo podjetnica, ki ima podjetje vsaj 1 leto in ne več kot 4 leta, ima vsaj 1 zaposlenega, je v fazi razvoja posla oz. razvoja podjetja in išče zunanjo pomoč in podporo.
Razvojna agencija Savinja
VRTINE PALIR
tf#!fijfc ii» rucom iA
VRTANJE IN ISKANJE VODE
031/ 450-176
www.vrtine-palir.si
E-mail: iztok.palir@gmail.com
Iztok Palir s.p. Zgornje Grušovlje 12 3311 Šempeter v $av, dolini
Toplotne črpalke - zemeljski kolektorji - vodnjaki - geosonde
Občinski sveti spodnjesavinjskih občin so imeli ali še imajo septembra in oktobra na dnevnih redih sej tudi poročilo o izvajanju projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Naročnik projekta je v imenu vseh občin SSD Občina Žalec, koordinator pa Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja Žalec.
Kot je znano, omenjen projekt obsega izgradnjo primarnega kanalizacijskega sistema v občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec ter nadgradnjo čistilne naprave v Kasa-zah z anaerobno stabilizacijo blata, kapacitete 60 tisoč PE, za potrebe vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Prve pogodbe tega projekta so bile podpisane konec leta 2008, gradnja kanalizacije pa je potekala v letu 2009 in 2010.
Z novim izvajalcem kanalizacija dokončana konec leta
Julija lani je bila zaradi finančne nesposobnosti Vegrada prekinjena pogodba za gradnjo primarne kanalizacije. Opravljenih je bilo 95 % vseh del. Nadzorni inženir - družba DDC (danes preimenovana v DRI) je popisala manjkajoča
dela. Na osnovi tega je bil pripravljen javni razpis za novega izvajalca za dokončanje del. Izbrano je bilo CM Celje s Plimo Žalec. Vrednost potrebnih del na 12 primarnih kanalih je 561.133 evrov (brez DDV), od tega je 316.665 evrov predvidenih za sanacijo slabo izvedenih del Vegrada, zaradi nedokon-čanja oziroma vgradnje nekakovostnih materialov. Doslej je bilo uporabno dovoljenje pridobljeno za 5 primarnih kanalov, ostali naj bi dobili uporabno dovoljenje še v oktobru. Za prevzem s strani naročnika pa samo uporabno dovoljenje ni dovolj, saj mora izvajalec poleg funkcionalnosti zagotoviti tudi pogoje za končni kakovostni prevzem s strani naročnika.
Ob izvajanju sanacije in dokončanja del so bila ugotovljena še dodatna potrebna dela. Teh je še za približno 168 tisoč evrov. Denarja za dokončanje del in odpravo pomanjkljivosti je po besedah Stojana Praprotnika dovolj. Nekaj manj kot 303 tisoč evrov je še sredstev Evropskega kohezijskega sklada, državnega proračuna in proračuna občin za dokončanje del. Sanacijska dela bodo financirana iz zadržanih sredstev Vegrada (dobrih 758.300 evrov). Če to ne bo zadoščalo, je vir še unovčena bančna garancija Vegrada, iz česar se bodo pokrili tudi stroški dodatnega varova-
nja, pravne pomoči, inženiringa in dodatnega nadzora. Ta vir je namenjen tudi za odpravo napak v garancijski dobi in znaša 946.392 evrov. Projekt izgradnje primarne kanalizacije se bo predvidoma zaključil konec letošnjega leta, saj je bil tudi rok za dokončanje del drugega izvajalca podaljšan.
Razpisna dokumentacija za dokončanje čistilne naprave še ni potrjena
Nadgradnja čistilne naprave se je prav tako zaradi stečaja izvajalca CP Maribor prekinila tik pred zaključkom. Oktobra lani se je pričelo poskusno obratovanje linije vode, linija blata pa še ni dokončana. Dokončanih je 96 odstotkov del, je pa tu manj težav s kakovostjo izvedenih del. Čistilna naprava kljub temu nemoteno obratuje, lahko sprejema na novo priključene uporabnike, z njo pa upravlja Javno komunalno podjetje Žalec. Razpisna dokumentacija za izbor izvajalca za dokončanje del še ni potrjena s strani ministrstva za okolje, vrednost del za dokončanje pa bo natančneje določena ob sklenitvi pogodbe z novim izvajalcem. Izvajalec naj bi dela zaključil predvidoma v treh mesecih, čemur bo sledilo polletno poskusno obratovanje.	K. R.
Še zadnji vlak letos iz Savinjske !
Za vse ki imate namen še to sezono znižati stroške ogrevanja za 1.800 EUR je sedaj zadnji čas !
Če ste sedaj za ogrevanje hiše porabili 2500 1 kurilnega olja potem boste morali zanj letos odšteti najmanj 2300 EUR.
Seveda imate tu na voljo 3 možnosti:
-	da ne storite ničesar in da še naprej plačujete visoke stroške ogrevanja ter pretirano onesnažujete zrak
-	da prenehate ogrevati in se preselite v toplejše kraje
-	da za ogrevanje izberete toplotno črpalko
Ker ste izbrali zadnjo možnost, potem se bo vaš strošek ogrevanja zmanjšal od 1540 do 1800 EUR -odvisno od vrste izbrane toplotne črpalke !
H^termotehnikci
KRONOVŠEK
Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji z vami že 21 let I
•	Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode
različnih izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto)
•	Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...)
> Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70%
•	Zmanjšanja emisij C02 do 60 %
•	Odziven in strokoven servis ter podpora
1*411*
Sedaj )e zadnji čas za obnovo ogrevanja I
Pokličite nas ali pridite na sedež firme.
In izvedeli boste, kje lahko največ^ prihranite !
TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR
Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke TČ zrak/voda: do 1.500 EUR
TČ za sanitarno vodo: do 250 EUR.,
Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com
Prvi hostel v Savinjski dolini
Gostilna Privošnik - Gostilna Slovenija
Mlada lastnika v kavarni novega hostla
Jožica in Franci Privošnik z izveskom
Petrovče se od 29. septembra ponašajo z novim objektom za nastanitvene prostore in gostinsko ponudbo. Za to sta zaslužna lastnika objekta Damjan Ogorevc in Radovan Kajič, ki sta se odločila s skupnimi močmi uresničiti svojo podjetniško željo, odprtje mladinskega nasta-nitveno-gostinskega objekta HOSTELplusCAFFE.
Hostel bo pripomogel k nočitvenim zmogljivostim v dolini in še zlasti v KS Pe-
trovče, ki teh zmogljivosti do zdaj ni imela. Ker so hostli zaradi nižje cene priljubljena prenočišča, je to morda dober korak k večji turistični prepoznavnosti kraja in njegovih zanimivosti.
Objekt se nahaja ob železniški postaji. V spodnjih prostorih je gostinski del, kjer je poleg osrednjega gostinskega prostora tudi posebna soba za zaključene družbe, ki sprejme okrog 35 oseb. Posebej privlačna in zanimiva je oziroma bo zu-
nanja terasa, ki bo sprejela do 40 gostov. Poskrbljeno pa bo tudi za animacijo gostov. V prvem nadstropju je pet sob s petnajstimi posteljami. Sobe so eno- in dvoposteljne, družinska s štirimi in skupinska s šestimi posteljami. Vsaka soba ima tudi svoj tuš in sanitarije. Dodatna ponudba so internetni kotiček, turističnoinformativni kotiček, pralnica in sušilnica perila, prostor za druženje, najem koles, organizacija izletov, sodelovanje s turističnimi kmetijami v neposredni bližini s ponudbo njihove kulinarike in še kaj, pravita mlada podjetnika.
Na slovesnosti ob odprtju sta zbranim spregovorila predsednik KS Petrovče Marjan Volpe in župan Občine Žalec Janko Kos. Čestitala sta lastnikoma za idejo in pogum, hkrati pa izrazila veselje in zadovoljstvo, da je Občina Žalec pridobila nove nastanitvene kapacitete. Z glasbo je uradni del prireditve, ki jo je vodila Saša Pukl, popestril kantavtor Blaž Pen-tek, neuradni del pa glasbenik Uroš Planinc. Slavnostni trak sta ob pomoči župana Janka Kosa in Veronike Kajič prerezala Damjan Ogorevc in Radovan Kajič. D. Naraglav
Med 28 ocenjenimi slovenskimi gostilnami, ki bodo prve prejele pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija, ki jo letos uvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je tudi Gostilna Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini. Naziv so prvim šestim iz Zasavja in s Celjskega, med katere spada Gostilna Privošnik, v Bistrici ob Sotli podelili 11. oktobra.
Gostilne v Sloveniji so del naše dediščine in sodobne kulinarične prepoznavnosti. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno--podjetniški zbornici Slovenije, po 20 letih poskusov uvaja novo blagovno znamko Gostilna Slovenija za dvig prepoznavnosti slovenske kulinarike. Blagovno znamko lahko uporabljajo gostinci, ki so člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in izpolnjujejo določila, predpisana v pravilniku, ki ga je sprejela zbornica. Temeljni namen podeljevanja kolektivne blagovne znamke Gostilna Slovenija je v povezavi najbolj kakovostne kulinarične ponudbe v gostilnah na Slovenskem, ki predstavljajo nosilce tako kulinarične kulturne dediščine kot tudi njenih različnih sodobnih aplikacij na področju kulinarične ponudbe. Pomen znamke je tudi v povezovanju nosilcev gostinske dejavnosti v Sloveniji, skrb za njeno celovito kakovost, trajnostni razvoj in ohranjevanje lokalne ter regionalne razpoznavnosti. Z blagovno znamko Gostilna Slovenija bodo gostilne v Sloveniji
postale značilen in razpoznaven turistični produkt.
Kriterijev za pravico do uporabe blagovne znamke je več. Jedilnik mora vključevati vsaj 80 odstotkov hišnih krajevnih in regionalnih jedi ter vseslovenske jedi. Ponudba hrane naj bi vključevala tudi vsaj tri proizvode z zaščitenim geografskim poreklom, vsaj 50 odstotkov vseh živil lokalnega, regionalnega in slovenskega okolja, vsaj pet odstotkov uporabljenih živil naj bi bilo ekološko pridelanih. Ponudba vin mora temeljiti na vinih slovenskih vinarjev v vsaj 75 odstotkih v razmerju do tujih. V ponudbi žganih pijač naj bi bilo vsaj pet pijač krajevnega, regionalnega ali slovenskega izvora, v ponudbi brezalkoholnih pa vsaj deset pijač krajevnega, regionalnega ali slovenskega izvora. Komisija za nadzor pri nosilcih te blagovne znamke bo gostince obiskala tudi med letom ter tako preverjala resnost gostinca in izpolnjevanje pogojev za naziv.
Do zdaj je bilo ocenjenih 28 gostiln, ki bodo prejele pravico do uporabe te blagovne znamke, prvim šestim s Celjskega in Zasavja pa so jo podelili v Bistrici ob Sotli. Tudi Privošnikova gostilna bo imela nad vhodom izvesek Gostilna Slovenija, ki je interpretacija historične oblike, oblikovane na sodoben način, in sicer z osmimi segmenti, ki ponazarjajo obliko povezanega šopa. Izvesek je izdelan v enotni velikosti iz bakrene pločevine. V sredi izveska je na traku iz bakrene pločevine napis Gostilna Slovenija. V kulturnem programu ob podelitvi v Bistrici ob Sotli sta sodelovala tudi Folklorna skupina Grifon Šempeter in harmonikar Aleš Hribernik. Slovesnosti ob podelitvi so se udeležili tudi predsednik in sekretar Zbornice zasebnega gospdarstva Žalec Marko Učakar in Danilo Basle ter predsednik KS Šempeter Silvester Udrih. T. Tavčar
Razvojna agencija Savinja	"«SÄ»
Gospodarsko Interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savlnja.si; www.ra-savlnja.sl
Eßl_____________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2011
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za
oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane (Ul. RS št. 43/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov. si.
Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 (Ul. RS št. 47/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012 (Ul. RS št. 64/11). Rok: 30.3.2012. Informacije: 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46P011 (Ul. RS št. 32/11). Rok: do 31. 1. 2012. Informacije: 01/241 48 20, http:// www.ekosklad.si/.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6SUB-OB11 (Ul. RS št. 79/11). Rok: do 31. 12. 2011. Informacije: 01/241 48 20, http://www. ekosklad. si/.
Javni poziv za 8SUB-EVOB11 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila (Ul. RS št. 79/11). Rok: do 31. 12. 2011. Informacije: 01/241 48 20, http://www.ekosklad.si/.
Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2014 (KNLB 3), (Ul. RS št. 35/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije: 01/400 33 99, jani.turk@gov.si.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/ PROJEKTI
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Brezplačni tečaj krojenja v okviru borze znanja Žalec
V okviru Borze znanja Žalec (BZ Žalec), ki deluje pod okriljem projekta Center vseživljenjskega učenja (CVŽU)
Savinjska, smo na UPI - ljudski univerzi Žalec 10. oktobra 2011 začeli z izvajanjem 20-urnega brezplačnega tečaja krojenja. Tečaj, ki ga obiskuje devet udeleženk, vodi Ibrahim Parić, ki ima kot krojač več kot 30-letne izkušnje in želi to svoje znanje deliti z drugimi. Učenje krojenja poteka v ustvarjalnem in sproščenem vzdušju.
Borza znanja Žalec, ki je začela na UPI - ljudski univerzi Žalec delovati 31. 1. 2011, poskuša tudi na ta način vzpostavljati vezi med ljudmi, ki nekaj znajo in so to pripravljeni posredovati drugim in tistimi, ki iščejo določena znanja in spretnosti. Vsakdo, ki išče znanje ali ga je pripravljen posredovati drugim, se lahko prijavi na BZ Žalec po telefonu 03 713 35 76, elektronski pošti zalec@borzaznanja.si ali pa odda elektronski obrazec na spletni strani www. borzaznanja.si.
Veselimo se vseh vaših pobud, ki nam bodo v prihodnje v pomoč pri pripravi delavnic in usposabljanj.
Pripravila: Stanislav Žlof, Biserka Neuholt Hlastec
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
CVŽU
SAVINJSKA
Naložba v vašo prihodnost
OTTRACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Evropski socia<rt sklad
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja J in usposabljanja«.	f
i: UPI - ljudska univerza Žalec
Termo-tehnika ponovno med gazelami
Revizije vedno v nepravem času
Jožica in Franci Privošnik z izveskom
Podjetje Termo-tehnika iz Braslovč, ki izdeluje toplotne črpalke, je tudi letos prišlo v finalni izbor, med prva tri najhitreje rastoča podjetja Savinjsko-Zasavske regije. V finalu akcije, ki jo že deseto leto pripravlja časopis Dnevnik, se je znašlo še trboveljsko podjetje Dewesoft. Najhitreje rastoče podjetje, savinjsko--zasavska gazela, pa je že drugo leto zapored postalo podjetje KLS Ljubno, ki se bo nocoj v Ljubljani še s petimi regijskimi zmagovalci potegovalo za naziv slovenska gazela.
100 najhitreje rastočih podjetij Savinjsko-Zasavske regije je v petih letih ustvarilo 1.100 novih delovnih mest, kar je 20 odstotkov vseh novih delovnih mest v regiji. V teh letih so prihodek več kot potrojila, regijsko gospodarstvo pa prekosila tudi v drugih kazalnikih.
Tudi braslovško podjetje Termo-tehnika, ki ga je pred
dobrimi dvemi desetletji ustanovil Rudi Kronovšek, odlikuje izjemna rast. Njihovo delo temelji na toplotnih črpalkah, ki predstavljajo kar 90 odstotkov celotne proizvodnje. Na slovenskem trgu jim konkurirajo predvsem zastopniki toplotnih črpalk nemških in švedskih proizvajalcev ter toplotne črpalke, uvožene s Kitajske, ki pa jih niti ne štejejo za konkurenco. Zanje pravijo, da delajo zmedo na trgu. Sicer 35 zaposlenih v Braslovčah letno proizvede 4.000 kosov, bi jih pa še več, vendar imajo težave s prostorskimi zmogljivostmi. Lani je v prodaji prednjačila ogrevalna toplotna črpalka na vodo, zdaj pa so po-■ stali njihov paradni konji ogrevalne toplotne črpalke zrak--voda. »Prednost teh črpalk je v poenostavljenosti, poleg tega so okolju prijazne in tudi varčne. Za povprečne novogradnje te črpalke pomenijo najmanj polovico prihranka pri ogre-
vanju v primerjavi z oljem ali drugimi viri,« je na podelitvi v Celju konec septembra pojasnil direktor podjetja Bogdan Kronovšek.
V Termo-tehniki ne računajo veliko na pomoč države. »Pomoči niti nismo potrebovali. Sicer spremljamo razpise, ki pa so napisani tako, da niti ne pridemo zraven. No, mogoče bo drugače, saj smo v slovenskem merilu na razpisu Eureka že uspeli, zdaj pa čakamo na odobritev Evrope. Vendar ne stavimo veliko na to, temveč gremo raje sami naprej,« je še dejal Bodgdan Kronovšek, ki je spregovoril tudi o prostorskih težavah bra-slovškega podjetja: »Ve se, da smo doma prostorsko omejeni. Nenehno nam obljubljajo, da bo nova lokacija, na katero stavimo, kmalu nared, vendar se nič ne premakne. Če se to ne bo uredilo v začetku prihodnjega leta, bomo drugje našli prostor za svoje delo.« L. K.
Strokovna potrditev dobrega dela
Albina Tratnik s priznanjem
V Termah Čatež je od 11. do 13. oktobra potekala največja stanovska prireditev s področja gostinstva in turizma, 58. Gostinsko-turistični zbor Slovenije, ki ga organizira Turistično-gostinska zbornica pri GZS. V treh dneh se je zvrstilo 33 kategorij strokovnih tekmovanj s kar 500 tekmovalci v različnih gostinskih in turističnih disciplinah.
Na tekmovanju je v dveh kategorijah tekmoval tudi Tomaž Turk, kuhar v gostilnici Malteza v Gradu Komenda. V
pripravi jedi po naročilu Magic box je prejel priznanje z bronasto medaljo, v kulinarični ar-tistiki pa priznanje s srebrno medaljo. Pri jedi namreč ni pomemben zgolj okus, ampak tudi videz in mnogi kuharji znajo ustvariti prave umetnine. Med njimi je zagotovo tudi Tomaž Turk.
Albina Tratnik s turistične kmetije Tratnik v Pongracu pa je v kategoriji gospodinj turističnih kmetij prejela priznanje s srebrno medaljo. Najbolj jo poznajo ljubitelji domačega kruha oziroma vseh dobrot iz krušne peči, tudi mesnih, še bolj pa plezalci, ki prihajajo plezat na plezalno steno Ko-tečnik. Kot je povedala Albina, ki z možem že približno 18 let vodi kmetijo, se je tega tekmovanja udeležila prvič, in sicer na pobudo kmetijske svetovalke Andreje Žolnir: »Tudi mož je rekel, naj se udeležim tekmovanja, da bo to zame neka nova izkušnja. Res je bilo tako, marsikaj novega sem izvedela in osvojila priznanje s srebrno medaljo. Zadovoljna sem bolj, kot sem pričakovala. Komisija je ocenjevala pripravo pogrinjka, tekmovalke smo
Tomaž Turk je bučo spremenil v umetnino in osvojil srebrno priznanje
morale same sestaviti meni, na katerem so bili glavni štruklji - kvašeni, sladki in slani. Ocenjevali so tudi urejenost, potek kuhanja in pripravo mize, kako smo postregle jedi in celo kako smo odnašale krožnike z miz.«
K. R., foto: TT in DO
El zkst.utrip@siol.net
»Od leta 2004 je med 47 opravljenimi revizijami, kjer so se kazali sumi kaznivih dejanj, le ena dočakala, sodni epilog,« je med drugim povedal predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije dr. Igor Šoltes v pogovoru, ki ga je 4. oktobra v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravil Klub menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec.
Dr. Igor Šoltes je na razgovoru v Žalcu, ki so se ga udeležili člani omenjenega kluba, predstavniki podjetij, javnih zavodov, Občine Žalec in drugi, najprej predstavil delo Računskega sodišča, ki je najvišji organ nadzora državnega proračuna in celotne javne porabe v državi. Kot tak mora po zakonu vsako leto revidirati pravilnost izvršitve državnega proračuna, javnega zavoda za zdravstveno zavarovanje in tudi za pokojninsko zavarovanje, pravilnost poslovanja ustreznega števila mestnih in drugih občin, izvajalcev gospodarskih in negospodarskih javnih služb. Ob tem opravljajo tudi revizije na osnovi utemeljenih prejetih pobud.
Kljub po zakonu evidentnim pristojnostim pa le redki primeri, kjer izdajo mnenje o ugotovljenih nepravilnostih, morda celo takšnih, ki že spadajo na področje suma kaznivih dejanj ali kjer zahtevajo odstop odgovornih oseb, dosežejo odstop odgovornih oseb ali celo sodni epilog. Od leta 2004, ko je na čelu Računskega sodišča RS dr. Igor Šoltes, je tako med 47 revizijskimi poročili, ki so izkazovala sume kaznivih dejanj, le eno poročilo doživelo sodni epilog.
Med udeleženci pogovora v Žalcu je to dejstvo povzročilo precej pomislekov. Dr. Igor Šoltes je takšno stanje pojasnil tudi s tem, da so tisti, ki so pisali zakon, predvidevali, da bo šla raven demokracije in politične kulture navzgor in da bo reakcija na podobna revizijska poročila postala samoumevna tudi s strani organov pregona.
Nekateri razpravljalci v Žalcu so bili mnenja, da imajo nekatere druge inštitucije veliko več ugleda kot Računsko sodišče, denimo varuhinja človekovih pravic ali informacijska pooblaščenka, in zato tudi večji ugled v okolju. Dr. Šoltes je pojasnil, da možnost sankcij, ki jih imajo te inštitucije, pomeni, da mora potem obstajati tudi možnost pritožb, kar bi Računskemu sodišču kot takemu nekoliko odvzelo vlogo najvišjega nadzornika javne porabe. Bolj prav bi bilo, da bi vzpostavili višjo raven politične kulture in da bi delovale tudi ostale veje oblasti. Delovati bi moral ves sistem, ki bi kršitve avtomatično spravil tudi v sodne mline. Sicer pa jim je ravno na oktobrsko sejo parlamenta v razpravo o Kazenskem zakoniku uspelo vključiti tudi člen, ki naj bi bolje zaščitil javne finance. Dr. Šoltes šteje to za velik korak naprej k izboljšanju situacije.
Sogovorniki v Žalcu so se kar nekaj časa zadržali tudi pri točki
Predsednik Kluba menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec Matjaž Goršek in predsednik Računskega sodišča RS dr. Igor Šoltes
politizacije dela Računskega sodišča. »Naše revizije so vedno v nepravem času in na nepravem mestu za neprave zadeve,« je o tem povedal dr. Šoltes in dodal, da ko se lotevaš velikih tem oz. velikih revizij, vedno naletiš na »pro et contra«. »Trenutno delujemo že v času tretje vlade in velikih razlik tukaj ni, morda imamo zdaj še največ dela. A vsem je skupno dejstvo, če se z revizijskim mnenjem ne strinjaš, ga diskreditiraš,« je povedal dr. Šoltes in pripomnil, da se proti tem borijo tako, da se ne vključujejo v politične diskusije in da se strogo držijo stroke in tega, da so njihova relikvija računovodski standardi. Da si torej svojega dela ne pustijo spolitizirati.
Sicer pa ostaja nekoliko nedorečeno področje tudi revizija financiranja strank, ki se financirajo iz državnega in občinskih proračunov. Po mnenju dr. Šol-tesa bi morali imeti revizijski organ, ki bi se s tem delom revizij ukvarjal redno, ne le za potrebe pregledov poročil volilnih kampanj, ki lahko izkazujejo drugačno sliko, kot je realna. Na Računskem sodišču bi lahko imeli za te revizije poseben oddelek, vendar bi se moral izključno in nenehno ukvarjati le s tem področjem revizij.
Dr. Šoltes je izpostavil tudi dilemo zakonitosti in uspešnosti
ter učinkovitosti in tega, kaj se bolj ceni. »Učinkovitost porabe ni vedno tlakovana z zakonitostjo,« je povedal, a to ni nujno zlonamerna ali kazniva poraba. »Zaradi prevelike normiranosti in zbirokratiziranosti postopkov je porabnikom javnih sredstev težko zagotavljati oboje.« Pri nas se preveč potencira formalna pravilnost postopkov pred učinkovitostjo. Zato so toliko bolj pomembna revizijska poročila, ki ne upoštevajo le računovodskih izkazov, ampak so podprta z ugotavljanjem dejanske porabe »na terenu«. Povedal je še, da se s tem vprašanjem že dolgo ukvarjajo tudi v Evropi.
Dr. Šoltes, ki se mu devetletni mandat na čelu Računskega sodišča RS izteka prihodnje leto, je kot zanimivost povedal tudi, da se na Računskem sodišču odzovejo tudi na poročila in informacije v medijih, saj so tudi ti varuhi interesa javnosti. Ob preverjanju takšnih podatkov so začeli kar nekaj postopkov revizij in spadajo v t. i. postopke, ki izvirajo iz pobud. Udeleženci pogovora z dr. Šoltesom so sicer izmenjali še mnogo zanimivih dilem, kar je dokaz več, da je bil izbor gosta, ki ga je v Žalec pripeljal Klub menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec na čelu s predsednikom Matjažem Gorškom, dober.	L. K.
gradbeništvo, trgovina in prevozi
Attemsov trg 22 3342 Gornji Grad
Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com
Za vas izvajamo vsa pleskarska dela:
NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI, OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...), BELJENJE FASAD, POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV, IZPOSOJA DELOVNIH ODROV, VGRADNJA IN OBDELAVA MAVČNIH PLOŠČ, OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI
NUDIMO TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m.
IZDELAVA KAKOVOSTNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT in WEBER s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih.
1000 barvnih odtenkov paropropustnih fasad CLIMA, zaključni omet tehnologije NANO (samočistilni učinek fasad).
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. GARANCIJA 5 LET.
Uredimo dokumentacijo za subvencijo in ekokredit.
Naš trud za lepoto vašega doma -že 19 let!
Odprta srčna pot
Petelinijada 2011
Med potjo so se udeleženci slovesnosti ustavljali ob informativnih vadbenih tablah in potelovadili
Zadnji septembrski dan si bodo še posebej zapomnili člani Koronarnega kluba Žalec in vsi, ki so se udeležili prireditve ob odprtju Srčne poti, ki poteka od informacijskega centra pri Ribniku Vrbje do mostu v Šeščah in nazaj. Pot je dolga 2,3 km in označena z informacijskimi in usmerjevalnimi tablami s postajami, na katerih lahko izvajate razne gibalne in dihalne vaje.
Odprtje poti so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Šempeter. Delavci Žalskih lekarn so udeležencem ob tej priložnosti merili krvni tlak, župan Janko Kos pa je izrazil zadovoljstvo nad prizadevnostjo članov koronarnega kluba, ki mu predseduje Miha Randl.
Ekofest, ki poteka vsak prvi petek, soboto in nedeljo v mesecu na več lokacijah v Savinjski dolini, se je oktobra zgodil tudi v KS Galicija. Tamkajšnjo dogajanje je bilo povezano s svetovnim dnevom turizma, zato so pripravili tudi turistično tržnico, na kateri so se predstavila nekatera društva, vključena v Zvezo turističnih društev Občine Žalec.
Sobota je bila namenjena predavanjem na teme pridelave hrane brez gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji, zdrave zemlje, ki daje zdrave plodove, sonaravnega urejanja obhišnega vrta, in zasaditve šolskih ekovrtov. Prvo predavanje se je končalo tudi z ogledom predelave mleka v domači sirarni kmetije Podpečan in s pokušnjo mlečnih izdelkov. Sledilo je
Slednji je na slovesnosti ob odprtju povedal, da je njihovim članom ta pot že dolgo poznana, saj so jo že mnogokrat prehodili, vendar pa so z njeno ureditvijo dosegli, da bo zdaj bolj obiskana. Pot je zaradi lokacije zelo primerna za hojo, saj poteka ob vodi in večinoma po senci, kar je za srčne bolnike zelo pomembno. Primerna je za vse, ki želijo izboljšati svojo telesno zmogljivost in življenjski slog.
»Pot ni edina, je pa ena redkih srčnih poti, ki obstajajo v slovenskem prostoru, zato smo še posebej veseli, da jo imamo v Občini Žalec. Zelo smo tudi veseli, da jo predajamo namenu prav ob prazniku svetovnega dneva srca in v
delovno srečanje EKOCI-ja -Eko civilne iniciative Slovenije, ki je bila tudi glavni organizator izpeljanih predavanj.
Ob tej priložnosti so postavili tudi turistično tržnico, ki so jo pripravili ZKŠT Žalec, Zveza turističnih društev Občine Žalec in TD Galicija, ki pripravilo razstavo starodobnih mopedov. Obiskovalci so se lahko popeljali s kočijami in spoznavali zanimivosti KS Galicija, pri čemer je sodelovala konjeniška sekcija TD Galicija. Posladkali so se lahko s kostanjem in prisluhnili glasbi citrark Karmen in Neli Kos ter harmoniki.
Pestro je bilo tudi v nedeljo. Klub mladih KS Galicija je organiziral pohod na Ku-nigundo. Popoldan je bil ponovno namenjen predavanjem, tokrat na temo vzgoje in uporabe jagod in drugih eksotičnih sadnih vrst, iz-
okviru programa praznovanja Občine Žalec,« je med drugim povedal predsednik kluba in dodal: »Seveda pri ureditvi te poti vsega nismo zmogli sami, zato velja posebna zahvala Občini Žalec in županu Janku Kosu in njegovim sodelavcem, Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in Barbari Holcer, ki je našo željo narisala in zapisala.«
Pot so s prerezom traku predali namenu predsednik Miha Randl, župan Janko Kos in mlada glasbenica Neža Pogačar iz Šempetra. Zatem se je množica podala na pot do mostu v Šeščah ali okrog jezera. Zdravje je vrednota, ki se je na žalost najbolj zavemo šele takrat, ko zbolimo. D. N.
menjave sadik in semen, zdravilnih samoniklih zelišč in varčnejše vožnje z avtom na plin.
Ves ta čas je delovala tudi ekološka svetovalnica Klub Gaia, na voljo pa so bile tudi domače dobrote s predstavitvijo in pokušnjo, za kar je poskrbelo TD Galicija na čelu s predsednico Anico Grobelnik.	D. N.
V sklopu sejma Dobrote s kmetij je TD Občine Polzela organiziralo petelinje dirke oziroma petelinijado 2011. Na tekmovanju je nastopilo 14 tekmovalcev s petelini, od tega 7 iz polzelske občine in 7 iz Šentjerneja.
Tekmovanje je potekalo po progi, dolgi 12 metrov, široki 1,2 in visoki 0,7 metra. Proga je bila razdeljena na tekmovalni stezi, ločeni s fizično pregrado. Pred tekmovanjem so petelini opravili uradni trening. Razvrščeni so bili na startno listo po vrsti, ki jo je določila strokovna komisija z javnim žrebanjem startnih številk. Petelini so tekli v parih, boljši se je uvrstil v naslednji krog tekmovanja. Živali med dirko niso smeli priganjati s palico ali z drugim predmetom, s ka-
Priznanja za
Na prireditvi Dobrote s kmetij so v okviru občinskega praznika Občine Polzela podelili 3 bronaste, 13 srebrnih in 7 zlatih priznanj za najlepšo urejeno hišo, kmetijo, blok ali objekt kulturne dediščine.
Zlata priznanja so prejeli: družina Plohl iz Ločice ob Savinji, družina Dobnik z Brega pri Polzeli, Joža Pušnik iz Orove vasi, Zdenka in Drago Jamnikar, Jelka in Franc Oder, družina Jelen, vsi iz Andraža nad Polzelo ter podjetje Aretta iz Ločice ob Savinji.
Na natečaj za najlepšo urejeno hišo, kmetijo, blok ali objekt kulturne dediščine se je prijavilo 23 kandidatov iz Občine Polzela. Komisija za ocvetli-čenje, ki so jo sestavljali člani turističnega in hortikulturnega društva polzelske občine, je po predhodno sprejetih kriterijih opravila dvakratno ocenjevanje, in sicer v začetku julija in ob koncu avgusta. Pri ocenjevanju je upoštevala več kriterijev,
V bio parku kozolec
Turistična tržnica in ekofest
Zanimiva popestritev je bila vožnja s kočijo
Postavljen kozolec
V Bio parku Nivo so drugo oktobrsko soboto namenu predali avtohton slovenski kozolec, saj so želeli park popestriti z eno izmed mednarodno poznanih slovenskih posebnosti.
Od ideje za njegovo postavitev do realizacije je bila dolga pot. Projekt so prijavili preko
Razvojne agencije Savinja Žalec in za njegovo postavitev prejeli sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Zapletlo se je pri pridobivanju dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Kozolec, ki so ga odkupili, je razstavil in na novo postavil Damjan Verdev s podizvajalci.	T. Tavčar
Hitri petelini
terim bi jih lahko poškodovali. Dovoljeno pa je bilo spodbujanje z zvočnimi pripomočki, kot so topotanje, ploskanje, žvižganje in podobno. Zmagal je petelin Kiki, last Polzelana Jerneja Gradišnika. Za zmago je njegov lastnik prejel pokal in 60 evrov, drugouvrščeni pe-
telin Hitri je svojemu lastniku, polzelskemu županu Ljubu Žnidarju, prislužil pokal in 40 evrov, ki jih je podaril odboru za pripravo tekmovanja, tretji pa je bil petelin Jaka, last Šentjernejčana Andreja Drnovška, ki je prejel pokal in 30 evrov.	T. Tavčar
urejeno okolje
med drugimi splošni vtis, ure- njost hiše in ocvetličenje oken jenost zelenice in gredic, zuna- ter balkonov.	T. T.
Hiša družine Plohl iz Ločice ob Savinji
—
r lfllBSiH

■« ■
H	■■
»V:,

Predavanja In aktivnosti, več na http://galiclja.si/
Predavanja in aktivnosti, več na http://galiclja.si/
BIODINAMIKA - Pridelujmo zdravo hrano,
predava Meta Vrhunc
Predavanje: PREŽIVIMO PRIHAJAJOČE
MRZLE DNI BREZ PREHLADOV IN VIROZ,
predava Erika Fišer-Pajk
Predavanja in delavnice,
več na www.nlvo.si
Predavanja In aktivnosti, več na
http://galiclja.sl/
Za vsako bolezen rožca raste - tudi za
notranje organe,
predava zeliščar Bene Behrič
Eko tržnica
Masaža rok s hmeljevlm maslom - izvaja Thermana LaSko
Predavanje Ana Miletič - Visoki donosi:
Investicija vase - 5€/os
Predavanje Rok Trček - Globalni problem:
Kako ohraniti zdravje
Predavanja in delavnice.
več na www.nlvo.sl
£ u /k .
Dom krajanov Galicija in center Čez mavrico Velika Piretica
Dom krajanov Galicija' in center Čez mavrico Velika Pirešlca
Dom krajanov Galicija
EKOMUZI-J
Bio park NIVO
Dom krajanov Galicija In center Čez mavrico Velika Piretica
Center Čez mavrico. Velika Piretica
EKOMUZEJ
EKOMÙZty
EKOMUZEJ
EKOMUZEJ
Bio park NIVO
Naročnik oglasa: ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
Kandidati za volitve prihodnji teden
Priložnost mladim
Leto 2011 naj bi bilo za Slovenijo eno redkih brez volitev. Kljub temu bomo odšli v nedeljo, 4. decembra, državljani na volišča zaradi predčasnih državnozborskih volitev. Predsednik republike Danilo Tiirk je namreč prejšnji petek, 21. oktobra, razpustil Državni zbor RS in razpisal izredne volitve.
Decembrske volitve bodo sedme v samostojni Sloveniji, zaradi izglasovane nezaupnice premierju Borutu Pahorju pa bodo leto dni prej, kot je bilo predvideno. To bodo prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini samostojne države. Državljani bomo volili 90 po-
slancev. Tudi tokrat bodo volitve potekale po proporcionalnem sistemu s preferenčnim glasovanjem v osmih volilnih enotah, v katerih je po 11 volilnih okrajev. V vsaki volilni enoti bo torej razdeljenih 11 poslanskih mandatov, ki se na ravni volilne enote in nato države delijo med politične stranke sorazmerno z deležem oddanih glasov, ki jih prejme stranka, in med kandidate znotraj strank glede na preferenčne glasove volivcev. Izvoljenih bo tako 88 poslancev, dva pa sta predstavnika narodnostnih skupnosti. Volilni prag za vstop v parlament je 4 odstotke, na vsaki listi kandidatov pa
mora biti najmanj 35 odstotkov žensk.
Novost teh volitev je nezdružljivost poslanske in županske funkcije, ki jo je državni zbor uzakonil maja letos. Če bodo torej kandidirali župani, se bodo morali v primeru izvolitve za poslanca odpovedati županski funkciji, v tisti občini pa bodo razpisane nadomestne županske volitve. Spodnjesavinj-ski župani pravijo, da ne bodo kandidirali, razen Ljuba Žnidarja, ki je med evidentiranimi kandidati stranke SDS, ali bo v resnici kandidat v 4. volilnem okraju, pa bo znano te dni.
Za prijavo kandidatur je sicer
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec
Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE
PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2011,
KI BODO 4. DECEMBRA 2011
V skladu z Zakonom o medijih, Zakonom o volilni in referendumski kampanji, Pravilnikom o izdajanju lokalnega časopisa Utrip Savinjske doline in Programsko zasnovo lokalnega časopisa Utrip Savinjske doline je ZKŠT Žalec kot izdajatelj sprejel naslednja pravila volilne kampanje, ki veljajo za volitve v državni zbor 2011:
1.	NOVINARSKO POROČANJE
Mesečnik Utrip bo o dogodkih, povezanih z volitvami, volilno kampanjo, kandidatnimi listami in kandidati, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo brezplačno, v skladu s presojo uredništva in kadrovskimi možnostmi mesečnika Utrip Savinjske doline.
2.	OGLAŠEVANJE
Utrip Savinjske doline bo oglase, povezane z volitvami, objavil v okviru rednih številk Utripa Savinjske doline. Za oglaševanje med volilno kampanjo se uporabljajo veljavni cenik oglasov in tehnična pravila pri posredovanju materialov za oglase. Cenik oglasov in vsa pravila so na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/utrip).
3.	NAROČILA OGLASOV sprejemamo v uredništvu časopisa na Aškerčevi 9 v Žalcu med uradnimi urami in na elektronski poštni naslov zkst.utrip@siol.net. Naročila morajo biti predložena v obliki naročilnice najpozneje 15 dni pred dnem izida časopisa (na primer: za izid 30. 11. je rok torek, 15. 11. 2011). Vsako naročilo bo evidentirano z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi.
Naročilnica mora vsebovati naslednje podatke:
naziv politične stranke ali liste in organizatorja volilne kampanje, točen naslov naročnika, številko transakcijskega računa, ki ga politična stranka/lista oz. organizator uporablja za volilno kampanjo, davčno številko politične stranke/ liste, za katero naročnik naroča oglaševanje, izjavo o statusu davčnega zavezanca, čitljivo navedbo vodje volilne kampanje za naročilo z lastnoročnim podpisom vodje volilne kampanje in žig naročnika.
Na podlagi naročil se izdajo predračuni, ki morajo biti poravnani najkasneje v osmih dneh od njihove izdaje (teden dni pred izidom časopisa). Če do teh datumov računi ne bodo poravnani, oglasi ne bodo objavljeni.
4.	DOSTAVA OGLASOV
Naročnik mora dostaviti oglase v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj 10 dni pred izidom časopisa (za oglase, ki jih je potrebno še oblikovati), in najmanj 8 dni za pripravljene oglase v skladu s pravili uredništva. Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v skladu z objavljenimi pravili, v predpisanem roku in potrjeni z ustrezno naročilnico (glej točko 3), ne bodo objavljeni.
5.	PRAVILA O RAZVRŠČANJU OGLASOV
Prostorsko razvrščanje določi odgovorna urednica v skladu z načelom vrstnega reda naročenih oglasov, ki so potrjeni z naročilnico, in v skladu z razpoložljivimi prostorskimi možnostmi glede na vsebine novinarskega poročanja. Na prvi in zadnji strani časopisa objava volilnih oglasov ni mogoča. Prav tako v časopisu ni mogoče objaviti propagandnega materiala.
6.	VSEBINSKE DOLOČBE OGLASOV
Vsi oglasi morajo imeti v skladu s 7. členom Zakona o volilni referendumski kampanji navedenega naročnika. Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase (in obvestila), ki ne bodo skladni z veljavno slovensko zakonodajo, kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Skladno z mednarodnimi konvencijami bomo zavrnili tudi objavo vseh oglasov, v katerih bodo nastopali otroci, mlajši od 14 let.
Uredništvo si pridržuje pravico, da zagotovi lekturo vseh oglasnih sporočil. Oblikovane oglase, ki niso lektorirani, lahko uredništvo zavrne, naročnik pa jih mora popraviti in vrniti najmanj 6 dni pred izidom časopisa. Nelektorirani oglasi ne bodo objavljeni.
7.	PISMA BRALCEV
Med volilno kampanjo ne bodo objavljena pisma bralcev, povezana z volilno vsebino ali s kandidati na volitvah, prav tako ne morejo biti avtorji pisem bralcev posamezni kandidati ali.člani volilnih štabov.
8.	S pravili volilne kampanje za mesečnik Utrip Savinjske doline je bil sgznanjen programski svet časopisa.
9.	Ta pravila bodo objavljena v oktobrski izdaji časopisa Utrip Savinjske doline, ki izide 26. oktobra 2011, in na spletni strani www.zkst-zalec.si/utrip 24. oktobra 2011.
Odgovorna urednica	Direktor ZKŠT Žalec
Lucija Kolar, l.r.	Matjaž Juteršek, l.r.
Žalec, 24. oktober 2011
čas do 9. novembra, stranke pa večinoma prav v tem tednu potrjujejo kandidate. Nekaj imen je kljub temu znanih. Kandidat DeSUS-a v 4. volilnem okraju (levi breg Savinje) je predsednik stranke Karl Erjavec, v 5. volilnem okraju (desni breg) pa Marinka Plevčak. Kandidat stranke LDS je v 4. okraju podpredsednik te stranke Borut Cink, za 5. okraj pa kandidat še ni določen. Savinjska dolina je imela v tem mandatu samo enega poslanca in Lojze Posedel pravi, da odločitev še ni dokončna, se pa nagiba k ponovni kandidaturi. Prejšnji teden je bil med poslanci, s katerimi se je srečal Zoran Jankovič.
Prav tako še niso znani kandidati stranke SDS, saj je imel vsak odbor pravico predlagati kandidate in od 160 evidentiranih kandidatov po vsej Sloveniji bo potrjenih 88. O imenih še ne govorijo tudi v SD in NSi, nejasno je delovanje žalskega odbora SNS. Načelno soglasje je Listi Gregorja Viranta za kandidaturo v 4. volilnem okraju kot kandidat podal Gvido Hribar. Med evidentiranimi kandidati stranke Zares sta v 4. volilnem okraju Vojko Zupanc in mag. Robert Rampre, v 5. volilnem okraju pa med drugimi Andreja Vidmajer. Tudi v regionalnem odboru stranke SLS Spodnja Savinjska do konca redakcije niso želeli povedati imen kandidatke in kandidata za volilna okraja, saj ju mora ta teden potrditi še vrh stranke.
Sodelovanje na volitvah so sicer napovedali tudi SMS Zeleni skupaj z DS, Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), Demokratična stranka dela in Gibanje za Slovenijo. K. R.
Borut Cink
Občinski odbor LDS Žalec, ki ga od sredine letošnjega leta vodi predsednik Stane Drolje, je ob prihodu jeseni tudi letos poskrbel za druženje na kostanjevem pikniku. Sproščeno vzdušje so obeležile aktualne politične razmere in s tem povezana razmišljanja, kako naprej.
Izvršni odbor je za kandidata za poslanca na predčasnih volitvah že evidentiral devetindvajsetletnega Boruta Cinka, ki je na letošnjem kongresu kot predstavnik mladega vala postal podpredsednik stranke LDS. »Če je mnenje večine naših državljanov, da potrebujemo nove obraze in da na mladih svet stoji, potem je Borut Cink prava izbira,« je bilo
enotno mnenje prisotnih žalskih LDS-ovcev na pikniku.
Družbena angažiranost ga je v začetku tisočletja pripeljala do tega, da se je priključil Liberalni demokraciji Slovenije in ji ostal zvest do danes. Eno od njegovih temeljnih vodil je, da se svoboda posameznika konča, kjer se začne svoboda drugega. Pri svojem političnem aktivizmu je zagovornik mladih in privrženec dialoga. »Menim, da je za preboj Slovenije ključno tudi to, da se mladim omogoči, da v polni meri izkoristijo svoj potencial. Najprej skozi kakovosten sistem šolanja, kasneje pa s tem, da jim država omogoči samouresničevanje na številnih področjih, primarno pa preko zaposlitve in možnosti osamosvojitve. Država mora poskrbeti za pogoje za razvoj vsakega posameznika, pri čemer mora biti sistem urejen enostavno, učinkovito in s pogledom v prihodnost in ne v preteklost,« pravi Borut Cink, LDS-ov kandidat za poslanca na letošnjih volitvah.
V žalskem odboru se pripravljajo tudi na redni letni občni zbor članov, ki bo tokrat 30. novembra ob 12. uri v Petrovčah. L. K.
Vabljeni na MARTINOVANJE PRI “KEUDRU”
Petek, 11. novembra 2011, ob 15. uri pri obrambnem stolpu v Žalcu
Društvo savinjskih vinogradnikov in ZKŠT Žalec pod pokroviteljstvom Občine Žalec
|Na Rogli je že vse zasneženo...
II)s£4J3M§ žannaiTO m n no ntunaim gj»i
».'.-v.;;-'

dki vredni vašega obiska:
nske počitnice, 29.10.-6.11. jritev smučarske sezone, 2.12.-4.12 .vetovni pokal v teku na smučeh, 2.-18.12.
oletne počitnice, 24.12.-2.1. a Ski vikend, 10.2.-12.2. ske počitnice, 18.-25.2. ar tako...
03 703 1330	031 790 083 info@ojla.si www.ojla.sifacebook.com/OjlaTravel
Sobota in nedelja, 26. in 27.11. 2011, od 10. do 16. ure
ADVENTNI KONCERT
Nedelja, 27.11. 2011, ob 18. uri - OKTET ZVEN
***
TillCT	Vstop prost!
“pT rT “	ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a
OJ, ČUDEŽNI ZABOJ
mestno gledališče Ptuj, za Cici abonma in izven
Četrtek,
10. november, ob 17. uri
Dom II. slov. tabora Žalec
Vstopnice po 5 EUR v TTC-u Žalec, 710 04 34
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
..... 1
Oj, čudežni^M
Vabljeni na prireditev ob zaključku projekta
“Najlepši kraj, hiša in kmetija 2011”
s podelitvijo priznanj in nagrad, ki bo
v četrtek, 24. novembra 2011, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Vstop prost.
Zveza turističnih društev Občine Žalec in ZKŠT Žalec pod pokroviteljstvom Občine Žalec
Srečanje na Gori Oljki
Obnova na Grmovju končana
Ravnateljica Valerija Pukl s pomočjo škrata in medvedka Zdravka sadi jablano
Na Gori Oljki je prvo oktobrsko soboto potekalo vsakoletno jesensko medgeneracijsko srečanje z naslovom »Vsi škrati, ki ste fit, na Gori Oljki morate bit'.« Tokrat so se otroci s starši in z medvedkom Zdravkom odpravili iskat zdravilo, ki bi pomagalo ozdraviti začarano Sneguljčico.
Pot jih je vodila skozi gozd, kjer so jih na postajah pričakali škratki skupaj s starši oz. starimi starši, z gasilcem, lovcem,
gobarjem, zeliščarico in čebelarjem, vsak od njih pa je otrokom in staršem predstavil svojo dejavnost. Pred samim vrhom so otroci prijaznima čarovnikoma pomagali odčarati Sneguljčico, ustavili so se pri delavnici čutne poti, kjer so razvijali svoje čute, pred planinskim domom pa so se seznanili z različnimi vrstami jabolk, ki so jih tudi poskusili. Vse prisotne sta nagovorila ravnateljica Valerija Pukl in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. Na letošnjem sre-
čanju je ravnateljica ob pomoči škratkov in medvedka Zdravka ob planinskem domu zasadila sadiko jablane, ki jo bodo lahko vsako leto opazovali in se z njenimi sadovi v prihodnosti tudi posladkali. Za konec pa so se vsi zbrani posladkali s pečenim krompirjem, koruzo in palačinkami. Kot posebno presenečenje pa je vse pohodnike na poti domov pričakala obara z gobami, ki jim jo je pripravilo Gobarsko mikološko društvo Polzela.	T. Tavčar
Za prevoz poskrbijo gasilci
V Domu Nine Pokorn Grmovje, ki nudi bivanje in oskrbo 240 odraslim ljudem s posebnimi potrebami, so končali z obnovo negovalnega in varovanega oddelka. V ta namen so pripravili krajšo slovesnost, ki so jo ob navzočnosti številnih gostov in izvajalcev del oblikovali stanovalci in zaposleni v domu.
Kot je povedal direktor doma Tomaž Lenart, so obnovitvena dela trajala dobra dva meseca. Z obnovo so izboljšali bivalni standard in delovne pogoje. Strogim predpisom in meri-
Trak sta ob predaji prenovljenih oddelkov v uporabo prerezala vodja oddelka Darja Ramšak Tesič in stanovalec Maksi Leskovar
lom na tem področju so z ob- je tudi uspelo. Investicijo v vre-novo poskušali pridati kanček dnost 400 tisoč evrov so pokrili topline in domačnosti, kar jim z lastnimi sredstvi. T. Tavčar
230 upokojencev za pokal
Člani DU Andraž nad Polzelo s pokalom
V	Svetem Lovrencu se vsako leto oktobra srečajo naj-starejši občani Občine Prebold, ki so dopolnili 80 in več let. Ob tej priložnosti se udeležijo tudi svete maše v bližnji cerkvi. Srečanje organizirata KO RK Prebold in Občina Prebold, za prevoze starejših pa poskrbijo gasilska društva s svojimi gasilskimi kombiji.
V	Občini Prebold je trenutno 221 oseb, starih nad 80 let, od tega jih 35 živi v domovih za starejše bodisi v Savinjski dolini ali drugod po Sloveniji. Kar nekaj jih jesen življenja preživlja v preboldskem domu starejših. Med njimi trenutno najstarejša občanka Terezija Hvala, ki je dopolnila 101 leto. Najstarejši moški Jože Flere iz Kaplje vasi pa je dopolnil 94 let.
Na letošnjem srečanju se je zbrala več kot polovica starostnikov, ki živijo v svojem domačem okolju. Ostale, ki se srečanja zaradi bolezni ne morejo udeležiti, in tiste, ki prebivajo v domovih za starejše, pa aktivistke Rdečega križa obiščejo ob božično-novole-tnih praznikih in drugih priložnostih.
Zbranim je na srečanju najprej spregovorila podžupanja Emilija Črnila, srečanje pa
@03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
so s pesmijo obogatili Šem-pavske iskrice in harmonikar Tilen Selič. Preboldski župan Vinko Debelak je poleg nekaj
Preteklo nedeljo so na Polzeli izkazali pozornost starejšim krajanom. Najprej so pripravili srečanje za bolne in ostarele. Ti so se zbrali v župnijski cerkvi pri sv. maši, ki jo je ob somaševanju župni-
prijetnih besed postregel z nekaterimi informacijami o delovanju občine in novih pridobitvah preteklega leta. D. N.
ka Jožeta Kovačeca daroval Janez Bračun, kurat v Domu upokojencev Polzela. Po maši so se na srečanju v znanem gostišču zbrali krajanke in krajani, ki so dopolnili 80 in več let. Srečanje je organi-
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je v okviru praznovanja praznika Občine Polzela pripravilo športno tekmovanje upokojencev Spodnje Savinjske doline. Tekmovanja se je udeležilo 230 tekmovalcev iz 13 društev. Med seboj so se pomerili v metanju krogov in pikada, streljanju z zračno puško, kegljanju s kroglo na vrvici in suvanju krogle.
V Domu upokojencev Polzela pripravijo vsako leto ob svetovnem dnevu
ziralo Društvo upokojencev Polzela.
V	pozdravnih besedah je župan Ljubo Žnidar poudaril, da je bilo v tem letu veliko postorjenega na komunalnem in drugih področjih, tudi v zdravstvu, vendar v Občini Polzela posebno skrb in pozornost namenjajo starejšim, in sicer preko Karitasa, Rdečega križa in skupine Oljka.
V	imenu organizatorja srečanja je predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak vsem, ki so se odzvali vabilu, zaželela prijetno počutje. Zahvalila se je občini in županu za pomoč in razumevanje pri organizaciji srečanja in pogostitve. Za prijetno vzdušje pa so s svojo ubrano pesmijo poskrbeli člani Kvinteta Lastovka. T. T.
Zmagovalci v posameznih disciplinah: pikado moški: Jože Jelenko (DU Andraž), ženske: Štefka Veler (Ponikva), ekipno moški in ženske: DU Šempeter; krogi moški: Jože Leber (Kasa-ze - Liboje), ženske: Štefka Veler (Ponikva), ekipno: DU Ponikva; kegljanje s kroglo na vrvici moški: Jože Tratnik (Šentilj), ženske: Pavla Piree (Andraž), ekipno: DU Andraž nad Pol-
starejših dan odprtih vrat. Letošnji je potekal v sodelovanju z Občino Polzela. Stanovalci so pod mentorstvom Nevenke Šalamon pripravili kratek kulturni program, ki ga je povezovala Saša Svetec, nato pa je sledila okrogla miza z naslovom Socialna vključenost starejših in invalidnih v Občini Polzela.
Zbranim so spregovorili podžupan Občine Polzela dr. Jože Korber, svetovalka
Oktobra, ko se začne tudi »študijsko« leto članov Univerze za tretje življenjsko obdobje, so v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec razstavljali svoja dela člani likovnih krožkov, ki delujejo v okviru društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Predstavili so dela pretekle-
zelo; streljanje z zračno puško moški: Milan Gauber (Vrbje), ženske: Pavlina Glušič (Vrbje), ekipno DU Vrbje; krogla moški: Niko Pražnikar (Griže), ženske: Štefka Veler (Ponikva), ekipno: DU Ponikva.
Skupni seštevek vseh disciplin: 1. mesto DU Andraž nad Polzelo 52 točk, 2. mesto DU Ponikva 50 točk in 3. mesto DU Šempeter 42 točk.	T. T.
za družbene dejavnosti na občini Jerneja Svetko, direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko, socialna delavka Jerneja Herlah in računovodja doma Mojca Podbregar. Po koncu okrogle mize so zbrani udeleženci poklepetali ob čajanki na grajskem dvorišču. Za ta poseben dan je ljubiteljski slikar Srečko Romih iz Braslovč na hodniku graščine pripravil razstavo svojih umetniških del.	T. T.
ga šolskega leta. Ob odprtju je zbrane pozdravila predsednica društva Marija Masnec, s spodbudnimi besedami pa je razstavo pospremil tudi mentor Zvone Brilej - Čori.
V programu sta navdušili učenki GŠ Risto Savin iz Žalca, citrarki Vanessa Vrečič in Brina Gabrovec.	L. K.
Srečanja seje tokrat udeležilo kar 93 občanov, starejših od 80 let
Najprej maša, potem družabno
Dan odprtih vrat in okrogla miza
Ustvarjala tretja univerza
Srečanje generacij v domu starejših
Človek - človeku devetič
V Preboldu so se najmlajši in najstarejši dobro ujeli
Ob mednarodnem dnevu starostnikov so v domu starejših v Preboldu pripravili medgeneracijsko srečanje, ki so ga obogatili s kulturnim programom najmlajše in najstarejše generacije. Zanimiva je bila tudi razstava Rajka Zora, enega od nekdanjih stanovalcev doma, ki se
je predal ustvarjanju likovnih panoram zemljevidov.
Tokratna prireditev je sovpadala s prvo obletnico delovanja doma starejših. Na prireditvi so nastopili otroci iz vrtca in šole ter ljudski pevci Prijatelji 6 Še, ki so se predstavili tako z najmlajšimi iz vrtca in tudi s skupino pevcev, ki živijo v domu.
Zbrane je nagovorila delovna terapevtka Meta Roj-šek. Strokovna direktorica doma Jožica Lukse je v nadaljevanju med drugim pohvalila zelo dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in županom Vinkom Debelakom, ki je poudaril, da je dobro sodelovanje vodstva doma, šole in vrtca pomemben most medgeneracijskega sodelovanja.
V imenu stanovalcev doma se je strokovni direktorici, županu in vsem nastopajočim zahvalila predsednica domske skupnosti Majda Korošec Labovič. Vsi so bili mnenja, da je potrebno s takšnimi in podobnimi prireditvami nadaljevati tudi v prihodnje, saj bogatijo življenje stanovalcev doma, med katerimi je trenutno najstarejša občanka Občine Prebold Terezija Hvala, stara 101 leto. D. Naraglav
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v nedeljo,
16.	oktobra, pripravilo že 9. dobrodelni koncert Človek -človeku. Z zbranim denarjem bodo pomagali svojim članom - težjim invalidom - pri nakupu pripomočkov, ki jim bodo olajšali življenje. Del sredstev bodo namenili tudi za socialno pomoč invalidom z nizkimi osebnimi prejemki.
Klicu dobrote se je odzvalo veliko ljudi, ki so se udeležili koncerta, pa tudi nekaj donatorjev, med njimi braslovška, polzelska in žalska občina, ki so prispevale dodatna sredstva. Vsi izvajalci programa so se odpovedali honorarju.
Prireditev je povezoval Tone Vrabl, na odru dobrodelnosti pa
se je zvrstilo veliko nastopajočih, med njimi Rudarski oktet, ansambel Golte, Duet Viki Ašič (harmonika) in Andrej Bremec (pevec), ansambel Pravi fantje, kantavtor Blaž Pentek, ansambel Vihar, ansambel Navihani muzikantje, Ansambel Bratov
Dobrovnik in harmonikarski orkester Primoža Zvira.
Ob koncu so prisotne nagovorili predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije Valter Golob, predsednik MDI Žalec Janez Meglič in župan Janko Kos.	D. Naraglav
V dar plodovi jeseni
Kviz mladih gasilcev
PGD Braslovče je letošnji kviz mladine Gasilskega poveljstva Občine Braslovče pripravil v gasilskem domu v Braslovčah. Tekmovalci so se med seboj pomerili v teoriji in gasilski abecedi ter praktično v vezanju vozlov in poznavanju gasilskega orodja.
Na tekmovanju je sodelovalo 14 ekip iz štirih gasilskih društev Občine Braslovče (PGD Braslovče, PGD Dobrovlje, PGD Gomilsko in PGD Trnava) z mentorji, skupaj 60 udeležencev. Pomerili so se v treh kategorijah, in sicer mlajši in
starejši pionirji in mladinci. Najboljši so bili: pri mlajših pionirjih ekipi Braslovče 2 in Braslovče 1, pri starejših pionirjih ekipi Braslovče 2 in Braslovče 1 ter pri mladincih ekipi Braslovče in Trnava. Te ekipe se bodo udeležile tudi kviza GZ Žalec.	T. T.
Udeleženci kviza s svojim mentorji
V petih kategorijah naslov
V soboto, 8. oktobra, je v Žalcu, naslednji dan pa v Velenju, potekalo gasilsko tekmovanje Savinjsko-Saleške regije za članice, člane in mladino. 110 ekip se je pomerilo v različnih vajah. Obeh tekmovanj so se udeležile tudi ekipe iz GZ Žalec, ki so v desetih kategorijah, od najmlajših pionirk
in pionirjev do starejših gasilk in gasilcev, dosegle odlične rezultate. V petih kategorijah so osvojile naslov regijskih prvakov, poleg tega se je osem ekip uvrstilo med prve tri.
Normo za državno tekmovanje sta dosegli tudi dve ekipi starejših gasilk. Tako bo na državnem tekmovanju za članice
in člane, ki bo naslednje leto v Velenju, za mladino pa kraj še ni znan, Savinjsko-Šaleško regijo zastopalo kar 15 ekip iz GZ Žalec - pet ekip iz PGD Andraž, dve iz Velike Pirešice, po ena pa iz PGD Gomilsko, Polzela, Braslovče, Zabukovica, Dobrovlje, Kapla - Pondor, Zavrh pri Galiciji in Kasaze - Liboje. T. T.
Udeleženci regijskega članskega tekmovanja iz GZ Žalec
Župnijska Karitas Polzela se je tudi letos tretjo oktobrsko soboto in nedeljo pridružila akciji Dar jeseni. Kot je povedal predsednik Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen, so bili z akcijo, kljub temu da se vedno več ljudi srečuje s takšnimi ali drugačnimi stiskami in pomanjkanjem, zadovoljni.
Zbirali so krompir, jabolka, zelje, vložene povrtnine pa tudi druga živila s trgovinskih polic. Podobne akcije bodo v tem času potekale tudi v drugih dobrodelnih organizacijah v celjski škofiji.	T. T.
Bilo je lepo, hvala za srečanje
S skladišča Župnijske Karitas Polzela na dan akcije
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je v sodelovanju z Občino Polzela in KO RK Andraž nad Polzelo konec oktobra pripravilo srečanje starejših občanov, starih 72 let in več let. Najprej so v domači cerkvi prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval župnik Janez Furman, s srečanjem pa so nadaljevali v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo.
Zbrane sta pozdravila predsednik društva upokojencev Jože Krk in podžupan Občine Polzela dr. Jože Korber, ki je vsem zaželel veselo druženje, veliko zdravja in da se naslednje leto ponovno srečajo. Nekaj besed je namenil tudi
dosedanjemu in prihodnjemu razvoju občine. Za kulturni program so tokrat poskrbeli učenci POŠ Andraž nad Polzelo, Saša Atelšek na klavirju, Mitja Atelšek s trobento in doma-
či ljudski godci. Ob nedeljskem kosilu so veselo poklepetali in obujali spomine, spregovorili pa so tudi o težavah starostnikov, o aktualnem dogajanju in še o čem.	T. Tavčar
Del udeležencev srečanja
Počastili mednarodni dan starejših
Društvo upokojencev Vrbje je tudi letos ob mednarodnem dnevu starejših pripravilo tradicionalno prireditev, ki je potekala v dvorani Doma krajanov Vrbje.
Na prireditvi se je zbralo kar nekaj starejših, uvodoma pa so si ogledali krajši kulturni program, ki so ga pripravili pevke in harmonikarji Društva upokojencev Vrbje in Kvartet
Grmada iz Celja. Sledil je nagovor predsednika DU Vrbje Ernesta Lužarja, ki je poudaril: »Zdaj smo prišli tako daleč, da se moramo boriti za svoje pravice in dostojno življenje, saj pokojnine vsak dan izgubljajo svojo vrednost. Naša generacija pa je vsaki politični opciji največje breme, vendar imamo tudi največ glasov na volitvah, a jih ne znamo združiti za
skupni cilj. Pri nas v Vrbju je starejša generacija zelo aktivna. Naši člani so vključeni v več društev v kraju in tudi medgeneracijsko sodelovanje je pri nas lahko vzor širši skupnosti...«
Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos in jim čestital za njihovo vsestransko delo. Srečanje so zaključili s prijetnim druženjem.	T. T.
Viteške igre na Ranču Mustang
V znamenju glasbe in ličkanja
in njegova hčerka, vladarica Barbara Celjska.
Tekmovanja se je udeležilo trideset tekmovalcev - vitezov, ki so zastopali deset tekmovalnih ekip oziroma pet konjeniških društev. Pomerili so se v streljanju z lokom, v zabijanju viteza z drogom, metanju sekire, sulice in zvezde. Največ točk (45) je zbral Blaž Zupančič iz ekipe Vitezi Ku-kenberški, drugo mesto je zasedel Jože Lebar iz ekipe Vitezi Žovneški (KD Mustang), tretje pa Dejan Kalan iz II. ekipe KD Šmarje pri Jelšah. Ekipno je prvo mesto osvojilo KD Šmarje pri Jelšah - ekipa IV, drugo mesto so osvojili Vitezi Kuken-berški in tretje KD Šmarje pri Jelšah - III. ekipa. Pri ženskah so prvo mesto slavile tekmovalke Žovneške konjenice II. Poleg omenjenih so se viteškega turnirja udeležili tudi vitezi Jesenski iz okolice Zagorja in vitezi Blagovniški iz Blagovice.
Obiskovalci so se lahko ta dan sprehajali in kupovali na srednjeveški tržnici, se seznanili s staro obrtjo, na primer s strojenjem kož, kovaštvom, pletarstvom in še čim. Lahko so si ogledali razstavo živali in Gradu Žovnek, ki jo je pripravilo Zgodovinsko-kulturno društvo Žovnek.
Na Ranču Mustang so do zdaj pripravili kar nekaj konjeniških prireditev, prvič pa viteške igre, ki naj bi bile od zdaj sestavni del njihovega letnega programa.	D. N.
Igre sta si ogledala tudi grof Herman II. in Barbara celjska
Konjeniško društvo Mu- in časom celjskih grofov. Or-stang Gomilsko, ki ga vodi ganizirali so namreč viteške Milan Košenina, je na prvo	igre in temu primerno tudi
oktobrsko nedeljo poskrbelo okrasili svoj ranč in tekmova-za zanimivo prireditev, ki se lišče. Prireditev sta si ogleda-je spogledovala s preteklostjo la tudi celjski grof Herman II.
Tekmovalka Zovniške konjenice
Gomilška Vesela jesen
Turistično društvo Gomilsko je tudi letos pripravilo večdnevno prireditev Vesela jesen. V času od 5. do 8. oktobra se je zvrstilo več dogodkov. Na osrednji prireditvi v soboto zvečer pa so podelili priznanja za najlepše urejene domačije, bogate z rožami, in namenili pozornost naj starejšim krajanom.
Prvi dan so v okviru prireditve pripravili delavnico za otroke in odrasle. Udeleženci so oblikovali izdelke iz slanega testa. Četrtek je bil v znamenju odbojke, na odbojkarskem turnirju so se namreč ženske ekipe pomerile za pokal KS Gomilsko. Zmagala je ekipa Vranskega. Prijeten petkov večer so tokrat posvetili ustvarjalni kul-
turniški družini amaterske igralke Olge in slikarja Aca Markovič iz Griž, njuna hči Nina pa že nekaj let živi in se kulturno udejstvuje v KS Gomilsko. Pogovor z Olgo in Nino je vodila Magda Šalamon, večer pa je s slikarsko razstavo nekaterih svojih del obogatil mož in oče Aco.
Sobotno dopoldne je bilo že po tradiciji namenjeno pridelovalcem poljščin, zelenjave, čebeljih proizvodov, slaščic ter drugih dobrot in izdelkov. Na večerni in hkrati zaključni prireditvi Vesele jeseni, ki jo je vodila Nina Markovič Korent, je zbranim najprej spregovorila predsednica TD Gomilsko Božena Kosu. Predstavila je aktivnosti omenjenega turističnega društva in izpostavila neka-
tere odmevne akcije. V imenu občine in župana je občinstvo nagovoril podžupan Anton Repnik in pohvalil uspešno delo društva. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gomilsko, mala folklorna skupina KD Gomilsko in mladi člani TD Gomilsko, podelili pa so tudi priznanja za najlepše ocve-tličeno hišo, kmetijo ali gospodarski objekt. Priznanja so tokrat prejeli domačija Rojnikovih iz Zakla, družina Delagič iz Šmatevža, družina Irene Rak z Gomilskega in družina Alenke Turnšek iz Grajske vasi.
Ob koncu uradnega dela je zbrane nagovorila predsednica KO Gomilsko Marija Rančigaj, ki je poudarila pomen medgeneracijskega sodelovanja, ki ga je potrebno krepiti tudi v prihodnosti. Izrazila je veselje, da se vsaj enkrat na leto srečajo tudi najstarejši krajani. Zastavo najstarejših žensk nosijo 93-letne Ivana Strožer, Bogomila Ostrožnik in Amalija Topovšek. Med moškimi je z 89 leti najstarejši Frančišek Rančigaj, sledita pa mu 86-letna Maksim Podkori-tnik in Anton Jurman.
D. Naraglav
Med ličkanjem koruze, kjer ni manjkalo smeha
V dvorani Doma krajanov Tabor so tretjo oktobrsko nedeljo pripravili prireditev z naslovom V nedeljo popoldne je luštno pri nas. Ime so povzeli po pesmi legendarnega, nedavno preminulega glasbenika Lojzeta Slaka.
Vsako leto je rdeča nit tovrstne prireditve ohranjanje kulturne dediščine, ki se odraža v običajih in navadah ljudi. Na prvih dveh koncertih so obujali spomine na vasovanje in na problem desetništva, letošnja rdeča nit pa je bilo ličkanje ali kožuhanje koruze. Včasih se je skupaj zbrala cela vas, hodili so od kmetije do kmetije, kjer se je pelo, dobro jedlo in pilo ter zabavalo ob delu. Gospodar je po navadi med koruzo skril veliko stvari, zato je bilo tudi veliko veselja in smeha. Zelo veselo je bilo ob koncu, ko so ob zvokih domače glasbe zaplesali.
Vzdušje nekdanjih dni so pod kozolcem na stranskem odru pričarali člani dramske skupine Teloh. Najprej so svoj dar govora pokazale ženske, ki so si imele veliko povedati o »aktualnih« dogodkih na vasi. V drugem delu so bili zgovorni moški, ki so govorili o svojih ženah in taščah. V nadaljevanju pa so združili moči in skupaj tudi zapeli in zaplesali.
Prireditev je vodil Slavko Podboj, scenarij pa je delo predsednice KD Ivan Cankar Tabor Darinke Jazbinšek. Z glasbo so občinstvo tokrat razveseljevali ansambel Golte iz Mozirja, ansambel Črički iz Zagorja, Navihani muzikantje iz Tabora, ansambel Vrh iz Prebolda z evropskim prvakom na diatonični harmoniki in domači Ansambel Zaka pa ne. D. N.
Občinstvo je to popoldne zelo uživalo, marsikdo pa se je spomnil nekdanjih časov
Kostanjev piknik za vse občane
Kostanjev piknik povezuje občane Tabora
Turistično društvo Tabor se trudi biti zelo dejavno na vseh področjih dela in življenja v svoji občini. Med letom izpeljejo vrsto akcij in prireditev oziroma sodelujejo z drugimi društvi.
Ena izmed njihovih aktivnosti je povezana tudi s
TURISTIČNO
INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
tradicionalnim kostanjevim piknikom, ki ga za vse krajane organizirajo na športnem igrišču ob domu krajanov. Tudi letos ni manjkalo kostanja, mošta in veselja. Kljub nekoliko slabšemu vremenu
so se imeli prijetno. Kostanjev piknik je dober razlog za druženje in spoznavanje sosedov, saj je v Taboru zaradi dveh novih stanovanjskih sosesk kar nekaj novih občanov.	D. N.
OBČINA ŽALEC
Sreda, 2. november, med 9. in 11. uro
otroške ustvarjalne delavnice v ekomuzeju - »V objemu čarovnic in magije«;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije;
prispevek za material 1,00 €. (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 571 80 21).
Četrtek, 3. november, med 9. in 11. uro
otroške ustvarjalne delavnice v ekomuzeju - »V znamenju jeseni -ustvarjanje okvirjev za fotografije iz jesenskih plodov«;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije;
prispevek za material 1,00 €. (Ekomuzej, 571 80 21).
Četrtek, 3. november, ob 20. uri
Kvintet Dori in Naveza, posebni gost: Oto Pestner;
za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. november, med 9. in 11. uro
otroške ustvarjalne delavnice v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - »Lučke za temne jesenske noči«;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije;
prispevek za material 1,00 €. (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 571 80 21).
Petek, 4. november, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Roka Slane;
Savinov likovni salon;
razstava bo na ogled do 31. 12. 2011
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. november, ob 20. uri
49. kavarniški večer z Žigom Birso; razstavno-prireditveni prostor Doma kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 5. november, ob 7. uri
Šentiljska pot 3. del;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 224).
Sobota, 5. november, ob 7. uri
pohod v neznano;
odhod ob 7. uri izpred POŠ Trje,
ob 7.15 izpred društvene pisarne PD
Žalec
(PD Žalec, PD Galicija, 031 320 242, 041 662 883).
Sobota, 5. november, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje
(TOD »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 5. november, ob 20.30
Šoferji za vse čase, predstava Mira Gavrana v režiji Borisa Kobala; velika dvorana SSG; za potujoči abonma in izven; odhod ob 16. uri s parkirišča Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. november, ob 9. uri
Martinov pohod po Gorici in Železnim nad Veliko Pirešico; zbor pohodnikov pred trgovino Košarica;
startnina 10,00 € - vključuje malico in
pokušnjo mladih vin
(Društvo savinjskih vinogradnikov,
051 428 421).
Nedelja, 6. november, ob 17. uri
Petrovčani Petrovčanom: združeni koncert petrovških pevskih zborov (MoPZ, VS Candela, MePZ A Cappella);
Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Ponedeljek, 7. november, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; sejna soba KS Petrovče.
Ponedeljek, 7. november, ob 18. uri
odprtje razstave Življenja vojakov na soški fronti;
pobrateno društvo AMK Savinjska dolina Quei del Benelli Gorizia; avtor: Armando Rogantini;
Dom krajanov Vrbje (KS Vrbje, 710 24 20).
Torek, 8. november, ob 17. uri
turnir v namiznem tenisu;
ŠD Vrbje;
Dom krajanov Vrbje (KS Vrbje, 710 24 20).
Torek, 8. november, ob 19. uri
6. dobrodelni koncert Rotary kluba Žalec - Orkester slovenske policije z gostjo Heleno Blagne;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 9. november, ob 16. uri
odprtje numizmatične razstave zbiratelja bankovcev in kovancev Franja Pasariča in srečanje starejših krajanov s kulturnim programom;
Dom krajanov Vrbje (KS Vrbje, 710 24 20).
Četrtek, 10. november, ob 16. uri
prikaz tehničnega reševanja v prometni nesreči;
PGD Vrbje;
križišče pri športnem igrišču v Vrbju (KS Vrbje, 710 24 20).
Četrtek, 10. november, ob 17. uri
Oj, čudežni zaboj; igrana otroška predstava za cici abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. november, ob 19. uri
gledališka predstava KD Vrbje;
Dom krajanov Vrbje (KS Vrbje, 710 24 20).
Petek, 11. november, ob 15. uri
martinovanje pri »Keudru«; pred obrambnim stolpom (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. november, ob 19. uri
slavnostna seja KS Vrbje s podelitvijo plaket in priznanj;
Dom krajanov Vrbje (KS Vrbje, 710 24 20).
Petek, 11. novembra, ob 20. uri
Fešta band z gosti Ireno Vrčkovnik in Krokodili;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC, 710 04 34).
Sobota, 12. november, ob 5.30
Popotovanje od Litije do Čateža; odhod izpred društvene pisarne PD Žalec
(PD Žalec, 031 767 061).
Sobota, 12. november, 7. uri
Lisca;
odhod izpred društvene pisarne v Migojnicah ob 7. uri,
7.10 AP Žalec
(PD Zabukovica, 031 514 440).
Sobota, 12. november, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097).
Sobota, 12. november, ob 15. uri
potopisna predstavitev dejavnosti AMK
Savinjske doline v letu 2011 z družabnim srečanjem (KS Vrbje, 710 24 20).
Petek, 18. november, ob 20. uri
Trianglov jesenski koncert (glasbena skupina Isolda,
harmonikar Zmago Štih, Frenk Funkelj);
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 19. november, ob 7. uri
Laška pot;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 224).
Sobota, 19. november, ob 15. uri
pričetek izobraževalnih delavnic,
Kale 17
(Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Nedelja, 20. november, ob 8. uri
Pečovniška koča-Grmada-Celjska koča-Tolsti vrh;
zbirno mesto pri Gasilskem domu
Kasaze - Liboje
(PD Liboje, 714 04 53).
Nedelja, 20. november, ob 17. uri
Duo Fantazija: Irena Zdolšek in
Franja Kočnik;
za citrarski abonma in izven;
Dom kulture Svoboda Griže (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 21. november, ob 20. uri
Nežka se moži, komedija;
SNG Drama Ljubljana; za ponedeljkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 22. november,
predstava za torkov gledališki abonma je prestavljena na ponedeljek,
12. decembra.
Četrtek, 24. november, ob 19. uri
zaključna prireditev »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2011«;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. november, ob 19. uri
koncert ob 15-letnici delovanja Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Mešani planinski pevski zbor Žalec).
Petek, 25. november, ob 20. uri
Orlek in Celjski godalni orkester; za glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. november, med 16. in 18. uro, sobota, 26. november, med 9. in 18. uro in nedelja, 27. november, med 9. in 16. uro sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec (Smučarski klub Gozdnik Žalec,
041 638 188).
Od sobote, 26. novembra, do nedelje, 27. novembra, ob 7. uri
10. Bokotov pohod;
odhod s parkirišča trgovskega centra
na Celjski ulici v Žalcu
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Sobota, 26. november, od 10. do 16. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 26. november, ob 19. uri
občni zbor Turističnega društva Petrovče in podelitev priznanj »Najlepša hiša ...« v KS Petrovče 2011;
dvorana KZ Petrovče (TD Petrovče, 041 709 156).
Nedelja, 27. november, od 10. do 16. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 27. november, ob 18. uri
adventni koncert Okteta Zven;
Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 29. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 4. november, ob 19. uri
zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen;
Dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 5. november, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 13. november
7. spominski pohod Franca Serca v Marijo Reko;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Torek, 15. november, ob 18. uri
predavanje Marjana Veternika: Pričevanje eksorcista -kako hudi duh deluje v našem življenju;
Anin dom
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
Petek, 18. november, ob 17. uri
otroški abonma: Čisto prava predstava;
gledališče KU - KUC;
Dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 19. november, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 19. november, od 8. do 12. ure
dan slovenskih splošnih knjižnic; Občinska knjižnica Prebold;
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Nedelja, 27. november,
tekmovanje v badmintonu;
Športna dvorana Prebold;
Športna zveza Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430).
Torek, 29. november, ob 18. uri
predavanje: Iz teme v svetlobo -iz sveta mamil v svet upanja; pričevanje dveh ozdravljenih narkomanov;
Anin dom
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
OBČINA POLZELA
Četrtek, 27., in petek, 28. oktober, od 16. do 19. ure
vam kuhar Tomaž v gostilnici na Gradu Komenda izdela bučo za noč čarovnic (bučo prinesejo otroci s seboj);
Grad Komenda, Malteza (Liljana Kotnik, 040 236 103).
Ponedeljek, 7. november, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04).
Četrtek, 10. november, ob 15. uri
163. lunohod iz Pesjega na Goro Oljko;
zbirališče: Železniška postaja Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Petek, 11. november, od 16. do 20. ure
martinovanje - "Veselo z Martinom"; Športno igrišče Ločica (TD Polzela, 703 32 20).
Sobota, 12. november, ob 6. uri
pohod iz Litije do Čateža; zbirališče: parkirišče pri občinski stavbi
(Jožica Jegrišnik, 031 840 387,
Ferdo Glavnik, 031 323 353).
Sobota, 12. november, ob 6. uri
pohod iz Litije do Čateža; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sobota, 12. november, od 8. do 12. ure -
kmečka tržnica; pred Tušem na Polzeli (TD Polzela, 703 32 20).
Ponedeljek, 14. november, ob 18.30
Pisane buče, predstavitev knjige Tatjane Krejan Košan;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04).
Sobota, 19. november, ob 7. uri
pohod po Savinovi poti 3, Krvavica-Reška koča-Hom; zbirališče: parkirišče pri občinski stavbi
(Jožica Jegrišnik, 031 840 387).
Nedelja, 20. november, ob 5.30
pohod po Vertovčevi poti iz Ajdovščine;
odhod avtobusa s parkirišča ob
občinski stavbi
(Ferdo Glavnik, 031 323 353).
Ponedeljek, 21. november, ob 12. uri
počastitev dneva slovenskih splošnih knjižnic;
BUKVARNA - knjige menjajo lastnike;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04).
Četrtek, 24. november, od 17. do 20. ure
izdelovanje adventnih dekoracij; likovna učilnica OŠ Polzela (TD Polzela, 703 32 20).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 6. november,
pohod na Donačko goro;
PD Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Nedelja, 13. november,
pohod v neznano;
PD Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Četrtek, 17. november, ob 19. uri
nastop kitarskega dua Les deux amis (Karmen Štendler in Izidor Erazem Grafenauer);-preddverje OŠ Braslovče;
Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Četrtek, 24. november, ob 17. uri
adventna delavnica z nastopom pravljičnega gledališča z igro »Božični kolaček z napako«; DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Petek, 14. oktober, ob 15. uri
kostanjev piknik na prireditvenem prostoru v Braslovčah;
DPM Braslovče.
Sobota, 26. november, ob 9. uri
adventni sejem z igrico za otroke ob 10. uri;
Kulturni dom Letuš;
KD Letuš
(Vanja Kretič, 040 363 955).
Nedelja, 27. november,
pohod na Črni vrh in Čemšeniško planino;
PD Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA TABOR
Sobota, 12. november, ob 15. uri
tradicionalno druženje in martinovanje;
Dom krajanov Tabor (DU Tabor, 031 426 461).
Sobota, 19. november, od 16. ure dalje
tradicionalne domače koline;
Zajčeva koča
(PD Tabor, 572 72 14).
Torek, 22. novembra, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 703 20 92).
Nedelja, 27. november, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor,
031 766 533).
Počastitev dneva spomina na mrtve
Predstavniki Občine Tabor bodo dan spomina na mrtve počastili v petek, 28. oktobra 2011, z obiskom naslednjih obeležij:
1.	groba častnega občana Maksimiljana Lesjaka na pokopališču v Žalcu ob 12.00,
2.	spominske plošče na Domu krajanov Tabor ob 12.30,
3.	spomenika NOB na pokopališču v Taboru ob 12.45,
4.	groba častnega občana Alojza Raka na pokopališču v Taboru ob 12.50,
5.	groba častnega občana Janka Kobaleta na pokopališču v Taboru ob 12.55,
6.	s poklonom vsem pokojnim občanom pri križu na pokopališču ob 13.00,
7.	spomenika padlim partizanom na Lepih Tratah ob 13.20,
8.	spomenika padlim partizanom na Presedlah ob 13.50,
9.	spomenika padlim sinovom pri domačiji Matko ob 14.30.
KNJIŽNICA ŽALEC
HHHHH
PRIREDITVE V NOVEMBRU 2011
Četrtek, 3.11.2011, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Torek, 8.11. 2011, ob 18. uri v Občinski knjižnici Braslovče KJE SO TISTE STEZICE - pogovor s pesnico Milko Povše. Vodila ga bo Irena Štusej.
Četrtek, 10.11.2011, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Toneta Škarje PO SVOJI SLEDI. Z avtorjem se bo pogovarjala Magda Šalamon.
Torek, 15.11.2011, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Branka Zupanca RDEČI SNEG NA IGRIŠAH.
Torek, 15.11. 2011, ob 18. uri v Občinski knjižnici Braslovče Sri Lanka - potopisno predavanje Francija Horvata.
Nedelja, 20.11. 2011, dan slovenskih splošnih knjižnic.
Začetek 5. sezone bralne značke za odrasle SAVINJČANI BEREMO.
Sreda, 23.11.2011, ob 10. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec osrednja slovenska slovesnost ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic.
Torek, 29.11. 2011, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič.
VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE.
Ko spomini o knjižnici oživijo
Kolonija prijateljstva na Polzeli
V počastitev občinskega praznika Občine Polzela so na prireditvi oživljali spomine na dolgo in bogato tradicijo Občinske knjižnice Polzela. V čudovitem okolju Gradu Komenda so se ob diapozitivih sprehodili skozi čas in z glasbo ozaljšali besede.
Zgodovino in razvoj knjižničarstva na Polzeli, ki sega v leto 1899, je gostom, ki so s svojim obiskom počastili knjižnico, predstavila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Zgodovina knjižnice se prepleta s krajevnimi dogodki do prve svetovne vojne in obdobja med obema .vojnama. 17. november 1946 je dan, ko je novoustanovljena knjižnica prvič odprla svoja vrata. Imenovala se je Ljudska
knjižnica in je poslovala v stavbi Krajevnega ljudskega odbora (v nekdanji občini), in sicer ob nedeljah po maši. Knjižničarja sta bila Jožefa Korber in Milan Ger-želj. Včlanjenih je bilo 35 bralcev, knjižni fond je štel 157 knjig. Leta 1949 so knjižnico preselili v pisarno šolskega upravitelja Milana Gerželja. Pri delu mu je pomagala žena Marija Gerželj. Skupaj sta kar 32 let opravljala knjižničarska dela. Leta 1962 so k prosvetnemu domu zgradili prizidek. Vanj so preselili tudi knjižnico. Leta 1975 je bil obnovljen Kulturni dom Polzela, kamor so preselili prostore knjižnice. V letih 1978-1981 je delo knjižničarke opravljala Ljuba Omladič, zatem je knjižnico prevzela Hilda Pfeifer, ki je svoje delo opravljala do leta 1991,
ko jo je nasledila Majda Cvikl. Obema je zavzeto in skrbno pomagala Fanika Malenšek. Do leta 2002 sta delo v knjižnici opravljali Majda Cvikl in Zinka Vybihal, do marca 2005 Romana Rojšek, do leta 2008 Nina Trbovšek, od takrat naprej pa knjižnico vodi Renata Novak. 18. junija letos je Občinska knjižnica Polzela odprla svoja vrata bralcem v Gradu Komenda, kjer žari v svoji novi podobi. Jolanda Železnik je predstavila gostom bogato vsebinsko in tehnološko ponudbo ter vizijo polzelske knjižnice. Kulturni program, ki ga je povezovala Irena Štusej, so popestrile povabljene gostje: Anuša Juntez, ki je zbrane popeljala v svet svojih verzov in deve-tošolka Ina Poteko s svojim ganljivim in zrelim razmišljanjem Življenje. Za grajsko glasbo sta poskrbeli Kirn Pavlič s čembalom in Maruša Čater s kljunasto flavto, učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Po 65 letih knjižnica na Polzeli ni postala le gospa grajska, ampak zatočišče za vse, ki iščejo knjigo, mir, igro, sprostitev, pogovor, pogled skozi grajsko okno in nazadnje prek spleta tudi tiho, virtualno povezavo s svetom. Vse to pa je največ, kar lahko knjižnica ponudi svojim uporabnikom. T. Tavčar
Petrovski pevci praznovali
V Petrovčah že 15 let deluje tudi Mešani pevski zbor DU Petrovče. V nedeljo, 9. oktobra, so v dvorani KZ Petrovče praznovali svojo obletnico, njihov jubilejni koncert pa so počastili nekateri gosti.
Prireditev je vodila Jožica Ocvirk, ki je predstavila delovanje zbora, v katerem je naj-
prej prepevalo 24 članov, danes pa deluje kot oktet. Pobudo za njegovo ustanovitev je podal Martin Pevec, takratni predsednik Društva upokojencev Petrovče. Dve leti je zbor vodil Rado Lipovšek, predsedoval pa mu je Zlatko Kerčmar, ki je po odhodu Lipovška prevzel tudi vodenje zbora. Jubilejni kon-
cert so obogatili Duo Tema iz Laškega, Ofirovci iz Laškega, Ljudski pevci iz Tepanj in na-rodno-zabavni ansambel Pravi fantje. Za presenečenje so poskrbele mlade pevke - sestre Kovač. Ob jubileju sta jim čestitala predsednik DU Petrovče Ivan Glušič in predsednik KS Petrovče Marjan Volpe. D. N.
Petrovski pevci praznovali
Ko spregovori srce, zmore glava ...
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bilo drugi torek v oktobru veselo popoldne za stanovalce Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke je naslov prireditve, ki že nekaj let druži stanovalce omenjenih domov.
Letošnje srečanje je popestrila plesna skupina z Osnovne šole Vransko, ki deluje pod
vodstvom Mire Les, z ljudsko pesmijo pa je navdušil Rado Kapus s prijatelji. Nastopili so tudi nekateri oskrbovanci in dokazali, da so kljub letom misli še bistre. Slavka iz Doma upokojencev Polzela je npr. deklamirala pesem, ki se jo je naučila v tretjem razredu osnovne šole.
Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik se je zahvalila bralkam, ki kot prostovoljke
enkrat mesečno na bralno--družabnih uricah krajšajo čas vsem, ki to želijo. V Dom Nine Pokorn Grmovje že deseto leto prihaja Anka Krčmar, na Polzeli bere Darja Baloh, na Vranskem Valerija Jerman. Srečanje se je končalo s pesmijo in z željo, da se prihodnje leto spet snidejo. V knjižnici, kjer so vse prisotne s pomočjo sponzorjev skromno obdarili in pogostih, je na ogled tudi razstava njihovih ročnih del. T. Tavčar
Na dan odprtja razstave
Na Polzeli je potekala 21. likovna kolonija prijateljstva, na kateri je pod strokovnim vodstvom likovne pedagoginje Regine Mratinkovič ob ustvarjanju prijateljevalo triindvajset slikarjev iz raznih slovenskih društev ter šest učencev Osnovne šole Polzela.
Nastala so številna zanimiva in raznolika likovna dela. Na razstavi v prostorih male dvorane kulturnega doma na Polzeli je bilo od 7. do 16. oktobra na ogled 52 likovnih del. Ob odprtju je zbrane uvodoma
nagovoril predsednik KUD Polzela Marko Slokar, o letošnji koloniji pa je spregovorila strokovna vodja Regina Mratinkovič in poudarila, da so dela na tokratni razstavi prikaz različnih slogov, od realizma do abstrakcije, kar je tudi značilnost sedanjosti v likovnem ustvarjenju. In kot so si različni avtorji, tako so različni tudi okusi opazovalcev. Enim so bolj všeč realistična dela, občudujejo mojstrsko posnemanje, podobnosti in podrobnosti, druge navduši ideja dela, nenavaden barvni
ali kompozicijski pristop itd. Marko Slokar in vodja JS Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik sta podelila priznanja vsem udeležencev likovne kolonije.
Razstavo je odprl polzelski župan Ljubo Žnidar in med drugim povedal, da je likovna dejavnost pomemben del družabnega življenja na Polzeli. Odprtje razstave sta s kulturnim programom popestrili Monika Rakun in Živa Avžner iz KD Cecilija Polzela. T. T.
Ne odreci se sanjam
Na svetovni dan bolečine so v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec na pogovor povabili Hermana Čatra, avtorja življenjske zgodbe Ne odreci se sanjam, ki jo je poslušalcem skupaj z gostom približala Andreja Hutinski.
To je zgodba o resnični preteklosti in sedanjosti človeka z močno voljo, ki je leta 1985 zbolel za klopnim meningitisom in utrpel hude posledice vnetja osrednjega živčevja. Obsojen na dolgotrajno rehabilitacijo, katere rezultat so omenjena knjiga in čudovite fotografije, za katere je prejel številne nagrade in priznanja po vsem svetu, je premagal skoraj samega sebe. Predstavitev knjige je pospremil z av-
Andreja Hutinski in Herman Čater
torskimi fotografskimi projekcijami in razstavo fotografij v knjižnici. Trenutno živi in dela v Zagradu pri Celju, ukvarja se tudi z jadralnim padalstvom, planinarjenjem in shiatsu terapijo. Z zaupanjem in opti-
mizmom v dober izid bitke za zdravje, z nasveti in priporočili, ki jih ponuja v preizkušanje, z globokim zavedanjem samega sebe in s povezanostjo z drugimi in okoljem je avtor dragocen sogovornik. T. T.
Letni koncert
0
Folklorno društvo Vransko je v dvorani Kulturnega doma Vransko pripravilo letni koncert.
Društvo je v štirih letih delovanja pripravilo vrsto nastopov
doma in v tujini. Na četrtem letnem koncertu so nastopili starejša folklorna skupina, ki je s pesmijo Od Celja do Žalca in s štirimi plesi začela koncert, kot gostje so nastopili
pevska skupina Klasek iz Izlak, ŠFD Koledo iz Velenja, Ljudski godci Polhi, Sekstet sv. Mihaela, mladinska folklorna skupina, vsi z Vranskega, in citrar Tomaž Plahutnik.	T. T.
Med nastopom starejše folklorne skupine z Vranskega in harmonikarja Francija Zupana
	Ü ^
	Sj ; |§F *
	fi ^ t
	W mm 1 h||^. J
Frelih bienalu na pot
Nekdanji ravnatelj žalske osnovne šole Franci Šuler in avtor razstave Črtomir Frelih
V Savinovem likovnem salonu bo do 29. oktobra odprta razstava grafičnih del akademskega slikarja in grafika specialista mag. Črtomira Freliha, častnega predsednika
15.	bienala otroške grafike v Žalcu. Ob odprtju razstave je o avtorjevem življenju govorila Lidija Koceli, o razstavi pa umetnostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan.
Črtomir Frelih se je rodil leta 1960 na Nomenju v Bohinju. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je leta 1985 diplomiral na Oddelku za grafiko, specialistični študij grafike
je končal leta 1990, leta 1997 pa je opravil magisterij znanosti s področja likovne didaktike. Je izredni profesor za risanje in grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in avtor številnih člankov s področja likovne umetnosti, likovne teorije in likovne pedagogike. Na področju grafične tehnologije je razvil in uveljavil nekatere nove postopke kolagrafije. Redno se udeležuje pomembnih mednarodnih selekcioniranih razstav risbe in grafike. Do zdaj je imel več kot 70 samostojnih razstav doma in v tujini. Za svoje delo
Ex tempore Griže 2011
Del ljubiteljev slikarskega čopiča v Grižah
V	Grižah vsaki dve leti pripravijo slikarski ex tempore. Na letošnjem, ki je bil že tretji, je sodelovalo 20 ljubiteljev slikarskega čopiča in različnih slikarskih tehnik. Ob koncu so pripravili razstavo nagrajenih in ostalih slikarskih del in podelili nagrade.
V	nedeljo, 16. oktobra, so se na zaključni prireditvi, ki jo je povezoval David Sopotnik, zbrali udeleženci ex tempora in drugi, ki so z zanimanjem prisluhnili oceni ustvarjenih in nagrajenih slikarskih del, ki jo je podal ume-
tnostni zgodovinar Matija Plevnik. Dela sta si ogledala in podala svojo oceno tudi Breda Bračko in Narcis Kantardžič. Prvo mesto je osvojila slika z naslovom Kozmična ladja avtorice Vesne Lenič iz Trbovelj. Drugo nagrado je s sliko z naslovom Griže osvojil Branko Gajšt, tretje pa domačinka Lara Tanšek, ki je ustvarila sliko s pomenljivim naslovom Knapovsko olje. Žirija se je odločila praktično nagrado podeliti Adolfu Mljaču za sliko Dva mutanta.
Mitja Plevnik je ob tej priložnosti povedal, da nagrajena dela
Škratov sejem zdravja
Tudi letos so s pestrimi dejavnostmi v polzelskem vrtcu obeležili teden otroka. Pod motom letošnjega tedna Pojdiva s knjigo v svet so otroci ves teden obiskovali Škratovo knjižnico, kjer so se seznanjali s pravljičnimi junaki in si knjige izposodili za knjižne kotičke v igralnicah, kjer so jih prebirali z vzgojiteljicami.
Vključeni so tudi v projekt Zdrav vrtec in v ta namen so v tem tednu spoznavali različne knjige, ki ponujajo vsebine, ob katerih se lahko sproščajo.
Na prireditev »Škratov sejem
zdravja« so letos povabili tudi starše. Otroci so jim skupaj z vzgojiteljicami v delavnicah z veseljem predstavili, kaj vse znajo. Hkrati so jim predstavili tudi knjige za otroke in starše, kjer lahko sami poiščejo kaj koristnega za svoje otroke in zase. Obisk staršev je bil dober, otroci pa so z veseljem pokušali jesenske dobrote, zlasti jabolka, pripravljene na vse mogoče načine. Teden otroka so zaključili z ogledom lutkovne igrice Svetlane Makarovič Ena ena tri (113) v kulturnem domu.	T. Tavčar
Za Slovenijo živim
je prejel več nagrad in priznanj. Judita Krivec Dragan je med drugim poudarila: »V izbor za tokratno razstavo smo uvrstili le grafične liste novejšega datuma, vendar tako, da ti skupaj ponujajo nek reprezentančen vpogled v Frelihovo ustvarjalno početje in izpostavljajo poglavitne tematske sklope njegovega celotnega avtorskega opusa. Vsi, ki smo se kdajkoli ukvarjali z likovnim svetom Črtomira Freliha, ugotavljamo stalno navzočnost figur, krajine ter, kronološko najmlajšega, tihožitja kot oblike svojske transformacije prvih dveh motivov. Tudi v najnovejših delih se skrivajo neštete različice v osnovi enih in istih pogledov na naravo in posameznika na njej, ki kljub monokromni paleti barv pravzaprav lahko govorimo le o svetlobah in temah.«
V kulturnem programu sta nastopili Janja Brleč - citre in Mojca Bedenik - sopran, razstavo pa je odprl Franci Šuler, predsednik pripravljalnega odbora 1. razstave otroške grafike, ki je bila leta 1981 v Žalcu.	T. Tavčar
zastopajo tri različne likovne pristope, vse starostne skupine pa tvorijo most med amaterstvom in profesionalizmom ter povezujejo lokalno, regionalno celo meddržavno ustvarjalno noto. Ustvarjena dela so zelo pestra, tako po tehnični plati izvedbe kot tudi pri izboru motivike. Zastopanih je več slogov (kubizem, realizem, ekspresionizem, impresionizem, fotorealizem), prevladuje pa realizem v vsej svoji pojavnosti. Izbor motivike je bil osredotočen na podajanje lokalne krajine KS Griže z vedutno izpostavljenimi značilnimi motivi.
Nagrajena dela so ustvarjalcem prinesla denarne nagrade. Dogodka, ki so ga popestrili z andaluzijsko glasbo in s petjem Vesne Prevoljšek, se je udeležil tudi žalski župan Janko Kos ter pohvalil ustvarjalce in organizatorje prireditve.	D. N.
Prepevali za Slovenijo
Domovina je ena sama -kot življenje, zato jo moramo spoštovati. Ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije so na to še posebej opozorili tudi na OŠ Petrovče in POŠ Trje. V okviru kulturnega dne so si petrovški osnovnošolci ogledali film o Sloveniji, nato pa tudi ustvarjali na to temo.
Nastali so državni simboli, plakati o lepotah zelene dežele, o njenih znamenitih predstavnikih in zanimivostih, tipič-
nih jedeh, plesali so slovenske plese in donela je slovenska pesem.
V četrtek, 13. oktobra, pa so se na koncertu z naslovom Za Slovenijo živim v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec iz več sto grl zaslišale domoljubne pesmi. Posebno presenečenje so pripravile učiteljice, ki so se za to priložnost pomladile in prelevile v pionirke ter izrekle pionirsko zaobljubo. Prisluhnili smo lah-
ko duetu učiteljice slovenščine Marjane Lešnik in zborovodkinje Anite Žolnir. Uro in pol trajajočo slovesnost so popestrili deklamatorji, plesalke, instrumentalisti in folkloristi, v ozadju pa so se predvajale slike iz posameznega obdobja razvoja naše domovine. Prireditev je prevzela marsikoga, tudi žalskega župana Janka Kosa, ki je poskusil tudi tradicionalne slovenske jedi in si ogledal razstavo otroških izdelkov. T. T.
Likovniki bogatijo sebe in druge
Razgibana razstava v Andražu
Likovna sekcija Kulturnega društva Andraž je letos že petič pripravila razstavo domačih ustvarjalcev. Tokrat je poleg svojih članov k sodelovanju povabila člane likovne sekcije KUD Polzela.
V dvorani kulturnega doma v Andražu je bilo prejšnji teden na ogled kar 65 likovnih del, ki so jih ustvarili: Anica Tamše, Irena Pevnik, Julijana Juhart, Srečko Romih, Urška Juhart,
Lilijana Ocvirk, Darko Ocvirk, Božena Berčon, Mojca Korošec, Jan Korošec, Marija Jelen, Rudi Friškovec, Kristina Kočevar, Zofka Satler, Jože Anclin, Marjeta Brunšek, Milan Praprotnik, Marjan Dobovšek, Emil Pižorn, Violeta Prungl, Ida Jevšnik in že pokojni Marjan Pižorn. Avtorji so zelo različnih poklicev, starosti in likovnih iskanj, zato je razstava predstavila pestro paleto motivov in likovnih tehnik
in bila še bolj zanimiva in dragocena, je med drugim v svoji oceni razstave povedala umetnostna zgodovinarka Emica Marinčič. Za trud pri pripravi razstave se je zahvalila predsednici andraške likovne sekcije Idi Jevšnik, ki pa je v svojem nagovoru poudarila, da samo veselje do ustvarjanja ni dovolj, ampak se je potrebno tudi učiti in izobraževati.
Avtorjem in vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave, sta se zahvalila tudi predsednik KD Andraž Vili Pižorn in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je razstavo tudi odprl. Sobotni večer likovne umetnosti so z glasbo popestrili trobentar Matija Atelšek ob klavirski spremljavi Saše Atelšek, flavtistka Hana Brezovnik in ob klavirju Tajda Randl. Andraške ženske so za vse obiskovalce razstave pripravile domače dobrote, andraško pa je bilo tudi vino.	K. R.
V spomin pobudniku bralne značke
V tednu otroka, ki je letos potekal pod geslom Pojdiva s knjigo v svet, so na OŠ Polzela slovesno odprli kulturni kotiček pobudnika bralne značke in rojaka Stanka Kotnika. Letos mineva 50 let, odkar so na pobudo profesorja slovenščine začeli s tekmovanjem za bralno značko in podelili prve Prežihove bralne značke.
Stanko Kotnik, učitelj slovenščine na OŠ Prevalje, kasneje profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru, izhaja iz rodu Kotnikovih iz Založ pri Polzeli, njegov ded Filip Jelen je bil nekdaj tudi polzelski župan. Pokojnega Stanka Kotnika se učenci in študentje
spomnijo kot predanega pedagoga in človeka z veliko začetnico, v širšem slovenskem prostoru pa je najbolj znan kot pobudnik in organizator bralne značke. Njegova sestra Marica Kotnik Šipec, ki živi v Založah, je prav tako znana kot izvrstna pedagoginja pa tudi raziskovalka zaloških hišnih imen.
Na OŠ Polzela so ob kotičkih znanih Polzelanov zdaj bogatejši še za vitrino, v kateri sta predstavljena življenje in delo Stanka Kotnika, del razstave pa je posvečen tudi gibanju bralna značka. Ob koncu kratkega kulturnega programa, ki so ga pripravili učenci in učitelji OŠ Polzela,
sta ravnateljica Valerija Pukl in Marica Kotnik Šipec slavnostno prerezali trak in tako sklenili praznovanje 50-letnice bralne
značke, ki so ga na šoli s številnimi dejavnostmi za spodbujanje branja med mladimi organizirali v prejšnjem šolskem letu. T. T.
Državno lokostrelsko prvenstvo	Ponovno državne prvakinje
Ena od ekip med ogledom svojih izstrelkov
Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je v soboto, L, in nedeljo, 2. oktobra, pripravil državno prvenstvo v disciplini Fita 3D krog. Tekmovanja se je prvi dan udeležilo 176 tekmovalcev iz 25 klubov, drugi dan pa 62 tekmovalcev.
Prvi dan državnega prvenstva in odprtega državnega prvenstva v disciplini Fita 3D krog so tekmovalci ciljali na makete živali v različnih velikostih. V ne-
deljo se je tekmovanje nadaljevalo z absolutnim državnim in absolutnim ekipnim državnim prvenstvom v disciplini Fita 3D krog s finalnim krogom. Lokostrelski klub Sokol je za dobro organizacijo prejel kar nekaj pohval udeležencev in komisije LZ Slovenije. Njihovi člani pa so dosegli tudi nekaj dobrih uvrstitev. Na državnem prvenstvu so se uvrstili med prve tri v posameznih kategorijah. Najuspešnejši je bil Franc Romih,
Vozili leteli po zraku
ki je v kategoriji veteranov -instiktivni lok osvojil 1. mesto, Bojan Božič in Drago Breznik pa sta se v članski konkurenci uvrstila na 3. mesto. Na odprtem državnem prvenstvu so člani LK Sokol osvojili pet uvrstitev med prve tri. Prvo mesto sta osvojila Franc Romih (veterani - instiktivni lok) iri Samo Železnik (mladinci - dolgi lok). Drugo mesto sta si pristreljala Nejc Florjančič (mladinci -dolgi lok) in Gašper Hribernik (mladinci - goli lok). To bero medalj s 3. mestom zaokroža Bojan Božič (člani - lovski lok). Sicer pa so člani LK Sokol osvojili še nekaj drugih dobrih uvrstitev. Enako uspešen je bil tudi drugi lokostrelski klub, ki deluje v Spodnji Savinjski dolini, LK Žalec. Na stopničke sta v svoji kategoriji tokrat stopila le Leon in Tomo Narad, ki sta zasedla 1. oziroma 2. mesto na državnem prvenstvu ter 1. oziroma
3.	mesto na odprtem državnem prvenstvu.	D. Naraglav
OŠ Braslovče je v sodelovanju z Občino Braslovče, domačim odbojkarskim klubom in Zavodom za šport Planica organizirala finale osnovnošolskega tekmovanja v odbojki na mivki za učenke, ki so se potegovale za naslov državnih prvakinj v šolskem letu 2011/2012. To so že drugič postale Braslovčanke.
Na letošnjem tekmovanju se je zbralo osem najboljših osnovnošolskih ekip, in sicer OŠ Metlika, OŠ Žužemberk, OŠ Kanal, OŠ Franja Goloba Prevalje, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, OŠ Toma Brejca Kamnik, OŠ Martina Krpana Ljubljana in OŠ Braslovče. Ekipe so tekmovale na dveh igriščih in v dveh skupinah po sistemu vsak z vsakim. Najboljše štiri so se pomerile v polfinalu. V prvi polfinalni tekmi je ekipa OŠ Kanal premagala ekipo OŠ Kamnik, v drugi pa domača ekipa, OŠ. Braslovče, ekipo OŠ Prevalje. V finalu je ekipa OŠ Braslovče 2 : 0 v setih premagala ekipo OŠ Kanal. Braslovčanke so tako drugič zapored osvojile naslov državnih prvakinj. Tretja je bila ekipa OŠ Prevalje, ki je premagala ekipo OŠ Kamnik.	T. Tavčar
Od leve proti desni stojijo: ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan in igralke Sergeja Debelak, Nika Markovič, Anita Sobočan, Anja Hribernik, Špela Bednjanič in trenerka Saša Vitanc
Tretji v državi
V Kostanjevici na Krki je potekal finale šolskega državnega prvenstva v odbojki na mivki za starejše dečke. Ekipa OŠ Šempeter v Savinjski dolini je zasedla 3. mesto.
Tekmovanja seje udeležilo osem najboljših ekip iz Slovenije: OŠ Kostanjevica na Krki, OŠ Šentjernej, OŠ Dušana Flisa Hoče, OŠ Lucija, OŠ Frana Albrehta Kamnik, Ljubljana, Kanal in Šempeter v Savinjski dolini. V tekmi za 3. mesto sta osnovni šoli Šempeter v Savinjski dolini in Kostanjevica prikazali odlično igro in po zelo napeti končnici je z 2 : 1 slavila OŠ Šempeter v Sav. dolini. Učenci, ki so igrali v postavi (Aljaž Majer, Aljaž Štahl, Anže Apat in Nejc Trepelj), so prikazali izvrstno igro in številnim športnim uspehom dodali novega. V boju za prvo mesto je slavila ekipa OŠ Kanal, ki je premagala ekipo OŠ Hoče. T. T.
Z delom že začeli
Na dvorišču Skiro pnevmatik centra v Latkovi vasi sta za pravi motoristični spektakel poskrbela najboljša slovenska tekmovalca v prostem slogu Aleš Rozman s svojim štirikolesnikom in Sandi Medved z dirkalnim motorjem.
Aleš Rozman iz Tržiča velja za enega najboljših tekmovalcev v prostem slogu v Evropi in skače tako s štirikolesni-
kom kot z motornimi sanmi. Pred tem je osemnajst let treniral motokros, zdaj pa se že šest let posveča temu športu. Trenira pravzaprav na domačem vrtu, kjer ima postavljeno 25-metrsko skakalnico, na kateri izvaja razne trike. Udeležuje se zimskih tekmovanj v Aspenu, Koloradu v Ameriki. Sicer pa nastopa v tovrstnih motorističnih šovih po Italiji in drugod po Evropi.
Njegov mlajši kolega Sandi Medved se s tovrstnimi sovi ukvarja približno štiri leta. Svoje akrobacije vadi na poligonu na Brniku, sicer pa trenira tudi v Trbovljah in Italiji.
Da so ta dogodek pripravili tudi v Občini Prebold, ima zasluge zlasti Gašper Podbregar iz ekipe Moto'-sport.si, ki se je z Alešem in s Sandijem želel zahvaliti za pomoč podjetju Skiro, ki je ekipi FMX Airmada pomagalo pri izgradnji prve mobilne pristajalne rampe (landinga) v Sloveniji.
Tudi v Latkovi vasi je občinstvu zastajalo srce ob vsakem skoku skozi zrak, saj sta morala Aleš in Sandi preskočiti najmanj 22 m dolgo razdaljo med vzletno in pristajalno rampo.
Prireditev je s svojim štirikolesnikom popestril tudi Marko Jager, letošnji zmagovalec državnega prvenstva v. SXC-krosu. D. Naraglav
Nogometno društvo Polzela je v okviru načrtov za leto 2011 začelo s treningi, in sicer z najmlajšima selekcijama U8 in U10. To so otroci, stari od 6 do 10 let. Trenutno se treningov udeležuje 26 otrok, 16 v selekciji U8 in 10 v selekcij U10. Njihova trenerja sta Marjan Štrimbelj in Drago Nežmah.
Trenirajo ob teniških igriščih na Bregu pri Polzeli. Postavili so gradbeni zabojnik, ki služi kot slačilnica. Igralno površino so poskušali sanirati in jo zravnati s kremenčevem peskom, vendar takšna površina še vedno ne ustreza za kakovosten trening. Do prihodnje pomladi bodo skušali igralno
površino zravnati in pripraviti novo kakovostno travno rušo.
Večino dosedanjega dela so opravili prostovoljno, ob strani jim je stala tudi Občina Polzela. Glavni motiv jim je zagotavljati čim bolj kakovostno in profesionalno vodeno delo z najmlajšimi generacijami. T. Tavčar
Z enega od zadnjih treningov
Kozmus je daleč že tretjič
Drugi v prvenstvu in pokalu
V Športnem centru Žalec so konec prejšnjega meseca že tretjič pripravili prireditev z naslovom Kako daleč lahko po-
leti vaše kladivo ali Kako daleč je Kozmus. Prireditev je potekala v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec,
OE Šport, in ob pomoči članov Atletskega kluba Žalec. Povezovalec in animator prireditve je bil tudi tokrat Peter Kavčič.
Sproščeno druženje ljubiteljev športa različnih generacij je bilo posvečeno metalcu kladiva Primožu Kozmusu, ki je dan za tem (30. septembra) praznoval svoj rojstni dan. Žal pa se letos prireditve ni mogel udeležiti. Peter Kavčič je skupaj z demonstratorjem Adijem Vidmajerjem pojasnil, kaj je kladivo in kako ga je potrebno metati. Adi je opravil tudi prvi met. V metu kladiva se je nato preizkusilo več kot 40 udeležencev, veliko pa je bilo tudi mladih, ki so metali vortex.	D. N.
V	Društvu upokojencev Polzela uspešno deluje tudi balinarska sekcija Baline Polzela, ki jo vodi Karli Korber. Člani sekcije tekmujejo v ligi upokojencev Savinjsko-Šale-ške regije, v kateri nastopa deset ekip. Letošnje tekmovanje, ki se je pravkar končalo, so zaključili z odličnim drugim mestom, zmagala pa je ekipa DU Dobrna.
V	okviru praznika Občine Polzela je balinarska sekcija pripravila pokalno tekmovanje, na katerem je nastopilo deset ekip. Vrstni red: 1. DU Prebold, 2. Baline. Polzela, 3. Gorenje Velenje itd. Polzelski balinarji tek-
mujejo tudi na raznih turnirjih, odlično sodelujejo z balinarji AMD Trbovlje, kjer pozimi vadijo na njihovem pokritem ba-
linišču. Kot pravi Karli Korber, si želijo, da bi se jim pridružili vsi, ki jih zanima ta zvrst rekreativnega športa. T. Tavčar
Peter Kavčič in Adi Vidmajer med predstavitvijo te športne discipline
Ekipa balinarjev Baline Polzela
Sabinina bron in zlato
Izjemna sezona Ine Rojnik
Na tekmi evropskega pokala v nemškem Hanau se je v konkurenci 580 tekmovalcev iz 16 evropskih držav odlično odrezalo tudi šest tekmovalcev iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter.
Najuspešnejša Sabina Predovnik je zmagala v kategoriji članic +70 kg. Anja Laznik
se je v kategoriji kadetinj do 70 kg uvrstila na 3. mesto, Tilen Hudoklin, ki je tekmoval v konkurenci 23 nasprotnikov, pa je med kadeti do 66 kg osvojil 5. mesto. Barbara Stiplovšek je bila sedma, manj športne sreče pa sta imela Luka Melanšek in Žan Artelj, ki sta osvojila deveto
oziroma sedemnajsto mesto.
D. N., L. K.
Sabina Predovnik je bila najboljša tudi med člani šestčlanske slovenske ekipe na svetovnem prvenstvu v ju jitsu v mestu Cali v Kolumbiji. Zasedla je odlično tretje mesto.
Šempetranke začele odlično
Odbojkarice šempetrske Alianse so odlično začele novo sezono. V prvem krogu 1. DOL so na gostovanju v Murski Soboti z rezultatom 3 : 0 premagale novinke v ligi,
ekipo OK Kerna Puconci.
V drugem krogu so v domači dvorani OŠ Šempeter gostile ekipo OK Jesenice - Bled. Tudi tokrat je bila ekipa Alianse precej boljši nasprotnik in ni
dovolila gostjam, da bi zabeležile kakšno točko. Zmagale so z rezultatom 3 : 0. Trener domačink Beno Božič je dal na tej tekmi priložnost tudi mlajšim igralkam, ki so jo dobro izkoristile. K odličnemu začetku so prav gotovo prispevale tudi priprave, ki sojih med drugimi opravile v Srbiji v znamenitem športnem centru Nogometne zveze Srbije v Stari Pazovi.
S tekmovanji je začela tudi II. ekipa OK Aliansa, ki bo letos tekmovala v 3. DOL, v njej pa tekmujejo večinoma starejše deklice in kadetinje. V 1. krogu pokala Slovenije so z rezultatom 3 : 0 premagale ekipo OK Maribor, v drugem krogu pa so bile boljše tudi od ekipe OK Celje, ki so jo prav tako premagale z rezultatom 3:0.	D. N.
Braslovčanke v finalu
Braslovške mladinke so na polfinalnem turnirju v odbojki, ki je potekal v Braslovčah, na prvi tekmi premagale ekipo iz Prevalj. Na drugi tekmi so se pomerile z ekipo Nove KBM Maribor in kljub odlični igri so bile Mariborčanke premočne.
Za drugo mesto, ki je še vodilo v finale, sta se pomerili ekipi Braslovč in Alianse iz Šempetra. Domačinke so pokazale zbrano, napadalno in kakovostno igro in tako prepričljivo premagale Šempetranke. Braslovčanke so si tako zagotovile mesto med štirimi najboljšimi ekipami v kategoriji mladink v Sloveniji, hkrati pa so zelo uspešno začele tudi sezono v 2. državni odbojkarski ligi, kjer so po dveh kolih osvojile vseh šest možnih točk. Finalni turnir bo odigran v nedeljo, 30. novembra, kraj pa še ni znan.	T. T.
Odlični žalski rokoborci
Na državnem prvenstvu v rokoborbi prostega sloga, ki ga je skupaj z Rokoborsko zvezo Slovenije organiziral Karate klub Žalec, so nastopili tekmovalci v konkurenci dečkov in mladincev. Med mladinci so bili najuspešnejši prav domačini, ki tekmujejo pod okriljem Karate kluba Žalec.
Žiga Pepel je slavil zmago v kategoriji do 74 kg, Grega Pepel pa v kategoriji do 84 kg. Benjamin Gerlih je osvo-
Grega Pepel, Žiga Pepel in Benjamin Gerlih
jil tretje mesto. Žiga Pepel zmago, in sicer v desetih seje dosegel tudi najhitrejšo kundah s tušem. T. Tavčar
Dan moške odbojke
Po osvojitvi naslova državne prvakinje in uvrstitvi v slovensko atletsko reprezentanco (kategorija Ul6) je Ina Rojnik s Polzele letošnjo izjemno sezono končala sanjsko, in sicer z zmago in s tretjim mestom na dveh mednarodnih tekmovanjih.
Najprej je konec septembra na 38. mladinskih igrah
treh dežel (Furlanija, avstrijska Koroška in Slovenija), ki so letos potekale v Italiji, zmagala v teku na 200 m. V začetku oktobra je v slovaški Nitri nastopila na peteroboju narodov najboljših mladih atletov s Češke, z Madžarske, s Slovaške, Hrvaške in iz Slovenije (po dva najboljša atleta iz vsake države), kjer je v teku
na 300 m zasedla odlično tretje mesto. Glede na to, da je stadionska atletska sezona končana, načrtujeta letos s trenerjem Borisom Podpečanom (na sliki) tudi udeležbo na dveh cestnih tekih in krosu, ki pa bodo služili predvsem kot dober trening in začetek priprav na naslednjo sezono.	T. T.
Vse selekcije uspešno v novo sezono
Najmlajše žalske rokometašice so doslej nepremagane
Oktobra so s tekmami v prvenstvu začele tudi rokometašice RK Zelene doline, ki letos pod vodstvom trenerja Danila Kovačiča nastopajo v I. B-dr-žavni rokometni ligi. Dobile so obe oktobrski tekmi in prevzele vodstvo na lestvici I. B-ligi pred ŽRK Brežice in RK Rače. Uspešno so sezono začele tudi mlajše selekcije žalskega rokometnega kluba, ki jih trenira Milan Ramšak.
Članska ekipa žalskih rokometašic se je 7. oktobra pomerila z ekipo RK Rače in jo premagala z Rezultatom 43 : 30, teden kasneje pa še z ekipo B Krim Mercator v gosteh in jo premagale s 27: 31.
Do zdaj so nepremagane tudi najmlajše domače rokometašice (mlajše deklice, rojene leta 2000, in mlajše). Prvo zmago z 20 : 15 so slavile 8. oktobra v domači dvorani proti ekipi ŽRK Ormož. Tudi drugo tekmo so dobile doma, in sicer
z rezultatom 20 : 18 proti RK Zagorje. Tretjo zmago so si priborile prejšnjo soboto v Celju proti ekipi ŽRK Celje C. M. z rezultatom 13:22.
Starejše deklice (dekleta, rojena 1. 1997, in mlajše) so sezono začele najprej, zato imajo za sabo že pet tekem, štiri zmage in poraz. 24. septembra so doma igrale neodločeno z ekipo RK Rače, na drugi tekmi 1. oktobra pa so prav tako doma proti ekipi RK Nazarje zabeležile visoko zmago - 34:13. V soboto, 8. oktobra, so gostovale v Celju in nekoliko nepričakovano, vendar zasluženo premagale domačo ekipo ŽRK Celje C. M. z rezultatom 17 : 16. Proti ekipi ŽRK V. Velenje so slavile 15. oktobra doma, in sicer z rezultatom 31 : 23. Na peti tekmi z RK Ptuj prejšnjo soboto na Ptuju je ekipa starejših deklic z rezultatom 19 : 15 prvič izgubila.
Kadetinje (dekleta, rojene 1. 1995, in mlajše) so do zdaj od-
igrale štiri tekme, od tega dvakrat zmagale in dvakrat izgubile. Najprej so v domači dvorani premagale vrstnice iz Zagorja z rezultatom 28 : 26, polčas 13:9. Na gostovanju v Celju v soboto,
8.	oktobra, so na drugi tekmi izgubile z rezultatom 41 : 26. Prav tako so 15. oktobra z rezultatom 31:35 izgubile proti ekipi ŽRK V. Velenje. Na Ptuju prejšnjo soboto pa so se žalske kadetinje pomerile še z RK Ptuj in zmagale z rezultatom 31 :40.
Članice se bodo nasledjič pomerile 4. novembra, ko bodo igrale proti ekipi RK Nazarje, ostale selekcije pa 5. novembra: kadetinje in st. deklice proti Bre-žičankam, mlajše deklice pa proti Velenjčankam, vse v domači dvorani v Žalcu.	L. K.
Žalski rokometni klub, ki je s pridobitvijo novega sponzorja dobil tudi novo ime - RK Zelene doline Žalec, je letos poskrbel tudi za prenovo in svežo podobo domače telovadnice. To jim je uspelo s pomočjo sponzorja, ki je poskrbel za barvo in štiri prostovoljce -pleskarje, ki so prebarvali telovadnico, in s pomočjo OŠ Žalec, ki je prispevala zaščitne mreže za gole. V načrtu so še potrebne zaščitne blazine ob strani igrišča, za katere se dogovarjajo z občino.
Atletski troboj v Preboldu
V telovadnici OŠ Šempeter je v organizaciji odbojkarskega kluba SIP Šempeter potekal že drugi turnir Dan moške odbojke.
Na dopoldanskem mednarodnem turnirju sta poleg domače ekipe SIP Šempeter nastopih še dve prvoligaški ekipi iz tujine, in
sicer iz Avstrije ekipa Klagenfur-ta in s Hrvaške ekipa Centrome-tala iz Črečana.
Na prvi tekmi turnirja je domača ekipa Sip Šempeter premagala hrvaškega prvoligaša ekipo Centrometal z rezultatom 3 : 0. Na drugi tekmi sta se pomerili ekipi Klagenfurta in Cen-
trometala. Boljša je bila ekipa iz Avstrije, ki je slavila zmago z rezultatom 3 : 0. O zmagovalcu turnirja je odločala tretja tekma, na kateri so domači igralci s hitro igro presenetili lanskoletno 6. ekipo avstrijskega državnega prvenstva in zmagali 2:1 v setih.
Vrstili red turnirja: 1. mesto SIP Šempeter, 2. mesto Klagen-furt (Avstrija) in 3. mesto Centrometal (Hrvaška).
Popoldne je bil organiziran turnir generacij, in sicer generacija 1960-1971, generacija 1971-1976, generacija 1977 in mlajši. Zmagala je generacija 1971-1976, drugo mesto je osvojila generacija 1977 in mlajši, 3. mesto pa generacija 1960-1971. Ob koncu turnirja so za vse ekipe pripravili tudi pogostitev.	T. T.
Športno društvo Partizan Prebold je prejšnji mesec pri bazenu organiziralo atletski troboj. Udeleženci so se med sabo pomerili v treh disciplinah, in sicer v metu krogle in gire ter v troskoku z mesta na mivki.
Tekmovalci so tekmovali v katerogorijah od 30 do 40, od 40 do 50, od 50 do 60 in nad 60 let. Tekmovanje je ocenjevala posebna komisija, ki jo je vodil Adi Vidmajer.
V prvi kategoriji je kot edini tekmovalec nastopil Damjan Kladnik. V kategoriji od 40 do 50 let je bil najboljši Mitja Svet, drugo mesto je zasedel Jani Pri-mužič, tretje pa Lojze Zagoričnik. Od 50 do 60 let je bil najuspešnejši Darko Orožim. Na drugo oziroma tretje mesto sta
se uvrstila Jože Čvan in Miran Adrinek. V najstarejši kategoriji je bil najuspešnejši Vojko Kupec, za njim pa sta se uvrstila Marjan Marinc in Jani Slokan.
Predsednik ŠD Partizan Prebold Janko Napotnik je dejal,
da na tem tradicionalnem tekmovanju ni toliko pomemben rezultat, gre predvsem za druženje in ohranjanje spomina na čase, ko so bili nekateri izmed udeležencev aktivni tekmovalci.	D. N.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Sobotni ligaški izidi
Košarka: Liga Telemah - 2. kolo: Elektra Šoštanj : Hopsi Polzela 69 : 55, 3; SKL 3. kolo: Union Olimpija mladi : Vrani Vransko 60 : 87.
Odbojka: I. DOL ženske - 3. kolo: Sloving Vital : Aliansa Šempeter 2 : 3 (19, -15, 22, -21, -7); I. DOL moški - 4. kolo: Sip Šempeter : Uko Kropa 0 : 3 (-16, -22, -21); II. DOL moški - 2. kolo: Braslovče : Hoče 0 : 3 (-22, -20, -19); II. DOL ženske: Braslovče : TP V Novo mesto 3 : 0 (12, 11, 14).
Zbral: T. T.
Pisma bralcev
Promocija sončnega zahoda molči
Na dopustu na Tenerifu so se nam dogajale neljube stvari, zato sem se ob prihodu domov pritožila na agencijo Promocija sončnega zahoda, ki se nahaja na Dalmatinovi v Ljubljani. V pritožbi sem podrobno analizirala vsak člen, pritožbo pa poslala v Ljubljano na agencijo, od koder ni sedaj nobenega odgovora. Ne odgovarjajo niti na elektronski naslov, ki sem jim ga večkrat poslala. Pisala sem tudi v Združeno kraljestvo, kjer je sedež te agencije, vendar tudi od tam ni nobenega odziva.
Spoznala sem že nekaj prijateljev, ki niso imeli težav,
pa so prav tako letovali preko omenjene agencije, dobili so celo tri polpenzione zastonj. Mislim, da je veliko odvisno od predstavnika v določenem resorju. Vsi ljudje pač nismo za vse.
Želela bi opozoriti vse, ki prejmejo telefonski klic, da so zadeli potovanje, naj ne nasedejo. Zahtevajo, da se predstavitve udeležita oba partnerja. Odločiti se je potrebno takoj in s tabo gredo do bančnega avtomata. Pred potovanjem še komunicirajo s tabo, potem pa, kot da so že zašli. Vse skupaj je še na zvezi potrošnikov in z njimi bom tesno sodelovala do konca. Kljub plačevanju glob zaradi nepravilnosti še vedno poslujejo, saj so zanje očitno prenizke.
Mojca Škrabi, Latkova vas 44, Prebold
S 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
Matjaž Lesjak, dr. med.
Akupunktura, svetovanje, sprostitev Ulica Savinjske čete 3, 3310 Žalec Tel.: 041 736 252 matjaz.lesjak1@guest.arnes.si http://sites.google.com/site/9trigon/
•	Analitična psihoterapija - metoda je primerna za ozaveščanje neugodnih otroških in razvojnih okoliščin, ki vodijo v nezadovoljstvo z življenjem, nekakovostne odnose, občutek brezizhodnosti in nenehna nesoglasja. Sem član Zveze psihoterapevtov Slovenije.
•	Akupunktura - odlični rezultati pri glavobolu, alergijah, bolečinah v vratu, hladnih nogah, ponavljajočih se infekcijah. V kombinaciji z računalniško diagnostiko Oberon in terapevtskimi masažami.
•	Sprostitev - vaje za energijo chi gong, avtogeni trening, šoia meditacije in modrosti.
»Zdravje je zastonj, dokler nam bolezen ne Izstavi računa.«
Znižanje sončnih očal se nadaljuje
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 10. in 24. 11..
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
MALI OGLASI
Prodam prašiče lastne reje, težke od 120 do 200, kg za zakol ali nadaljnjo rejo, z možnostjo dostave.
Info.: 041 561 893
Absolventka nemščine in slovenščine nudim instrukcije in lektoriranje.
Info.: 031 426 098
Vaditeljica plavanja sem na voljo pri plavalnih tečajih. Info.: 031426 098.
PRODAM 3 HA GOZDA v Mariji Reki (Prebold). Cena po dogovoru.
Info.: 041 331 560
PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
KULTURNO DRUŠTVO VRBJE
obvešča vse zainteresirane, da začnejo v drugi polovici novembra v Vrbju s tečajem salse in z vadbo salsa aerobike.
Vse informacije dobite na tel. št. 031 370 959.
VABLJENI!
NAGRADNA ANKETA - ZA ŠE BOLJŠI UTRIP	SSSS
Spoštovani Spodnjesavinjčani, bralke in bralci Utripa Spodnje Savinjske doline!
Z vami smo že dolga leta, v dobrem in slabem, ob resnih in družabnih priložnostih, v sončnem vremenu in ob nevihtah. V teh letih smo prejeli precej spodbudnih misli, pohval in namigov pa tudi kakšna kritika seje našla vmes. Veseli smo prav vseh, saj zaradi njih rastemo in se razvijamo naprej. Ker si želimo, da vas o dogajanju, aktivnostih in ljudeh v Spodnji Savinjski dolini oz. v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec tudi v prihodnje obveščamo čim bolje, bi vam radi zastavili nekaj
vprašanj. Vas pa prosimo za odgovore, ki nam bodo pri tem pomagali.
Vprašalnik lahko:
•	izrežete v tej številki Utripa Savinjske doline in pošljete po pošti na naslov ZKŠT Žalec, Uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec,
•	izpolnite na naši spletni strani www.zkst-zalec.si/utrip,
•	nam pišete na elektronski naslov zkst.utrip@siol.net ali nas pokličete na tel. 712 12 80 in povezavo na anketo vam bomo poslali na elektronski naslov ali pa vam jo posredovali v tiskani obliki.
Ankete oddajte do 15. novembra 2011.
Anketo lahko izpolnite anonimno. Lahko pa posredujete željene podatke (ime, priimek, naslov, starost in spol) in s tem sodelujete tudi v nagradni igri, v kateri bomo izžrebali:
10x2 vstopnici
(v vrednosti 30 EUR) za predstave v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Prosimo, da obkrožite izbrani odgovor oz. dopišete odgovore, kjer je to predvideno.
1. Časopis Utrip Savinjske doline preberem
a) vedno	c) včasih
b) pogosto	d) nikoli
2. Časopis Utrip Savinjske doline preberem (odgovorijo samo tisti, ki so pri prvem vprašanju obkrožili odgovore a, b ali c)
a)	takoj, ko ga dobim
b)	v nekaj dneh po izidu
c)	časopis je »na mizi« ves mesec, berem ga po malem skozi ves mesec
d)	drugo_____________________________________________________________
3. V Utripu Savinjske doline preberem
a)	prav vse ali večino vsebine
b)	približno polovico vsebine
c)	samo določene vsebine (navedite, katere)
b) nič
4. Kaj najraje preberem? (Obkrožite lahko več odgovorov.)
a)	poročila iz občin, občinskih svetov, o infrastrukturnih pridobitvah
b)	dogajanja po dolini
c)	osrednje teme (obsežnejše članke o trenutno aktualnih temah)
d)	dogodke in novice iz gospodarstva in podjetništva
e)	dogodke in novice s področja turizma
f)	poročila o delovanju in aktivnostih političnih strank
g)	kulturne dogodke
h)	športne dogodke in vsebine
i)	pisma bralcev
j)	literarne prispevke mladih
k)	Savinjske zgodbe (reportaže in članke)
l)	članki iz naše zgodovinske dediščine
m)	rešim križanko
n)	kmetijske vsebine
o)	oglase in razpise
p)	kroniko z zahvalami in spomini na pokojne
q)	zanimivosti
r)	uvodnik
s)	drugo:_________________________________________________________
5. Utrip Savinjske doline odkupujejo občine Spodnje Savinjske doline, zato ga občani Žalca, Polzele, Prebolda, Braslovč in Tabora prejemajo brezplačno. Kaj menite o tem?
a)	Prav se mi zdi, da ga zagotavljajo občine kot nujno potrebno informiranje v dolini.
b)	Prav je, da ga kupujejo občani sami.
c)	Drugo (napišite, kaj)._____________________________________________________________
6. Če ga vaša občina ne zagotavlja ali ga ne bi zagotavljala, ponujamo bralcem možnost, da se nanj naročijo. Kaj menite o tem?
a)	To se mi zdi v redu, a jaz se ne bi naročil/-a. Zakaj? _____________________
b)	To se mi zdi v redu in v takšnem primeru bi se nanj naročil/-a. Zakaj?
7. Informacije v časopisu se mi zdijo
a)	pomembne, verodostojne in zanimive, veliko izvem o dogajanju v domači občini in dolini
b)	nepomembne in nezanimive, ne dobim prave informacije
c)	drugo:_____________________________________________________________________________
8. Kaj mi je v časopisu všeč?
9. Kaj v časopisu pogrešam?
Prosimo, naredite križec pred želenim.
U Želim ostati anonimen/anonimna.
□ S posredovanjem osebnih podatkov v nadaljevanju bom vključen/-a v žrebanje nagrad ZKŠT Žalec. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v decembrski številki Utripa Savinjske doline. S posredovanjem izpolnjene ankete dovoljujem, da ZKŠT Žalec vodi evidenco z mojimi osebnimi podatki izključno za potrebe te ankete in objave rezultatov žrebanja. ZKŠT Žalec se kot izdajatelj Utripa Savinjske doline zavezuje, da bo s posredovanimi osebnimi podatki ravnal v skladu z zakonom.
I I Želim, da mi pošiljate obvestila o prireditvah in druge informacije ZKST Žalec (ustrezno obkrožite):
a)	na moj naslov spodaj
b)	na moj elektronski naslov:_________________________________________________________________________
IME IN PRIIMEK:_______________________________________________________________________________________
NASLOV:______________________________________
postna Številka in posta:_____________________________________________________________________________
STAROST:_____________________________________ SPOL:___________________________________________________
Hvala za sodelovanje. Z vašo pomočjo bomo še boljši.
ZKŠT Žalec in Uredništvo Utripa Savinjske doline
Žalec, oktober 2011
""
Naročnik oglasa: Superstar, Cvetana Rozman s. p., Ulica Ludvika Plambergerja 10, Miklavž na Dravskem polju
MLADI
oktober 2011
O
Mednarodni projekt Prostovoljstvo
Korenine in krila
Prejšnji mesec je v Piranu potekal mednarodni Unescov tabor Korenine in krila. Osnovno šolo Griže, ki je že kar nekaj časa Unescova šola, sta predstavljala učenca 6. razreda, Barbara Užmah in Jan Krušnik, spremljala pa ju je mentorica Tanja Turnšek.
Tabor je potekal pod naslovom Prostor za mizo, letošnja tema pa otroci s posebnimi potrebami med nami. Na taboru so potekale različne dejavnosti, od delavnic, orientacije po mestu Piran do ogleda razstave POP ART in Škocjanskih jam. Udeleženci tabora so si v Lipici ogledali tekmovanje s konji poniji, se na predstavitvi spoznali z eksotično Malto in življenjem mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Sprejel jih je tudi župan Občine Piran Peter Bossman, ki je zelo ponosen, da je prvi temnopolti župan v Sloveniji. Kot sta povedala Barbara in Jan, je bil nekaj posebnega tudi mirovniški ali srečen dan. Ta dan so potekale delavnice, v katerih so se udeleženci preizkusili v vlogi ljudi, ki so drugačni. Tako so spoznali težave in ovire, s katerimi se vsak dan srečujejo ljudje s posebnimi potrebami, iskali rešitve težav, razvijali socialno pravičnost, človekovo dostojanstvo in odgovornost.
Vsi udeleženci so se morali na taboru tudi predstaviti, predstaviti svoj kraj in šolo ter izbrati mirovnika iz slovenskega okolja. Po izboru učiteljev in učencev je OŠ Griže za mirovnika izbrala Arneta Hodaliča, ki se je aktivno udejstvoval pri zbiranju denarja
Na sprejemu župana Občine Piran
za žrtve potresa v Pakistanu, opozarjal na problematiko oskrbe z vodo romskih ljudi, zbiral sredstva za žrtve min, pomagal pri izročanju denarja za nakup zemlje Kogijem - Indijancem iz Kolumbije in počel še marsikaj. Učenca iz
Griž sta predstavila tudi drevo lipovec, ki stoji ob vodnjaku v Grižah, posebnost njune predstavitve pa je bil Valerie sklad, preko katerega delavci šole denarno pomagajo pri šolanju učenke Valerie z Madagaskarja.	D. N.
Vsak razred posadil svoje drevo
učitelji, so izdelovali vse mogoče: spoznavali gobe naših gozdov, preučevali obarvanost jesenskih listov, izdelovali metuljnike, naredili jesenski pogrinjek, napisali in ilustrirali svojo gozdno pravljico ipd. Na šolskem hodniku je pod budnim očesom organizatork Urške Krašovec in Brede Tekavc nastajala razstava likovnih del učencev od 1. do 9. razreda.
Tudi letos so se na šolskem igrišču posladkali s pečenim kostanjem in tako na prijeten in vesel način zaokrožili akcijo sajenja dreves in svoj ekodan.	D. N.
Udeleženci srečanja na Baščaršiji v Sarajevu
Na OŠ Tabor imajo zelo dobre izkušnje z mednarodnim projektom Comenius šolska partnerstva. Ravno pred koncem šolskega leta so prejeli obvestilo, da so bili tudi s predlaganim projektom »No matter where - I am a volunteer« na razpisu zelo uspešni.
Kot je povedala vodja pro-
jekta Mateja Todorovski, so pred začetkom novega šolskega leta v timu učiteljev, zadolženih za izvedbo tega projekta, že začeli s pripravami. Načrtovali so delo prostovoljcev, ki ga bodo izvajali skupaj s partnerji iz Srbije, natančneje iz Kruševca. V okviru projekta in šolske spletne strani želijo vzposta-
viti spletno stran, na kateri bo mogoče objaviti informacije o tem, če bo kdo želel kaj podariti, ponuditi pomoč ali poiskati, kar bi želeli imeti.
Na prvo srečanje vseh, ki delujejo v okviru ACES, sta konec meseca v Sarajevo odpotovala učiteljica Mateja Todorovski in učenec Dorian Koler. Sestala sta se s partnersko šolo in z drugimi, ki bodo letošnje šolsko leto delovali pod okriljem ACES. Skupaj so načrtovali izmenjave s Slovenijo, Srbijo in Slovaško. Kot je še povedala Mateja Todorovski, so se tudi dogovorili, kaj vse bodo počeli, in razkrivali ideje, kako so si zamislili prostovoljno pomagati. Izrazili so željo, da osnovnošolcem pomagajo tudi starši in vsi, ki jim ni vseeno za stiske sočloveka.	D. N.
Seglo mi je do srca
Pred dvema letoma, ko so bile še počitnice, sem se zbudila kot vsako jutro spočita in vesela.Ko sem vstala in se oblekla, sem odhitela v jedilnico, kjer me je že čakala vsa družina, da bi zajtrkovali. Ko smo ravno začeli jesti, je atiju zazvonil telefon. In ko se je oglasil, je takoj povesil obraz in postal žalosten. Vprašala sem ga, kaj je narobe, in odgovoril mi je: »Ata je klical. Rekel je, da je mama hudo bolna.« Vsi smo vedeli, da to ni nič dobrega, zato je ati hitro odšel v Orovo vas. Me tri, sestra, mami in jaz, smo ostale doma in tiho ter v strahu čakale na atijev klic.
Čez nekaj časa, ko smo bile vse še vedno tiho in razmišljale o tem, pa je mamici zazvonil telefon. Oglasila se je in naju žalostno pogledala. Ko je odložila telefon, je rekla: »Bila je preveč bolna, da bi preživela.« S sestro Katjo sva takoj vedeli, kaj to pomeni, zato sva obmolknili.
Zajtrk je bil še vedno na mizi, ampak ga zaradi te pretresljive novice nismo mogle pojesti. Čez petnajst minut smo zaslišale avto, ki je pripeljal na naše dvorišče. Bil je ati. Prišel je po nas, da bi se še zadnjič poslovili od mame.
Ko smo prišli tja, sem zagledala sorodnike, ki so stali bo kavču, kjer je ležala mama. Videla sem, kako jim je bilo hudo, še posebej atu. Ob pogledu na te objokane in žalostne obraze me je kar stisnilo pri srcu.
Potrebovala sem nekaj časa, da sem dojela, kaj se je zgodilo, ko pa sem videla, da je vse to res, so tudi mene oblile solze. Šele tedaj sem resnično dojela, kako je to hudo, če
izgubiš del svojega življenja. Čez čas me je prišla Katja dregnit pod rebro in mi rekla: »Gremo domov.« Ko smo ravno odhajali proti vratom, so vstopili možje, ki so nosili krsto. Ko sem to videla, me je spreletela groza, saj sem se zavedala, da je ne bom nikoli več videla.
Peljali smo se proti domu in razmišljala sem, kaj se je tisti dan zgodilo v naši družini. Ugotovila sem, da smo izgubili osebo, ki nam je pomenila veliko in ki je družino držala skupaj v veselju, strahu in dobrih dneh. Ampak nekaj bo vedno držalo: »Nikoli je ne bomo pozabili.«
Anja Novak, 8. a, OŠ Polzela
Tresla sem se kot šiba na vodi
S sestrično sva se odločili, da pripraviva zabavo za noč čarovnic. Povabili sva nekaj najboljših prijateljic. Bile smo mnenja, da smo v hiši same. Vse je potekalo po načrtih, dokler...
Da bi bila noč čarovnic res srhljiva, sva s sestrično pripravili nadvse srhljivo dekoracijo. Imele smo tudi različne družabne igre, ampak to se nam ni zdela tista prava, srhljiva noč. Hotele smo, da bi na ta dan res prišel vsem strah v kosti. Odločile smo se, da bomo klicale duhove. Že to, da je bila v hiši tema in da smo mislile, da smo same, je bilo grozno.
Torej, posedle smo se v krog, si podale roke in prižgale sveče. Povedale smo abecedo naprej in nato še nazaj. Sedela sem najbliže stopnicam. Nekaj me je pobožalo po hrbtu. Imele smo zaprte oči. Raje sem bila tiho,
da ne bi prestrašila mlajših prijateljic. Nekdo je potrkal na vrata. Takrat sem se začela tresti, bilo me je strah kot še nikoli, obžalovala sem, da smo klicale duhove.
Sestrična mi je rekla: »Sanja, pojdi v kuhinjo po nož, nato pa poglej, kdo je pri vratih!« Čutila sem, da gre sestrični na jok. Ker sem bila najstarejša, sem jim rekla: »Skrijte se v kopalnico in ko vam dam znak, če bo potrebno, pokličite policijo.« Strinjale so se. Z nožem sem odšla k vratom. Odklenila sem in na hitro odprla. Pred vrati ni bilo nikogar! Zdelo se mi je, da se mi meša, kot da z mano nekaj ni v redu. Odšla sem v kopalnico in prijateljicam povedala, da ni nikogar. V paniki sem pozabila zakleniti vrata. Prišel je moški, oblečen v črno. Začela sem kričati kot nora. Opazila sem, da sem sama, saj so se prijateljice skrile. Po stopnicah je prišel sestričnin oče. Ko je videl mene, kako kričim, in moškega, je planil v smeh. Nehala sem kričati in postalo mi je jasno, da je vse skupaj potegavščina.
Kadar se spomnim tega trenutka, mi je grozno, a na koncu se vedno smejim. Obljubila sem si, da ne bom nikoli več klicala duhov ali zganjala kakršnih koli podobnih norčij.
Sanja Stropnik, 8. a, OŠ Polzela
Kako sem se učila slovenščino
Ko sem prvič prišla v Slovenijo, sem bila zelo žalostna in sem sovražila vse, kar je bilo v zvezi z njo. V šolo pa tudi nisem hotela iti, ker nisem
znala niti besede v slovenščini. A mamica mi je rekla, da se bom s pomočjo učiteljic in prijateljev učila. Tako se je tudi zgodilo.
Ko sem prvič prišla v šolo, so mi povedali, da moram v 3. a-razred. Ko sem vstopila v razred, sem se tresla od strahu. V učilnici pa so sedeli učenci in me gledali. Ko so me kaj vprašali, nisem znala odgovoriti, ker jih nisem razumela. To je bil moj najhujši dan. Ko sem drugi dan prišla v šolo, so mi učiteljice in sošolci pomagali in me začeli učiti slovenščino. Vsak ponedeljek, sredo in četrtek sem z učiteljico Majdo Pur vadila in se učila; ona je mene učila slovenščino, jaz pa njo malo albanščine. Ampak tudi v razredu so mi sošolci zelo pomagali. Med učenjem smo se velikokrat smejali, saj sem jaz rekla kako besedo narobe. A bilo je zelo lepo. Pri slovenščini sem imela veliko težav pri dvojini, množini in spolu. Vedno sem zamenjala spol in ko sem kaj povedala, so se vsi smejali, ampak so se vseeno usedli poleg mene in mi povedali, da sem povedala narobe, in me popravili.
Še danes večkrat zamenjam spol.
Med učenjem slovenščine je bilo zelo lepo, saj sem se tudi sama zelo potrudila, ker je slovenščina zelo težek jezik. Še danes ne morem verjeti, da sem se naučila govoriti po slovensko.
Zelo sem hvaležna vsem učiteljicam in prijateljem, ki so mi pomagali, saj so mi s tem pokazali, da so prijazni in da - ko sem prišla v Slovenijo - sem jo brez veze sovražila. Zelo sem ponosna nase, ker nikoli ne bi verjela, da se bom kdaj naučila tujega jezika.
Albiona Bytyqi, 8. b, OŠ Polzela
Slovo
Še zdaj ne verjamem, da se je to zares zgodilo. Bilo je tako nenavadno, tako hitro. A poti nazaj ni več. To je bil dan, ko je naša šola izgubila enega najboljših učiteljev.
Spomnim se, kako sem vesela odšla iz šole. Sonce me je grelo, v krošnjah so pele ptice. Dan se je zdel popoln. A bil je vse prej kot to. Doma sem se usedla pred televizijo in preklopila na moj najljubši program. Čez nekaj časa pa je domov prišla moja mamica. Nič hudega sluteč sem stekla k njej. Rekla je, da mi mora nekaj povedati. Mislila sem si, da bo, kot velikokrat, začela dramatično, na koncu pa sploh ne bo tako strašno, saj rada pretirava. A ni bilo dramatičnega začetka, prej dramatičen konec. Povedala mi je, da našega učitelja športne vzgoje, gospoda Branka Strožerja, ni več med nami. Trajalo je nekaj minut, da sem dojela, kaj je pravkar rekla. Ohranila sem mirno kri, medtem pa sem poskušala prepričati samo sebe, da se zafrkava. A kar je povedala, je bila resnica.
Ko sem naslednje jutro prišla v šolo, sem na vsakem obrazu videla žalosten pogled. Odšla sem v garde-
robo, kjer sem opazila, da se nekaj mojih prijateljic joka. Torej so že vsi vedeli. Fantje so drug drugemu govorili, da jim ni mar, da tako pač je. A vseeno niso mogli prikriti žalostnih misli. Tudi učitelji niso bili preveč dobro razpoloženi. Ves dan je bil tih, tu pa tam si zaslišal posmrkavanje. Ko nam je gospa ravnateljica prebrala njegovo pesem in smo se mu poklonili z minuto molka, me je, kot večino mojih sošolk, premagal jok.
Ves teden smo bili zamorjeni. Vsak dan sem si govorila, da je na tekmi in da bo prišel nazaj. A ne glede na to, kolikokrat sem si to ponovila, sem vedela, da ga ni več. Tokrat za vedno. Poskušam sprejeti in spoštovati njegovo kruto odločitev.
Športna vzgoja je vsekakor drugačna od ostalih predmetov, toda učitelj je bil res super. Pogrešala bom tudi dneve, ko nam je gospod Stro-žer dovolil lenariti.
Zaskeli me v srcu, ko pomislim, da ga res ne bom nikoli več videla. Definitivno je bil eden najboljših učiteljev in pogrešali ga bomo. Vendar pogrešati nekoga pomeni, zapomniti si ga za vedno.
Veronika Mikec, 8. b, OŠ Braslovče
Med sajenjem zelenolistnega javorja
Organizacija združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov. Kolektiv OŠ Prebold se je na čelu z ravnateljem Otom Račečičem odločil temu nameniti čim več pozornosti. 4. oktobra je v okviru ekodneva pred OŠ Prebold vsak razred zasadil svoje drevo in ga tudi poimenoval.
Torkovo sončno dopoldne
7
so na preboldski osnovni šoli izkoristili in združili z gozdovi - letošnjo temo OZN. Mlajši učenci so odkrivali njegove lepote, tako da so se odpravili v gozd nabirat kostanj, ki so ga kasneje podarili ostarelim v okoliških domovih. Učenci predmetne stopnje pa so se letošnje tematike lotih že precej bolj ustvarjalno. V različnih delavnicah, ki so jih vodih
GOTOVLJEPRI ŽALCU PLESI AKCIJSKIMA, NI POP, HIP HOP, SHUFFLE, STREET JAZZ»
Za predšolske otroke in 3 leta) bomo v novembru
BREZPLAČNE URICE vsak ob 16-16.45h, malčki plesali s starši. Zaradi omejenega števila prijav prej pokličite.
Pri nas lahko brezplačno preizkusite vse tečaje m plačate samo tistega v katerega se vpišete
Ai	'1
Večlnformacijna www.su perstans i ali 041 736 944.
Sto koles za otroke
Zmorejo več, kot naj bi
Z razstavo izjemnih fotografij z naslovom Svet je lep, fotografije so na ogled in na prodaj v Gradu Komenda na Polzeli do konca tega meseca, je kolesar Dejan Glavnik ob pomoči prijateljev začel dobrodelno akcijo 100 koles za socialno ogrožene otroke v Sloveniji.
Kot je omenil polzelski kolesar, je med petletno vožnjo s kolesom okrog sveta videl veli-
ko otrok, žal tudi takšne, ki so se jim zaiskrile oči ob pogledu na njegovo kolo. Tudi zato je že po poti kupil in podaril nekaj koles, med drugim sirotišnici v Nepalu. »Še danes me spremlja sreča in veselje v očeh teh otrok,« je omenil Glavnik, ki je po prihodu domov videl, da bi se tudi kdo od slovenskih otrok zagotovo razveselil novega kolesa, pa si starši ne morejo pri-
voščiti nakupa. Tako je nastala ideja o dobrodelnem projektu, v katerem zbirajo denar za sto koles. Del od potrebne vsote bo zbral Dejan s prodajo fotografij in potopisnimi predavanji, ki jih bo začel prihodnje leto aprila, del bodo primaknili posamezniki, del pa tudi občine. V Občini Polzela so projekt z veseljem podprli, je omenil župan Ljubo Žnidar, ki je zagotovil, da bo denar prišel v prave roke.
V okviru akcije' bodo aprila prihodnje leto kolesarili na Goro Oljko in pripravili cicikolesari-jado, zagotovo pa bo atraktivna 24-urna kolesarska preizkušnja znanih slovenskih kolesarjev po občinah Polzela, Žalec, Prebold in Braslovče, med katero nameravajo kolesarji postaviti kakšen rekord. Akcijo je moč spremljati tudi na spletu. Denar za kolesa in potrebno zaščitno opremo, gre za 15 tisoč evrov, nameravajo zbrati do konca aprila. T. T.
Prepih na Triglavu? Vsakdanja stvar. V resnici pa je izjemna, če gre za "prEPIh" - planince in pohodnike z epilepsijo spodnje Štajerske, ki so se pred desetimi leti povzpeli na Triglav, čeprav je bila to ena od mnogih stvari, ki jih ne bi smeli početi.
Triglav je simbol slovenstva. Nekateri zatrjujejo, da se nanj nikoli ne bodo odpravili, drugim pa je vzpon na vrh eden najpomembnejših ciljev. Med slednje sodijo tudi ljubitelji gora, katerih življenje zaznamuje epilepsija, sicer ena najbolj razširjenih nevroloških bolezni. Zaradi možnih epileptičnih napadov se vse življenje srečujejo s stavkom: Ne smeš. A če z zdravili uspešno obvladujejo bolezen, če dobro premislijo o vsem, kar se jim lahko zgodi na poti, in poskrbijo za takojšnjo pomoč, je zmaga osvojen vrh Triglava. Zato se
Udeleženci pohoda na Triglav
tega svojega podviga leta 2001 še toliko raje spominjajo, ob desetletnici pa so v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili dobrodelni koncert, ki so ga naslovili Kljub epilepsiji zmoremo.
Obiskovalcev koncerta je bilo res bolj malo, so pa uživali ob programu, v katerem so nastopili godalni kvartet La vie, sopranistka Mihaela Komočar,
citrarka Tinka Budič, Duo Essenza oziroma violinistka Danijela Dordjevič in pianistka Polona Bizjak ter plesalka Plesnega foruma Celje. Lidija Ko-celi, ki je povezovala koncert, je spregovorila tudi o epilepsiji in se v imenu "prEPIhovcev" zahvalila vsem, ki so jim pomagali osvojiti Triglav, še zlasti vodnikoma Gabrijelu Prezlu in Silvestru Joštu.	K. R.
Srečanje komandirjev policije
Marko Jager tretji v Ameriki
Konec septembra so se na srečanju v Žalcu z zdajšnjim vodstvom Policijske postaje Žalec prvič zbrali bivši komandirji Policijske postaje (milice) Žalec in Oddelka milice Vransko.
Povabilu so se odzvali Ivan
V Noršincih je potekalo zadnje letošnje tekmovanje za naslov državnega prvaka Slovenije v radijsko vodenih modelih jadralnih letal v kategoriji F5J in F5J outrunner. Uspeha sta se veselila tudi člana Letalskega kluba Qanabiss Team iz Letuša. Mitja Žerdoner je v kategoriji F5J osvojil naslov državnega prvaka. Klubski uspeh je dopolnil
Hribernik, Peter Solar, Silvester Marič, Milan Selan, Karol Turk in Peter Očkerl, ki so kot komandirji službovali v Žalcu. Komandirje Oddelka milice Vransko sta zastopala Janez Lebar in Rado Gašparič. Zaradi obveznosti se
Sebastjan Hajnšek, ki je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji F5J outrunner in tretje mesto v kategoriji F5J.
Tekmovanja se je udeležilo 20 tekmovalcev iz vse Slovenije. Sebastjan Hajnšek je v skupnem seštevku slovenskega pokala osvojil drugo mesto v kategoriji F5J in državni naslov v kategoriji F5J outrunner, Mitja Žerdoner pa je pristal na četrtem
srečanja niso mogli udeležiti Rafael Mohorko, Franci Klanjšek, Stanislav Veniger in Zvone Schmidt iz Žalca ter Jože Kotnik in Marko Ropret z Vranskega.
Nekdanji komandirji so si ogledali prostore žalske policijske postaje in ugotavljali razlike v načinu dela in opremljenosti policistov nekoč in danes.
Spominom bivših komandirjev, povezanih z delom v Žalcu in na Vranskem, so prisluhnili tudi Gorazd Trbovšek, ki od začetka oktobra vodi Policijsko postajo Žalec, in člani vodstva Policijske postaje Žalec, Beno Balažič, Aleš Masnec, Boštjan Žula in Boris Čater.
Prvo srečanje so sklenili z obljubo, da se prihodnje leto ponovno dobijo.	L. K.
mestu. Tekmovalci so se pomerili na štirih tekmah, in sicer za pokal Qanabiss, pokal Odranci, pokal Šmartno ob Paki in pokal Levec - Aeroklub Celje.
Žerdoner in Hajnšek sta nastopila tudi na štirih tekmah za evropski pokal, in sicer v Sloveniji, na Slovaškem, Madžarskem in Češkem. V skupnem seštevku evropskega pokala v kategoriji F5J je med 61 tekmovalci Mitja Žerdoner zasedel odlično sedmo, Sebastjan Hajnšek pa osmo mesto. T. Tavčar
Marko na stopničkah za zmagovalce
Marko Jager iz Prebolda, član ekipe MS racing, je drugi septembrski vikend dosegel enega izmed največjih uspehov v svoji karieri, saj mu je uspelo že na prvi dirki štirikolesnikov v Ameriki stopiti na stopničke v najmočnejši seriji XC-prven-stev na svetu, kjer nastopajo vsa tovarniška moštva. Marko je po dveh urah vožnje na 15 km dolgi progi osvojil tretjo mesto, in sicer takoj za tovarniškima voznikoma Can Ama Bryanom Buckhannonom in Michaelom Swiftom.
Že pred tekmovanjem v Ameriki so člani ekipe MS Racing Miha Špindler, Tomaž Jernejšek in Marko Jager dosegli odličen ekipni uspeh na peti dirki nemškega XC-prvenstva štirikolesnikov v kraju Schefflenz na severu Nemčije. Po nekoliko daljšem poletnem odmoru so omenjeni tekmovalci tekmovanje izkoristili predvsem za trening pred nadaljevanjem slo-
Mitja Žerdoner in Sebastjan Hajnšek
JESENSKA NAGRADNA AKCIJA
samo v pisarni Žalec
od 7.11. do 7.12.2011
Šlandrov trg 33, nasproti Mestne kavarne
GENERALI Zavarovalnica d.d.
Nekdanji Komandirji PP Žalec s sedanjim vodstvom
Žerdoner in Hajnšek državna prvaka
venskega SXC-prvenstva, Marko pa seveda tudi za nastop na ameriški dirki v New Yorku. V Nemčiji sta Špindler in Jernejšek na dirki vsak v svoji kategoriji osvojila tretje mesto, Marko pa je v svoji kategoriji premagal vse tekmovalce.
Marko Jager, dvaintridesetletni tekmovalec ekipe MS racing iz Prebolda je v zadnjem letu tema navdušencev tega športa in voznikov štirikolesnikov. Kot eden izmed najizkušenejših voznikov je v Evropi dosegel veliko izjemnih rezultatov, med katere lahko v letošnji sezoni poleg trenutnega vodstva v SXC-prvenstvu Slovenije štejemo tudi zmage: Rally Albania, Red Bull ERZBERG Iron Road Proloque, Enduro Masters v Avstriji ter že omenjeno zmago na zadnji dirki nemškega GCC-prvenstva. Po vseh odmevnih zmagah sta se ekipa MS racing in Marko Jager odločila, da ob koncu sezone stori še korak na-
prej in se s pomočjo ekipe Za-kowski pomeri z najhitrejšimi tovarniškimi vozniki najmočnejšega prvenstva v Ameriki.
»Imeti Marka in njegovo ekipo tukaj je tudi za nas velika čast in priložnost za partnerstvo, ki ga omogoča ta šport. Serija GNCC je pomemben korak naprej v Markovi karieri in športu v Sloveniji, ki bo s tem nastopom pridobil na prepoznavnosti in velikosti. Na testiranjih pred dirko v New Yorku je ekipa ZMS potrdila Markovo hitrost, ki je primerljiva s tistimi najhitrejšimi v seriji GNCC in prav z nestrpnostjo pričakujemo, da bo z Zakowski Mo-torsport/Ron Woods Canam Outlanderjem 800 pripravljenim štirikolesnikom pripeljal ekipi stopničke,« je optimistično pred dirko v Ameriki izjavil Zac Zakowski, lanski zmagovalec omenjene dirke, ki pa. se je letos moral zadovoljiti s 6. mestom.	D. Naraglav
Marko med vožnjo
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, '-NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
Naročnik: Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče
Trajnostni razvoj nas povezuje
Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Savinja med predstavitvijo projekta
Takšen je naslov projekta, ki pomeni pomembno sodelovanje med Slovenijo in Srbijo, sofinancira pa ga Vlada republike Slovenije. Projekt je usmerjen k zagotavljanju dolgoročnega bilateralnega sodelovanja med slovensko Savinjsko regijo in srbskim Rasinskim okrožjem, še posebej s Kru-ševcem, ki je bil pred letom 1990 pobraten z Žalcem. Že pred leti sta mesti ponovno vzpostavili tesnejše prijateljske stike, ki se s tem projektom širijo na celotno področje Savinjske regije z enaintridesetimi občinami in Rasinsko območje šestih občin. Sredi oktobra je bila v okviru tega projekta na obisku v srbskem Kruševcu 22-članska slovenska delegacija iz Savinjske regije.
Projekt Trajnostni razvoj nas povezuje je usmerjen k prenosu znanj in izkušenj s področja regionalnega razvoja in predstavitvam ključnih regionalnih projektov, s poudarkom
na ekologiji, k povezovanju gospodarskih in javnih institucij, k aktivnemu vključevanju civilne družbe, h krepitvi administrativne usposobljenosti za črpanje sredstev iz EU in zanimanja za prihodnje sodelovanje v programih Evropske unije. Gre za nadaljevanje v letih 2009 in 2010 izvedenega projekta Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj, kjer so bili postavljeni temelji bodočega bilateralnega sodelovanja med državama Slovenijo in Srbijo.
Sedanji projekt je druga faza tega sodelovanja med obema regijama. V projektu sodelujejo Razvojna agencija Savinja Žalec, ki je tudi nosilka projekta, Razvojna agencija Savinjske regije, podjetje Simbio, d. o. o„ Celje - partnerstvo Osrednje Celjsko in Razvojna agencija Sotla. Na srbski strani pa je partner Regionalni center za razvoj malih in srednjih podjetij Kruševac.
Med enoletnim projektom, od 20. septembra letos do 28.
septembra 2012, načrtujejo izvedbo novinarskih konferenc, pripravo in organizacijo strokovnega srečanja v Srbiji, številne skupne objave, ureditev skupne spletne podstrani ter pripravo in izvedbo javnih natečajev za različne ciljne skupine. Končni rezultat tega bo priprava in izdaja skupnega predstavitvenega kataloga obeh območij, ki bo temeljil na izdelkih in rezultatih, pridobljenih ob izvajanju aktivnosti projekta. Seveda pa je projekt prav tako oblika drugačnega neformalnega načina medsebojnega druženja in spoznavanja številnih naravnih in kulturnih znamenitosti obeh držav oziroma regij. Vsi vključeni v projekt se zavedajo, da je zanj zelo pomembno dobro čezmejno sodelovanje s čim pogostejšimi osebnimi stiki.
Na obisku Kruševcu
To je pokazal tudi nedavni obisk 22-članske slovenske delegacije iz Savinjske regije v Kruševcu, kjer so projekt predstavili predstavnikom Regionalnega centra za razvoj malih in srednjih podjetij Kruševac, predstavnikom občin Rasin-skega območja (Kruševac, Čičevac, Aleksandrovac, Brus in Varvarin), predstavnikom komunalnega in vodovodnega podjetja, predstavnikom turističnih organizacij, knjižnic in osnovnih šol. Zelo navdušeni nad obiskom slovenske delegacije pa so bili tudi člani slovenskega društva Lipa, ki se trudijo ohranjati slovensko
Galicija v Srbiji
Močna gališka zasedba v Srbiji

Sprejemamo rezervacije za praznovanja zaključkov leta!
Informacije: 041 735 281, info@elizabet-club.si
uxhiuziko
Predstavniki Krajevne skupnosti Galicija, nekateri predstavniki gospodarstva in Folklorna skupina Galicija so od 23. do 26. septembra obiskali svoje prijatelje v Srbiji. Folklorna skupina se je že drugo leto predstavila na mednarodnem folklornem festivalu, ki poteka v sklopu 48. Župske berbe v Aleksandrovem To je največja tovrstna prireditev na Balkanu, posvečena vinu. Letošnjo štiridnevno prireditev je obiskalo več kot
700.000	obiskovalcev. Posebno navdušenje pa je bilo ponovno snidenje z vaščani in folkloristi v vasi Lačisled, kjer so jih gostili nekaj dni. Obiskali so tudi Zlakusu v okolici Užica, kjer se je Folklorna skupina Galicija skupaj z domačini predstavila na koncertu. »Odlično sodelovanje na kulturnem področju želimo razširiti tudi na gospodarstvo in turizem. Zahvaljujemo se KUD Miloš Obilic za izvrsten sprejem in organizacijo bivanja v Lačisledu, Etno udruženju Zavičaj za bivanje in oglede Zlakuse in vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi projekta,« je o obisku v Srbiji povedal Peter Vipave. L. K.
identiteto. Ob delovnem obisku v Srbiji je v skupščinski dvorani Občine Kruševac potekala novinarska konferenca, na kateri so partnerji iz obeh regij predstavili omenjeni projekt. V imenu Razvojne agencije Savinja je to nalogo opravil Stojan Praprotnik, ki je bil skupaj z Alenko Doler vodja slovenske delegacije. Z novinarji so se pogovarjali tudi Tomaž Poličnik z Razvojne agencije Savinjske regije in drugi predstavniki delegacije.
Delavnici in primeri dobrih praks
Predstavniki obeh regij so se zbrali tudi v prostorih načelnika Rasinskega okrožja in centra za strokovno usposabljanje, kjer sta potekali projektni delavnici. Na prvi so sodelovali predstavniki regionalnega razvoja, občin, komunalnih podjetij Savinjske regije in Rasinskega okrožja, Zavoda za kulturo šport in turizem Žalec in Turistične organizacije Kruševac. Na delavnicah so predstavili primere dobrih praks, nekatere rešitve na področju okoljske infrastrukture, ekologije in turizma. Na drugi projektni delavnici, na kateri so sodelovali predstavniki knjižnic in osnovnih šol obeh regij, so se osredotočili na medsebojno predstavitev in se dogovorili za pripravo in izvedbo javnega natečaja na tematiko ekologije in trajnostnega razvoja. V okviru tega bodo šole izpeljale tri natečaje: fotonatečaj, kulinarični natečaj in natečaj za pripravo naj turističnega spominka. Knjižnice pa bodo pripravile dva natečaja za
otroke, za najlepšo kazalko in fotonatečaj »Knjiga v objektivu«. Vanj bodo vključeni učenci obeh regij. Zaključek natečaja s podelitvijo nagrad najboljšim bodo pripravili maja 2012, in sicer v okviru ekotabora v Savinjski regiji. Predstavnici Medobčinske splošne knjižnice Žalec sta sodelovali tudi na sejmu knjig in izdaj Rasinskega okrožja v Kulturnem centru Kruševac. Predstavili sta sistem knjižničarstva na Slovenskem pa tudi številne projekte, oddelke in prireditve. Skupaj so se odločili, da na seznam knjig za bralno značko za odrasle »Savinjčani beremo« vključijo delo srbskega avtorja Srdana Valjareviča z naslovom Como. Tudi Narodna knjižnica Kruševac bo pregledala sezname in pripravila podoben projekt in v svoje dejavnosti vključila še kakšen primer dobre prakse.
Med obiskom je naša delegacija spoznala tudi nekaj turističnih zanimivosti Kruševca, ki se ponaša s številnimi obeležji iz zgodovine Srbije, saj je bilo mesto v času kneza Lazarja tudi srbska prestplnica. Gostitelji so slovensko delagacijo popeljali tudi v Aleksandrovac, kjer so si ogledali vinarsko--vinogradniški muzej in staro vinsko klet. Sredi trga so spoznali verjetno edinstveno fontano na svetu, iz katere v času tradicionalne prireditve Župska berba namesto vode teče vino, ki ga udeleženci te vsakoletne nekajdnevne prireditve lahko popijejo, kolikor hočejo, in to brezplačno. Naslednji dan so se zadržali na turistični kmetiji izven Aleksandrovca, kjer so ob glasbi, srbskem kolu,
dobrotah in pokušnji vin petih vinogradnikov, ki so tudi vinski vitezi, zaključili drugi večer bivanja v Kruševcu.
Nove ideje in spoznanja
Tridnevni obisk so sklenili s sprejemom na Občini Kruševac, kjer so si najprej ogledali dvorano z mozaiki srbske zgodovine in Kruševca, nato pa v skupščinski dvorani strnili vtise in želje in se poslovili z željo, da bi jih projekt tudi v prihodnje medsebojno povezoval in rodil nove ideje in dobre sadove.
In kaj je ob obisku delegacije in o projektu povedal načelnik Rasinskega okrožja Dragutin Veljkovič: »Zelo sem vesel in zadovoljen s sodelovanjem med Slovenijo in Srbijo. Tokratni projekt bo to še okrepil in le veselimo se lahko našega tokratnega in nadaljnjega sodelovanja. Od prvega trenutka seje pokazalo, da imamo mnogo skupnih točk, na katerih velja graditi naše sodelovanje. Vseh deset projektov, ki smo jih že izpeljali s sodelovanjem Slovenije, je dobra garancija, da bomo tudi pri tem uspešni, še zlasti, ker smo naše sodelovanje zdaj razširili na celotni Rasinski okraj in Savinjsko regijo. Upam in pričakujem, da bomo s pomočjo tega projekta in tudi še katerih uspeli, da bomo našli čim več skupnih interesov med občinami obeh regij. Zlasti to pričakujem od naših srbskih občin, saj v marsičem precej zaostajamo za slovenskimi in bi ponujeno roko morali maksimalno izkoristiti, saj sodi Slovenija med najbolj razvite države EU, kamor si želimo tudi mi.« D. Naraglav
TöpCar
avtopralnica po vaši meri.
www.topcar.si
Ločica ob Savinji 81, Polzela, tel.: 705 01 20, faks: 705 01 21
TöpCar,
cctfe
Vsako deseto pranje in enajsti žeton* je zastonj!
Od 15.11. do 15.12. pri avtomatskem čiščenju kava brezplačno!
* Enajsti žeton je zastonj ob prejšnjem nakupu desetih žetonov za ročno pranje.
Naročnik oglasa: Gisit d.o.o., Parižlje 18 a, Braslovče
Od Koroške do SSD
Čreta ob 70. jubileju
Tatjana Kač in Alojz Virtič
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v počastitev praznika Občine Žalec in 5. obletnice delovanja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec pripravili Domoznanski večer, ki sta ga z zanimivim pogovorom ustvarila profesorica Tatjana Kač in Alojz Virtič.
Alojz Virtič se je rodil leta 1925 na Koroškem. Vojna vihra druge svetovne vojne ga je najprej popeljala na prisilno delo v Gradec. Oktobra leta 1943 je bil odpeljan v Rusijo. Kot mladega vojaka so ga na začetku izkoristili za pobiranje pridelkov, kasneje so ga hoteli skupaj z drugimi vojaki odpeljati na rusko fronto. Neki Nemec, ki je stal skupaj z
njim v vrsti, mu je svetoval, naj počepne, da ga ne bi videli. Res je tako storil in se izognil ruski fronti. Marca leta 1944 so ga poslali v Normandijo, kjer so utrjevali obrambno linijo, saj so Nemci takrat napad že pričakovali. Razvnela se je grozna bitka, po kateri so preživele zajeli Američani. Med njimi je kasneje srečal ameriškega oficirja, ki je bil po rodu Korošec. Nekega dne so jih vkrcali na ladjo za Anglijo in jih kasneje z vlakom odpeljali na Škotsko, kjer je bilo v tem času zbranih okoli dva tisoč Slovencev. Po sporazumu Tito-Šubašič so se prijavili v partizansko vojsko, ki naj bi osvobodila Jugoslavijo. Dobili so angleške vojaške uniforme in knjižnice. Bil je med
člani V. Prekomorske brigade, ki je bila ustanovljena januarja 1945 v Splitu. Poleti leta 1945 je prišel v Ljubljano in od tu v Novo Celje, kjer je v tem času delovala nemška vojaška bolnica, kamor je bil Alojz Virtič dodeljen kot ekonom. Tu je spoznal ženo in si kasneje ustvaril družino. Leto po vojni je bila bolnica ukinjena in ponovno so ga premestili. Konec aprila leta 1947 je bil demobiliziran in ostal brez dela. Po ukinitvi vojne bolnice je dobil prejšnji upravnik Sime Oblak nalogo, naj v Novem Celju organizira zdravilišče za pljučne bolnike. K sodelovanju je povabil tudi Alojza Virtiča, ki je ponovno postal ekonom. Zdravilišče je bilo razdeljeno na moški, ženski in otroški oddelek. Imeli so dve operacijski sobi in zobno ambulanto ter za tisti čas zelo kakovosten aparat za rentgen. Zdravilišče se je vzdrževalo in preživljalo samo. Imeli so njive, živino, kuhinjo, klavnico, pekarno, pralnice, mrtvašnico, gasilsko črpalko, nenazadnje so tudi sami šivali potrebna oblačila za paciente. Leta 1970 je bila bolnica ukinjena in do leta 1980 je v tej zgradbi domoval Dom oskrbovancev Novo Celje. Kasneje so ga preselili v Grmovje. T. T.
Srečanje članov centra zvez
Na Golavi nad Preboldom je med vojno za Slovenijo deloval Občinski center zvez Občine Žalec. V spomin na takratno delovanje in 20-letnico osamosvojitve so se oktobra tu srečali nekdanji člani te enote.
Srečanja se je od 41 članov nekdanjega sestava enote udeležilo 27 pripadnikov. Na Gola-vo je prišel tudi Henrik Krajnc, ki je bil takrat zaposlen na Sekretariatu za ljudsko obrambo. Golava je bila ena izmed lokacij, s katere so skladno z obrambnimi načrti koordinirali vse aktivnosti v Občini Žalec od 8. maja 1991 do 20. julija 1991, ko se je enota demobilizirala in izvajala koordinacijo nadaljnjih ukrepov za osamosvojitev z mirnodobne lokacije (Dom SLO in policije). Na prireditvi so najprej postrojili enoto, nato pa je nekdanji poveljnik Občinskega centra zvez Občine Žalec Dani Kisovar osvetlil spomin na čas izpred 20 let in na delovanje enote.
Občinski center zvez Občine Žalec je bil organ občinske
skupščine in sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ustanovljen je bil že leta 1972, enota, ki so jo sestavljali poveljstvo, pripadniki UKW-- radijske zveze, žične zveze, kripto zaščite, vizuelnih opazovalnic in intendantske službe, pa je bila ustanovljena z namenom zagotavljanja vseh vrst zvez med subjekti SLO na področju nekdanje Občine Žalec. Bila je povezana z regijskim in republiškim centrom za obveščanje in alarmiranje. V njej so delovali strokovno usposobljeni ljudje, bila pa je tudi vrhunsko opremljena. Med svojim delovanjem je enota za svoje delo prejela več priznanj in pohval. Profesionalnost pa se je izrazila tudi ob začetku vojne, saj za njeno lokacijo niso vedele niti družine pripadnikov te enote.
Dani Kisovar je pred zborom izrazil tudi obžalovanje, ker je od takratnih za Slovenijo usodnih dogodkov ostalo bore malo uresničenih ciljev in načrtov, saj si takšne Slovenije, kot je danes, nihče ni zamišljal.
Del udeležencev med poslušanjem nagovora Danija Kisovarja
Poudaril pa je tudi, »da čeprav so bili kot enota pozabljeni od takratnih in sedanjih struktur, je ostal med njimi duh prijateljstva in tovarištva.« Zahvalil se je županoma občin Žalec in Prebold, ki sta poskrbela za pokritje stroškov njihovega srečanja. Zbrane je nagovoril tudi podžupan Občine Žalec Ivan Jelen.	D. Naraglav
GE0PR0JEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline
Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji.
Pod tema Imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem In izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja.
Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE
Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE
Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
03/710 38 10
Geoprojekt
_ I _đ.o.o.
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
Na prvi oktobrski dan se je na Greti na Dobrovljah zbralo več kot tisoč obiskovalcev, ki so počastili spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem, 70. obletnico ustanovitve OF, 20. obletnico osamosvojitve in 100. obletnico rojstva komandanta Staneta. Slavnostni govornik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, je na prireditvi vnovič pozval k načelu pravičnosti in poudaril osrednjo misel ILO (Mednarodne organizacije dela, ki deluje v okviru ZN), ki se glasi: „Revščina ni sramota za tiste, ki jo trpe, temveč za tiste, ki jo v svoji srdi trpe!“ Čreta se je ta dan bleščala v soncu. Tudi tokrat so nad Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino odmevale borbene pesmi preboldskega pihalnega orkestra, Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, solista Dušana Banka in harmonikarja Alfonza Lesjaka. Kulturni program je vodila Jožica Ocvirk. K slovesnemu vzdušju so prispevali tudi praporščaki, člani Kulturno-zgo-dovinskega društva Triglav Ajdovščina s partizansko četo in častna straža Garde Slovenske vojske. Govorniki, predsednik Združenja borcev za vrednote
NOB Žalec Marijan Turičnik, županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik, župan Občine Žalec Janko Kos in osrednji slavnostni govornik, predsednik slovenske borčevske organizacije za ohranjanje vrednot NOB dr. Janez Stanovnik, so se spomnili na čas izpred 70 let, čas osamosvajanja in aktualne razmere sedanjega časa.
I. Štajerski bataljon je s svojo bitko na Greti (26. oktobra 1941) že v prvem letu okupacije naznanil, da bodo slovenski partizani proti okupatorju bili neizprosen boj. V tej bitki je bataljon, tedaj v treh četah, savinjski, revirski in mislinjsko-šaleški, več ur odbijal napade nemške vojske pod poveljstvom Franca Rozmana - Staneta in se brez žrtev prebil iz obroča. Stanovnik je poudaril, da so Dobrovlje za Štajersko to, kar so Dražgoše za Gorenjsko, Jelenov žleb za Dolenjsko, Baška grapa za Primorsko, simbol slovenskega odpora in slovenske zmage. »Niso pa bile samo zmage, bili so tudi porazi. Iz teh žrtev seje rodilo, kar imamo danes, nova država in domovina. Iz vsega tega smo se naučili, da ne smemo nikdar obupati, kajti Slovenci imamo samozavest, ki nas je reševala že pred 70 leti! Če verjamemo in imamo vizijo zmage pred seboj, lahko tudi zmagamo,« je bil jasen predse-
Dr. Janez Stanovnik
dnik Stanovnik in nadaljeval: »Odkar svet stoji, so veljale tri vrednote: dobrota, resnica in lepota. To, kar se danes dogaja, pa je narodna sramota. In to je problem brezposelnosti. Da delavci ne dobijo plačila za svoje opravljeno delo, tega mi je pa res dosti. In mi moramo to iz svoje srede odpraviti, zato bomo volili poštene ljudi, ki bodo glasovali po svoji vesti in ne po diktatu stranke gospodarjev.«
Proslava na Greti, ki so jo poleg ZZB za vrednote NOB Žalec in ZZB Mozirje pripravili skupaj z Društvom izgnancev Slovenije iz Žalca, Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Sp. Savinjske doline Žalec ter Veteranskim združenjem Sever, Odbor Žalec, pa je znova potrdila, da mora ostati v svojem identičnem okolju na Greti, kjer je potekala zgodovinska bitka.	D. Naraglav
Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.
Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v junijski številki Utripa: KONCERT-NA-VRANSKEM-NARODNO-ZABAVNI-ANSAMBLI-ŠPORTNA-DVORANA-VRANA. Izžrebani nagrajenci: 1. Jožica Melanšek, Polzela 207 b, Polzela; 2. Tatjana Arčan, Letuš 113 a, Šmartno ob Paki; 3. Tone Mandelc, Letuš 73 b, Šmartno ob Paki.
Nagrajenci so nagrade (vstopnice za koncert), ki jih podarja Brglez, d. o. o., prejeli po pošti.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je MA-PROF, d. o. o., Petrov trg 7, Šempeter. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €.
Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v Uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18. 11. 2011.
Naročnik: Emilijan Vedenik, s. p., Sv. Lovrenc 55, Prebold
Fižol so z njiv že pobrali, zdaj se mora še dobro posušiti, potem pa bodo nadaljevali z luščenjem in prebiranjem
Inštalacij e jjjjj^^štaladj^
J* Sveti Lovre
Cestnik d.o.o. Lovrenc
Hmeljarski likof z veseljem in tudi grenkobo
Smo pooblaščeni montažer in serviser kotlov na pelete znamke Ekoline in toplotnih črpalk za ogrevanje znamke Gorenje.
obiskuje hmeljišča. Naši obiski pomenijo skrb vsaki hmeljski sadiki, vrvem ter panogam, da bi kar najbolje obrodile ... Žal pa zadnja leta obstaja med nami hmeljarji velika skrb, kako ta naš pridelek prodati. Slovenski - savinjski hmelj je bil zaradi svoje kakovosti cenjen in iskan proizvod. Zaradi velikih presežkov, ki se pojavljajo na svetovnem trgu, so se te prednosti slovenskega hmelja izničile in vsak dan smo priča večjemu pritisku na zmanjšanje prodajne cene. Za nekatere najbolj rodne sorte se ponujajo cene, ki so precej nižje od proizvodnih stroškov. Tako je letos, da bi se izognili še večji izgubi, kar nekaj količin ostalo neobranih, kar je zelo žalostno,« je še dejal Ignac Novak in dodal, da je vsak likof praznik, naj bo takšen tudi današnji dan.
Tudi letos so podelili priznanja za uspešno hmeljarjenje in prizadevno delo v društvu. Priznanja, ki jih vsako leto izdela slikarka Janja Oset, in bronaste hmeljske kobule so tokrat prejeli hmeljarja Dani Golavšek iz Migojnic in Bogdan Mahor iz Zakla ter hmeljski starešina Ferdinand Kunst iz Spodnjih Grušovelj, predsednik odbora za hmeljarstvo pri društvu hmeljarjev in predsednik Komisije za hmeljarstvo pri KGZ Slovenije.
O tem, kakšna je bila letošnja letina in kakšne so bile razmere za rast, je v nadaljevanju prireditve spregovorila specialistka za hmeljarstvo na KGZ Celje Irena Friškovec. Povedala je, da je na 1376 hektarjih aktivnih hmeljišč letos hmelj pridelovalo 129 hmeljarjev, še 16 hmeljarjev pa je imelo površine v premeni. Kljub ugodnim vremenskim razmeram je imelo letošnje leto nekaj posebnosti, ponekod so celo med obiranjem zalivali hmelj, čeprav prej leto ni bilo posebno sušno. Po oceni bo pridelek znašal napovedanih 2.300 ton, pridelek pa je izenačen po vsej Sloveniji oziroma pridelovalnih območjih.
Uradni protokol prireditve je zaključil župan Občine Žalec Janko Kos, ki je z lesenim kladivom zabil medeninasto pipo v leseni sod s pivom, ki jim ga je podarila Pivovarna Laško. Pri opravilu so mu pomagali predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Milan Lesjak, leto-
šnji hmeljarski starešina Ignac dnemu delu prireditve je sledilo Novak in brkati pivovar Jaka prijetno druženje z ansamblom Prežeč iz Pivovarne Laško. Ura- Spekter.	D. Naraglav
Fižol je dobro obrodil
Savinjski hmeljarji sadijo v svojih žičnicah tudi fižol, v glavnem priljubljeni sivček. Tudi letos so ga posadili na več deset hektarjih.
Vreme jim je bilo letos naklonjeno, saj razen suše v
zadnjem obdobju ni bilo vremenskih neprijetnosti, ki bi slabo vplivale na pridelek. Pri Rotovnikovih v Gotovljah pravijo, da bo pridelek suhega zrnja letos večji pa tudi kakovostnejši kot lani. T. Tavčar
Čebelarji so se izobraževali
Savinjski čebelarji na izobraževanju
Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je po večletnem prizadevanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Javno svetovalno službo v čebelarstvu, pripravila in izvedla tečaj za, čebelarje začetnike. Tečaja, ki je obsegal 35 ur teoretičnega izobraževanja in 10 ur praktičnega, se je v dvorani gasilskega doma v Ojstriški vasi pri Taboru
udeležilo kar 55 udeležencev s širšega celjskega območja. Izobraževanje so pripravili čebelarski mojster Janez Kropivšek, dr. vet. med. Alenka Jurič z Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, enota Celje, in Andreja Kandolf, svetovalka Javne svetovalne službe za čebelarstvo.
Kot je povedal tajnik ČZ Spodnje Savinjske doline Žalec Jani Pucmeister, je bilo sestavni del izobraževanja tudi usposabljanje iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu, varne hrane in zdravstvenega varstva čebel. Izobraževanja so se udeležili tako mlajši kot starejši čebelarji, saj je tudi na področju dela s čebelami kar nekaj novi pristopov.	T. Tavčar
Med zabijanjem pipe v sod piva
tos sta to hmeljarski starešina Ignac Novak in princesa Zala Povše. Zbranim je spregovoril tudi aktualni hmeljarski starešina Ignac Novak, ki je med drugim dejal: »Iz katere koli strani vstopamo v našo dolino, nas pogled na polja opominja, da so to hmeljišča, kjer sta narava in hmeljar ter pridne hmeljarjeve roke stopila skupaj in ustvarila vsakoletni pridelek. Vse od pozne zime do pozne jeseni slovenski hmeljar
Hmeljska para po odkritju hmeljevega lista
Prva oktobrska sobota je bila prav vroča in ni nič kaj dišala po jeseni. Od dela pa se bodo pozimi lahko odpočili tudi savinjski in ostali slovenski hmeljarji, ki so se ta dan zbrali na zaključni prireditvi Hmeljarski likof. Dogodek vsako leto v sodelovanju z ZKŠT Žalec - enoto za turizem, Občino Žalec, KGZ Slovenije in KZ Petrovče organizira Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in prin-
ces Slovenije.
Prireditev, ki je potekala v dvorani KZ Petrovče, je vodil Franci Podbrežnik. Zbranim je spregovoril tudi župan Janko Kos, zapeli pa so pevci pevskega hmeljarskega savinjskega okteta, v katerem pod vodstvom Jožeta Ribiča iz Roj prepevajo savinjski hmeljarji. Predstavitvi obeh hmeljarskih parov je sledilo odkritje vpisanega letošnjega aktualnega para na hmeljevem listu. Le-
Pokličite
m :7/m	m
ar, 041 813 616 c = rplin za dostavo gospodinjskega plina
Zmet plin - vaš prodajalec v Savinjski dolini.
Dostava
S3 a
Mi pripeljemo, Vi varčujete.
1 4
Hmeljarski starešina Janez Oset:
»Vesel sem, da je Občina Žalec, ki je bila pri tem Hmeljarskem likofu glavni financer, sprejela naše želje, da na likof povabimo vse slovenske hmeljarje. Upam, da je to začetek povezovanja vseh hmeljarskih občin, kajti likofa se je udeležil tudi župan Občine Braslovče Branko Strojanšek in upam, da mu bodo v prihodnje sledili tudi ostali župani. Prav sramotno se mi pa zdi, da se takšne prireditve ne udeležijo povabljeni predstavniki ostalih kmetijskih zadrug; vse kaže, da ne cenijo dela svojih hmeljarjev. Zato pozivam vse, ki vas omenjam, da se čim bolj povezujemo, da bomo preko odbora za hmeljarstvo lahko pritiskali na državo in ne bomo dovolili, da naše hmeljarstvo še naprej hira. Da bi se naši državni organi enkrat zavedli, da nobena kultura v kmetijstvu ne prinaša državi toliko DDV-ja kot ob neki normalni ceni hmeljarstvo. Če je bila država sposobna postaviti vsako leto ceno za mleko, pšenico, koruzo, zakaj se tako mačehovsko obnaša do hmeljarstva in ga prepušča izkoriščanju tujega in domačega trgovca, da ne postavi najnižje odkupne cene, s katero bi imel proizvajalec pokrite stroške in tudi država svoj dohodek. Tarnanje aktualnega letošnjega starešine Ignaca Novaka se me je dotaknilo, čeprav sem po naravi bolj optimističen. Upam, da bomo tudi drugo leto pripravili to prireditev. Likof, ki bo v še večje zadovoljstvo hmeljarjev. Morda že v sodelovanju z ostalimi občinami v dolini. Vsem, ki so nam pri tem do zdaj pomagali, pa iskrena hvala.«
c^J4/up/
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.500 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
CrLtl^U2/
__cV/ vitli sfa' di > (i m' V
NEŽKA SE MOZI
Ponedeljek, 21.11. 2011, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Komedija Vinka Möderndorferja
za gledališki abonma ponedeljek in izven
Israjo: Nina Valič, Bojan Emeršič in Jurij Zrnec
Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, a misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, pradedka, brata, strica in tasta
SLAVKA PRAŽNIKARJA
iz Matk
(14. 5.1932-16. 9. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, za izrečena sožalja in sočutne besede. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na poslednji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
PEJO MARTINO VIČ
iz Kasaz 23
(26. 2. 1938-11.8. 2011)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, pevcem, Godbi Liboje, gospodu župniku za lepo Opravljen obred in še vsem ostalim, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana ter sinova Bernard in Ivan z družinama
Čeprav tvojega glasu se ne sliši več, čeprav tvojega dotika se ne začuti več, čeprav tvojega gledanja se ne vidi več, vedi, da to vse v nas živi in si vedno povsod med nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
ERNE OBERMAYER
s Polzele
(23.9.1933-7.10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izražena sožalja, darovano cvetje, vence, sveče in za svete maše.
Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za poslovilne besede in za sveto mašo ter pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ernest, hči Andreja ter vnuki Lovro, Neža in Živa
ZAHVALA
Prekmalu nas je zapustila draga mama in stara mama
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček)
V SPOMIN
31. oktobra bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi oče in stari ata
JOŽE ZUPANC
iz Migojnic
(14. 1.1937-31. 10. 2008)
Hvala vsem, ki pomislite nanj in ga ohranjate v lepem spominu. Sinova Iztok in Sergej z družinama
V SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 1S % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
VIDA ZUPANC
® 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net
iz Migojnic
(9. 6.1939-25. 8. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in poslovnim partnerjem, ki ste nam ob njenem slovesu stali ob strani, darovali cvetje, vence, sveče in izrekali sožalja. Hvala, ker ste jo ob lepih poslovilnih besedah v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Iztok in Sergej z družinama
Koncert za citrarski abonma in izven
Irena Zdolšek in Franja Kočnik
Nedelja, 20. november, ob 17. uri
Dom kulture Svoboda Griže
pvKVINTET DORI in ’ ^ * ANSAMBEL NAVEZA
Gost večera: Oto Pestner
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven.
Četrtek, 3. 11. 2011, ob 20. uri
f	Dom II. slov.tabora Žalec
VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
*LaJl	ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Zasedba ISOLDA harmonikar ZMAGO ŠTIH voditelj FRENK FUNKELT
TRIANGLOV JESENSKI
VEČER
Vstop’
prost!.
18. 11. - Žalec 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
ORLEK IN
CELJSKI GODALNI ORKESTER
Koncert za glasbeni abonma in izven
r
-jlV i
: .. v:_M JCT* ' 17 >“t*i m	- ■
Petek, 25. november, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice po 15 EUR v TIC-u Žalec, tel.: 710 04 34
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
INFORMACIJE
oktober 201 ‘
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p.
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže
GSM: 070/826-323 040/721-827
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem.
Nikjer te ni in to boli...
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
Tiho se je od nas poslovil dragi mož, oče in stari oče
ZAHVALA
Od nas se je za vedno poslovila naša ljuba mama, stara mama, prababica in sestra
FANIKA FEUŽER
iz Letuša
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala govorniku, Društvu upokojencev Letuš in pogrebni službi Ropotar.
Za zdravljenje in nesebično pomoč v času bolezni smo iz srca hvaležni dr. Jovanu Stuparju.
Za pomoč in nego se zahvaljujemo tudi patronažnima sestrama iz Šmartnega in Velenja ter negovalkam Doma Nine Pokorn.
Posebna zahvala gospe Tinki, ki je veliko let pomagala naši mami in ji krajšala čas. Za obiske, ki se jih je veselila, se iskreno zahvaljujemo sosedi, gospe Nadi.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Njeni najdražji
Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 14. novembra 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
\u s1.! »M sht'	inv
Luč spomina bo vedno gorela, hvaležnost v naših srcih bo živela!
(Dragica)
V SPOMIN
dragi ženi, mami, babici, sestri...
DRAGICI NARAGLAV
Minevajo tri leta žalosti in spomina na dan, ko smo se za večno poslovili od tebe, od tvojega nasmeha, iskrenih oči, tvoje ljubezni, tvojega velikega srca in vsega, kar te je plemenitilo, bogatilo in te delalo veliko. S svojo skromnostjo, delavnostjo, požrtvovalnostjo, ljubeznijo, neizmerno čustvenostjo in voljo do življenja si bila človek z veliko začetnico. Zgled za mnoge in vse nas, ki nam je bilo dano živeti s tabo. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in se je spominjate. Ohranite jo v spominu takšno, kot je bila, kot ste jo poznali in imeli radi!
Vsi njeni
Ni res, da si odšla - nikoli ne boš, ujeta si v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak boš spremljala v tišini.
ZAHVALA
MARIJA VOLK
(11.3.1930-23.9. 2011)
Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, vsem Vam iskrena hvala za podporo in pomoč ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame in stare mame, za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu. Zahvaljujemo se nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Ropotar, duhovniku Mirku Škofleku in moškemu pevskemu zboru iz Šempetra.
Skupaj z vami smo jo lepo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Vsi, ki radijih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
V SPOMIN
21. septembra so minila štiri leta, ko si mnogo prezgodaj odšel od nas dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik
PETER KODRIČ
iz Studenc (1976-2007)
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
V SPOMIN
3. oktobra je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi in pradedi
IGNAC GOBEC
iz Vrbja
Kogar imaš rad, nikoli ne pozabiš.
Bil si vesel in nasmejan in tak tudi ostajaš v naših srcih.
Zelo te pogrešamo.
Vsi tvoji najdražji
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Mami, ti si najlepši cvet, cvet, ki ne bo nikoli ovenel, temveč bo cvetel iz roda v rod.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, tašče, stare mame, sestre in tete
ANGELE ZAGORIČNIK
iz Podvina pri Polzeli (11.5. 1937-24. 8. 2011)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili besede sožalja in tolažbe. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste jo imeli radi.
Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše in cerkvene potrebe.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Kovačecu in diakonu Tonetu Založniku za obiske na domu v času njene bolezni in za opravljen cerkveni pogreb. Zahvala tudi zdravnici dr. Sabini Rezar in patronažni sestri Tatjani iz ZD Polzela.
Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na pogrebni slovesnosti, še posebej cerkvenemu moškemu pevskemu zboru s Polzele, ki ste jo s pesmijo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi pogrebni službi Morana za sočutno opravljeno storitev ob slovesu.
Vsi njeni
V SPOMIN
6. septembra so minila štiri leta, odkar smo za vedno ostali brez naše drage žene, mamice, babice in tašče
MARIJE VUZEM
Graščinska cesta 6, Prebold
Vsem, ki ste jo imeli radi in je niste pozabili, iskrena hvala.
Hvala tudi vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
V SPOMIN
Minilo je že eno leto, odkar se je tiho poslovil od zemeljskega življenja
MIHAEL PRODENČAR
prejemnik spomenice NOB iz Griž
(30. 9.1939-16. 10. 2010)
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Žena Vida in hči Verica z družino
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
V SPOMIN
FRANCIJU FLAJSU
7. november, tako žalosten in prazen ... že peti!
Vedno s teboj vsi tvoji
ZAHVALA
Z bolečino v srcu se počasi zavedamo dokončnosti slovesa našega ljubega
ANTONA ŽUPEVCA
in se z globoko hvaležnostjo zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam s stiskom rok, ustno ali pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram Bolnišnice Topolšica, zdravnici ZD Žalec in patronažni sestri. Hvala tudi griškemu župniku za tople poslovilne besede. Toni, neizmerno te bomo pogrešali ...
Žalujoči: žena Irena, mama Marija, sin Kristjan in hči Petra z družino
Povsod so tvojih rok še sledi, čeprav te štiri leta že med nami ni.
v SPOMIN
28. oktobra bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustila ljubljena mama, stara mama, babica, prababica in praprababica
ŠTEFANIJA CIZEJ
iz Migojnic
(23. 12. 1912-28. 10. 2007)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepim spominom nanjo.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, brata in strica
JANEZA POSPEHA
iz Zabukovice 1, Griže (27. 7. 1923-3. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče, za svete maše in izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za poslovilne besede, gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljeno pogrebno mašo in obred, pevcem, zastavonošem in Cvetličarni Damjana Smiljan. Hvala gospodu Bojanu Bahču za odigrano pesem na saksofon in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem, ki so ga obiskovali v domu na Polzeli, in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: sin Ivan z družino
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
v SPOMIN
22. oktobra je minilo šest let od boleče izgube naše drage
MARTINE JEGRIŠNIK
roj. METLIČAR iz Zabukovice
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Žalujoči: vsi njeni
Povsod, kjer si bila, je ostala praznina, a v srcih globoka bolečina.
V SPOMIN
Minilo bo leto dni, odkar je od nas odšla draga
MARIJA ČREŠNOVAR
iz Pongraca
(21.9. 1930-31. 10. 2010)
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke na njenem grobu.
Vsi njeni
Na svetu ni nič slabega.
Vse se spreminja, vse je minljivo.
Ko človek odide z ljubeznijo, je spomin nanj večen.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, dedka in pradedka
FRANCA TURKA
iz Žalca
(19. 9. 1922-29. 8. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče ter izrečena pisna in ustna sožalja.
Hvala vodstvu in osebju Centra starejših Zimzelen Topolšica, Krajevni skupnosti Griže, ZŠAM Savinjske doline, KO ZB NOB Žalec, Medobčinskemu društvu invalidov Žalec, Društvu upokojencev Žalec in pogrebni službi Ropotar za opravljen obred, pevcem ter gospodu Dušanu za izrečene besede slovesa.
Vsi njegovi
Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči.
Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Nič več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
Hvala za dragoceni čas, ko lahko smo bili s teboj!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
MAKSIMILJANA ROMA
iz Liboj
(12. 2. 1932-11.9. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in govor, gospodu župniku Mirku Škofleku, pevcem za odpete žalostinke ter JKP Žalec za njihove storitve. Posebej hvala tudi osebnemu zdravniku dr. Ivanu Đuriču s sodelavci, dežurni in patronažni službi ZD Žalec ter Splošni bolnišnici Celje. Vsem skupaj še enkrat iz srca hvala.
Žalujoči: žena Zofija, hči Simona z Janijem ter vnukinje Leja, Neja in Ema
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Nisi se izgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo: po temi merimo stvarem pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo.
V SPOMIN
Ob prvi obletnici smrti mame, stare mame, tete, svakinje in sosede
ERNE BRINAR
(29. 1. 1938-25. 10. 2010)
Vsi, ki jo pogrešamo
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama - za vse življenje! (T. Pavček)
ZAHVALA
MARIJA HABE
(5. 9.1926-8. 9. 2011)
Vsem, ki ste našo drago mamo, staro mamo in prababico pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše - prisrčna hvala.
Hčerki Mija in Monika z družinama
Deset let je minilo od takrat, ko videli smo se zadnjikrat -se od tebe poslovili, a nikdar te ne bomo pozabili!
V SPOMIN
JANEZ BERGLEZ
(10. 6. 1945-29. 10. 2001) Žena Mija in sin Uroš z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
6. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata
MILAN RIBIČ
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče.
Njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, žene in babice
Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, lepraznine, ki ostaja, ne nadomestimo.
HEDVIKE VIDMAJER HROVAT
iz Petrovč
(13. 4. 1943-25. 7. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, podjetju Novem, podjetju Gorenje, DU Petrovče in Medobčinskemu društvu invalidov Žalec za izkazano pomoč, izraze sožalja, za darovane svete maše, sveče in cvetje.
Hvala patronažni sestri Idi za nesebično pomoč.
Hvala gospodu župniku Vančiju, pevcem Idila, JKP Žalec, govorniku gospodu Banku in pogrebni službi Morana za opravljene storitve.
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Nataša in Julija z družinama
Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo ...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega atija in tasta
LOJZETA BEVCA
iz Prebolda
(10. 7. 1921-4. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, nekdanjim sodelavcem Agrine za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala dr. Veri Rupel in patronažni sestri Martini ter gospe Metki Košenina za zdravljenje in nego v času bolezni. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajc, preboldskim gasilcem in Društvu upokojencev Prebold, pevcem Idile, citrarki, pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: hčerki Slavica in Valčka z možem Ivom
Jok, solze, žalostni vzdihljaj ne vrnejo te nam nazaj.
Le nemo nam pogled strmi v tvoje modre - ugasle oči!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata, strica in tasta
JOŽEFA ROTERJA
iz Kamene
(23. 3. 1931-22. 9. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala duhovniku, gospodu Milanu Gosaku, za opravljeno sveto mašo s pogrebnim obredom, pevcem za odpete žalostinke, gospe Citi Galič za prelepo odigrano melodijo, gospodu Debelaku za lep govor in pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen obred. Posebna zahvala je namenjena osebju Oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje, še posebej dr. Barbari Hodournik in dr. Romanu Parežniku, za vso pomoč v času, ko je naš oče "bojeval" bitko za življenje!
Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nesebično pomagali,
ISKRENA HVALA.
Vsi tvoji
Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 14. novembra 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Naročnik oglasa; Ševi d. o. o., Ložnica pri Žalcu 9, Žalec
Žalčan za model Amerike	Tretj ešolci v sadovnj aku
ribia Villasanti. Neža Pogačar, Tajda Randl in Aleksander Flis so pripravili klavirski recital z naslovom Spomini na poletje.
Sedemletna Tajda Randl, drugošolka OŠ Šempeter, je svet črno-belih tipk začela spoznavati šele novembra lani, vendar ima za sabo že nekaj uspešnih nastopov. Desetletni Aleksander Flis obiskuje 6. razred OŠ Petrovče, klavir pa igra že četrto leto. Neža Pogačar je učenka četrtega razreda OŠ Šempeter, igranja klavirja pa se uči tretje leto. Kljub komaj osmim letom je dosegla že veliko, tudi mednarodnih, glasbenih uspehov, o katerih smo v našem časopisu že poročali.
Na nastopu sta se Neži pridružila tudi Vitomir Janez Zagode iz Glasbene šole Celje in Nejc Pogačar (glasbeni oddelek umetniške gimnazije na I. gimnaziji v Celju). Večer otroške energije in iskrivosti sta povezovala Tamara Tavčar iz Petrovč in Nace Pogačar iz Šempetra.	K. R.
Dobre volje si zaradi turobnega vremena prejšnjo soboto gotovo niso pustili vzeti člani Turističnega društva Petrovče ter vaščani Male Pirešice in Zaloške Gorice. Pred domom v Mali Pireši-ci so pripravili tradicionalni kostanjev piknik (fotografija na naslovnici) in uživali ob druženju in vsemu, kar sodi k pečenemu kostanju.
Slastni pečeni kostanji so ne-
Spomine na poletje so v Komendi pričarali Tajda Randl (levo), Aleksander Flis in Neža Pogačar
Otroci so se z veseljem posladkali in osvežili z jabolki
Učenci tretjega razreda OŠ Petrovče so prejšnji teden obiskali sadjarsko kmetijo Glušič v Arji vasi. Otrokom so želeli na njim razumljiv način razložiti, kako poteka delo v sadovnjaku. Pri tem jim je
pomagal lastnik sadovnjaka mag. Ivan Glušič.
Pokazal in povedal jim je, kako se sadno drevje obrezuje, gnoji, zaščiti pred boleznimi in škodljivci, namaka, ščiti nasade pred točo in nazadnje obira in
skladišči jabolka. Otroci so pozorno sledili razlagi, zastavili pa so tudi mnogo vprašanj, kar je dokaz, da jih delo v sadovnjaku zanima. Glušičevi so otroke pogostili z jabolki, v šoli pa so na to temo pisali spise. T. Tavčar
Z oslom, mulo, s psoma in kokoško
katere udeležence privabili, da so se peš ob Ložnici v Arji vasi podali skozi Ruše in po poti pod Zaloško Gorico do Male Pirešice.
Baje je bilo veselo, tudi po zaslugi organizatorjev družabnih iger in tistih, ki so poskrbeli za prijazno vzdušje pred in v domu. Ob dišečem kostanju pa so poskrbeli tudi za ostale gurmanske užitke domačih mojstric in tudi za žejna grla.	L. K.
Z vaje minulo nedeljo: vznemirjenje pred uprizoritvijo nove operete se stopnjuje
Razvito in simetrično telo
Sredi novembra se bo Žalčan Aljaž Tajnšek odpravil čez lužo. Drugič se bo v ZDA udeležil
tekmovanja za fitnes modele in se 18. novembra potegoval za naslov model Amerike.
Na tekmovanje, kjer sta poleg mišično razvitega in skladnega telesa pomembna tudi obraz in fotogeničnost, se je 23-letni Aljaž pripravljal vse poletje, in sicer z vadbo v fitnesu, s treningom borilnih veščin, kolesarjenjem in pohodi po hribih, na prehrano pa tako ali tako kot poznavalec tega področja pazi ves čas. Letos se je udeležil tudi tekmovanja za mistra Slovenije in se uvrstil med pet finalistov, septembra pa je v Disco planetu postal promotor za zdravje.
V ZDA oziroma v Las Vega-su upa na čim boljši rezultat, ki bi mu lahko prinesel kakšno pogodbo za delo modela. Denar za udeležbo na tekmovanju je moral zagotoviti sam, ob tem pa pravi: »Za denarno pomoč se zahvaljujem dobremu prijatelju Roxyju in mojemu klubu Taekwondo Sun Braslovče.« Aljaž pravi, da se bo tudi ob morebitnem uspehu v ZDA vrnil v Žalec. Čaka ga namreč še zaključek študija na fakulteti za šport, potem pa se bo specializiral za prehranskega strokovnjaka.	K. R.
Klavirski Spomini na poletje
Zadnji septembrski petek so se z nastopom v poročni dvorani Gradu Komenda na Polzeli, kjer ima od začetka tega šolske-
ga leta nove prostore tudi pol-zelski oddelek GŠ Risto Savin Žalec, predstavili trije mladi pianisti iz razreda Melite Estigar-
Med posebne avanturiste sodita Francoza, 31-letna Cindy Cassou in 21-letni Hugo Payen, ki sta se podala s svojimi ljubljenčki peš iz rodne francoske Savoie. Njuna pot ju je pred dnevi pripeljala tudi v Spodnjo Savinjsko dolino.
Kot nam je sporočil naš bralec Damjan Ožir, sta se ustavila na kmetiji Bajht v Dobriču pri Polzeli, prenočila sta tudi v Lokah pri Taboru. Mi smo ju ujeli v Galiciji pri Žalcu, kjer sta pri družini Tratnik postavila šotor, njuni tovorni živali, osel Gaspard in mula Fifi pa sta se lahko pasli. Družbo so jima delali še psa Island in Space ter kokoš Rosalie, ki jima vsak dan znese jajce.
Kot sta povedala Cindy in Hugo, bosta na poti približno tri leta. Do zdaj sta prehodila že del Francije, Italije in tudi Slovenije. Pred njima so še Hrvaška, Srbija, Bolgarija in Grčija. V hladnih zimskih mesecih bosta bivakirala na Hrvaškem. Dnevno prehodijo okrog 15 do 20 km. Kot pravita, se jima ne mudi, saj želita čim bolj spoznati in doživeti kraje, skozi katere potujeta.
D. N., L. K.
Ob pečenem kostanju
Popotnika s svojimi živalmi ob prihodu v Galicijo, kjer sta bila navdušena nad gostoljubjem tamkajšnjih ljudi
Decembra nova opereta
V Domu II. slovenskega tabora Žalec potekajo te dni intenzivne priprave na novo premiero operete. Tokrat se ja ZKŠT Žalec v koprodukciji s Hišo kulture Celje odločil za opereto Grofica Marica madžarskega skladatelja Emme-richa Kälmäna (nam poznanega tudi po Kneginji čardaša), ki bo v Sloveniji sploh prvič uprizorjena. Premiera bo 2. decembra.
Grofico Marico bo v opereti upodobila Andreja Zakonjšek Krt, ostale glavne pevske vloge pa si delijo Žiga Kasagič (grof
Tassilo), Nataša Zupan (rojena Krajnc), Tim Ribič, Primož Krt in Martina Burger. V opereti bodo sodelovali tudi igralci Borut Alujevič, Boštjan Regul in Ksenija Kovče, 28-članski orkester Hiše kulture Celje pod taktirko Simona Dvoršaka, 30-član-ski operetni zbor pod vodstvom Gregorja Deleje, skupina 14 otrok z OŠ Griže in plesalci. Opereto režira Marko Plantan.
Častni pokrovitelj projekta je Občina Žalec, opereto pa bodo na oder postavili tudi s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo RS in sponzorjev.	L. K.
ŽALEC
□31 O'M oca
AGSOFT
• • • •
Računalniški inženiring in programska oprema, d. o. o. Vrbje 85 e, 3310 ŽALEC, Slovenija
Programska oprema za podjetja in računovodske servise - Prodaja na domačem in tujem trgu - Finančno računovodski programi in plače - Proizvodnja in načrtovanje, realizacija, merila, laesing ...
Tel.! 03 710 43 70, Faks: 03 710 43 71, GSM: 041 70S 731 E-naslov: agsoSt@sioI.net Spletna stran: www.agsoft.si