IWY
%	
f	• 1 , "■ ./V*
* . * f. '	> k
* \ .	# # j
f}	‘t
	i.
'n	
\ i	/ J «/ *"
b	f
v
Xl
.v -
n
AIMai Rfc.l
V\ Av\\i()
nIoaraJJLf
G AN S 1)[(A TAI ABAUN PISUTORE
THOUGHTS - LETO 3 1 MAJ 1982
Registered by Australla Post — publication no. VAR0663
misli
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni ni vključena!
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly In Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji +
Ustanovljen 1 Est.) leta 1952 +
Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji
+
Urejuje in upravlja (Editor and Manager)
FR. BASIL A. VALENTINE,
O. F. M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 +
Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101
+
Letoa naročnina (Subscr.) izven Avstralije (Overseas) $3.—, letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej +
Rokopisov ne vračamo Dopisov orez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec +
Stava (Setting): MISLI,
19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 +
Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110
K SLIKI na platnicah: Oltar s podobo MARIJE POMAGAJ, Brezje.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena prvega dela 7,— dol., drugega dela 8.50 dol.
ANGLESKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni
knjigi (Komac — Škerlj). Žepna izdaja. Cena 8.— dol.
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS — Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena 2.— dol.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,— dol.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in IH. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj j® 40,— dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9.—, tretja 28,— dol.)
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in po vojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10.— dol.
TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Frana Sodja CM-Knjiga, ki je izšla v Argentini, stane vezana 4,— dol, broširana 3.— dol.
POPOTNIKI — Eden zadnjih romanov, ki je izšel v zdomstvu. Napisal Aleksej Goriški. Strani 456. Cena 10.— dol.
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ — Spisal Franc Biikvič. Cena 6,— dol. SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROW - Vlado Kozina, slovenski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad štu-dent-bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. Strani 321 velikega formata. Cena 9.— dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO — Izjava prič o teharskih dogodkih po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po vojni v letu 1945. Cena 2.— dol.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI - Siena Blažič. Cena 2.- dol.
(Dalje na notranjih zadnjih platnicah!)
DANES bi rad omenil še nekaj z ozirom na plačevanje naročnine. Če pošlješ naročnino po pošti ali pa jo ocldaste meni osebno v kuverti — ne pozabite tudi v kuverto denarju priložiti listek s svojim imenom in naslovom! Lahko se zgodi, d3 pozabite na kuverto napisati svoje ime (če mi kuverto izročite, osebno, pa tudi meni lahko izpade, kdo mi je kuverto — včasih tako mimogrede — stisnil v roke)-Nekaj teh pisem brez imena je že v uprav niški zbirki: denar sem vpisal v sklad in namesto imena dodal N. N. Zadnja taka pošiljka brez imena in naslova je vsebovala dvajset dolarjev (pet dolarjev za naročnino, petnajst za sklad je bilo napi'sa-no), imena in naslova pa niti znotraj niti zunaj kuverte. Pismo je bilo oddano okrog božiča in poštni pečat nosi ime kraja: CLA YTON SOUTH, VIC. (Morda bo pošiljatelj zdaj prišel na plan — naj mi sporoči, da pošiljko pravilno vpišemD Rad bi še enkrat poudaril: pri vsaki pošiljki imam rad IME IN NASLOV. To tako olajša postopek in zmanjšuje možnost pomot. Saj nekaterih priimkov kar mrgoli (n.pr. Tomšič, Božič, Horvat.. J
Že zdaj se Vam zahvaljujem za upoštevanje gornjih navodil.
—	Urednik in upravnik
VSEBINA * Dan mamic — stran 97 * Ustvarjen za ljubezen — Phil Bormans — stran 98 * Praznovali bomo Marijin večer 23. maja — Sklep Slovencev na evharističnem kongresu leta 1976 — stran 99 * Mati — Iz “Razgovorov”— Stanko Cajn-kar — stran 99 * Slomškova mati — P. Fortunat — stran 100 * “Rakuš” — J. P. v Ameriški domovini — stran 101 * Ob 130-letnici celovške Mohorjeve družbe — •;*sgr. Dr. Janez Hornboeck — stran 102 * RoSirjeva mama slavi... — Fred Ro-Ir — stran 105 * Srečanje v Parizu — Irena Birsa — stran 106 * P. Bazilij tipka... ~~ stran 108 * Izpod Triglava — stran 110 * Marija - naša Mati — Alojzij Rošmerlj ~~ stran 112 * Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 114 * Pesem ^veh src — roman — Florence L. Barclay — stran 117 * NaSe nabirke — stran 117 Moja najlepša iznajdba — Michel Quoist — stran 119 * Mama, toliko bi ti imeli se povedati — M.I. v Nedelji — stran 120 * Adelaidski odmevi — P. Janez — stran
*	Z vseh vetrov — stran 122 * Ro tiček naših mladih — stran 124 * Rrižem avstralske Slovenije — stran 125 * RriŽanka — Ivanka Žabkar — stran 128.
BOŽJE
ČLOVEŠKE^
'K
LETNIK 31
ŠT. 5
MAJ 1982
Dan mamic
KO SEM ne dolgo tega neki osebi iz domovine mimogrede omenil, da praznujemo vsako leto v maju MATERINSKI DAN, se je začudila. “Materinski dan? Zakaj pa ne greste s časom? Doma praznujemo v marcu — Dan Žena. Vse žene so vključene, tudi tiste, ki niso matere. . . ”
Ni bilo vredno odgovora na očitek, da “s časom nismo sli naprej”. V marsičem smo odklonili novo, saj je končno prav zato večina izmed nas danes v zdomstvu. Kaj je narobe s tradicijo Materinskega dne, ki je tako lepa in tudi nam starejšim pričara sto in sto spominov na pokojno mater?! In končno; saj na Materinski dan počastimo lahko tudi vsako žensko osebo, četudi ni. mati. Na en ali drugi način je lahko duhovna mati in ji čestitka pripada . . .
Pa sem kmalu po očitku, da “s časom nismo Sli naprej”, bral pod rubriko “Pisali ste nam” v prilogi “Družine” (Številka 4, april 1982) skromne in obenem tako zgovorne vrstice, ki so prav ob misli na naš Materinski dan vredne ponatisa. Napisala jih je Karla in jim dala naslov: Razumela sem njegov namig. Takole se glase:
Neki zelo dober in globoko veren prijatelj mi je v čestitki za 8. marec zaželel, da bi dvignila dostojanstvo žene in njeno poslanstvo. Vprašala sem ga, kako naj to storim. Veliko sva se potem pogovarjala o poslanstvu in dostojanstvu žene. Razumela sem njegov namig.
Odločila sem se, da pričnem kar na sam praznik. Izognila sem se hrupu okajenih žensk, razočaranih, ker jim moški sodelavci na ta dan še niso izkazali nobene pozornosti. Neprestano tožijo, da niso enakopravne - cigareta in alkohol jim prav gotovo nikoli ne bosta prinesla ženskega dostojanstva.
Ni me vznemirjalo to, ker mi noben sodelavec ni voščil za praznik, odločila sem se, da bom ta dan razdajala sebe in misel na to meje zelo osrečevala in radostila.
Moje oči so ustvarjene za svetlobo, za zelenje pomladi, za belino snega, za sivino oblakov in modrino neba, za zvezde v noči in za neverjeten čudež, da je okoli mene toliko čudovitih ljudi. Moja usta so ustvarjena za besedo, za dobro besedo, ki jo pričakujejo drugi. Moje ustnice za poljub in moje roke, da bi bile nežne in mehke, da bi ubogim dale kruh in tolažbo.
In moje noge, da bi našle pot k bližnjemu.
Moje srce je ustvarjeno za ljubezen, za toplino, za tiste, ki živijo v samoti in mrazu.
Brez telesa me sploh ni. Nič brez smisla.
Vse ima svoj globok pomen.
Zakaj potem nisem srečen?
So moje oči zaprte?
So moja usta grenka?
So moje roke brezsrčne »prijemalke«? Se je moje srce posušilo?
ALI RES NE VEM,
DA SEM USTVARJEN ZA LJUBEZEN?
Phil Bormans
Takoj po službi sem pričela uresničevati svoj poklic. Obiskala sem neko staro, onemoglo ženičko, za katero sem vedela, da se nanjo ne bo spomnil nihče. S tresočo roko je sprejemala šopek belih zvončkov.
S skromnim darilcem sem presenetila starejšo mater samohranilko, kije bila operirana in se njeni otroci ne spomnijo več nanjo.
Tudi na čistilko v našem podjetju nisem pozabila, na katero vsi v podjetju ob vsakem prazniku najbolj pozabijo. Ob vsakem takem praznovanju jo pričaka le gora od alkohola umazanih kozarcev.
Seveda pa sem se za življenje in skrb zahvalila tudi svoji mami.
In namesto da bi zvečer odšla na “lumpanje”, sem se odločila za kulturni večer. Tam nam je bilo veliko povedano o pravi vlogi žene v svetu, o boju proti izkoriščanju in dopolnjevanju moške narave z žensko.
Ob spremljavi glasbe na stara glasbila je bil zame namen tega praznika do konca izpolnjen.
Ko sem se vračala s kulturnega večera, sem se počutila srečno. Srečala sem neko znanko, ki je sicer zelo izobražena, toda v življenju ne najde pravega smisla.
S sklonjeno glavo in z utrujenim korakom je stopala mimo mene-Poklicala sem jo, kajti vedela sem, da je zopet obupana. Vprašala sem jo, zakaj je tako žalostna. Dejala je, da ji ni do življenja, da bi najrajši umrla. Da je pač spet pijana, ker je z moškimi v gostilni praznovala dan žena.
Že dolgo vem, da živi prazno življenje, življenje brez cilja. Zato sem ji namenoma povedala, kako sem praznovala dan žena jaz. Kljub mrazu in pozni uri sva se še dolgo pogovaijali o škodljivosti alkohola,
o	smislu življenja, o osamljenosti žene itd.
Ob slovesu ni bila več obupana, obljubila mi je, da me bo pričela posnemati.
Da, ta večer sem bila popolnoma zadovoljna s preživetim dnevom-S knjigo v roki sem smuknila v hladno posteljo. Pod oknom pa se je dolgo razlegalo divje, pijano žensko kričanje. Svoj dan so te ženske praznovale na SVOJ način.
To je torej danes značaj Dneva Žena, ki je v domovini podrinil Materinski dan naše mladosti ... V srcu sem si slil: Hvala Bogu, da smo vsaj v zdomstvu ostali pri naši tradt' ciji Materinskega dne in nismo “Šli s časom ”! Karla nam ]e veliko povedala. Ploskamo ji, da je vsaj sama dala Dnevu iend značaj Materinskega dne, ki je “s časom nazaj”.
Vsem našim čestitke!
mamicam po avstralski Sloveniji — iskrene
VSAKO LETO,
NA PREDVEČER PRAZNIKA MARIJE POMAGAJ IZ BREZIJ,
KI VARUJE SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKA IZROČILA V SVETU,
2 3 . M A J A,
BOMO V SVOJIH DOMOVIH PRIŽGALI SVEČE. PREŽIVELI BOMO VEČER
V	MISLIH NA KRŠČANSKA IZROČILA,
KI SO STOLETJA VODILA NAŠ ROD V DOMOVINI IN OBLIKUJEJO DANES NAS V SVETU !N PO NAS NARODE MED KATERIMI ŽIVIMO.
vabimo vse slovence v domovini
IN VSE ROJAKE SLOVENSKEGA izročila v svetu,
DA SE NAM PRIDRUŽIJO.
I	° ie bil slovesni sklep naše narodne skupine, zbrane a 1976 na evharističnem kongresu v Filadelfiji, Tudi avstralski Slovenci smo povabljeni, da se j Marijin večer " (letos na nedeljo 23. maja) s pri-n° svečo in molitvijo pridružimo ostalim rojakom.
Mati
Ko sem nekoč prišel domov na počitnice, me je mati vprašala:"AH si lačen? "Predem sem dg	mogel	odgovoriti,	je	čisto mirno dodala:"Kruha nimamo več, pa bom že kaj našla." Vem,
W?/> /e morala silno premagovati. Gotovo bi bila najrajši zajokala. Sedaj vem, da me je takrat zavarovala pred !.r 0 nevarnostjo, ki bi morda še danes prežala name. S svojim mirom in nekim čudnim pogumom mi je en-tJe f Za vselej dopovedala, da se človek odpove marsičemu, kar se mu je zdelo neogibno potrebno. Ob materini irt?*' Sem sP°znal' da ie !ahko meia neogibno potrebnega mnogo niže. Revščina ni tako težko breme, a ko ^ mater, ki ima toliko poguma. Človek ne živi samo od kruha, mi je zvenela na uho evangeljska beseda, in Seni 10 tolikokrat sl,šal v šoli in v cerkvi. Brez kruha vsaj za nekaj časa prebiješ, celo ves samozavesten \,e^6sel Sl lahko, brez ljubezni in takega materinskega razumevanja pa si v enem samem dnevu podoben člo-n' b ' k' mU ,G p°9°rel dom in s° mu P°mrli VSI domači. Od tistega spoznanja dalje me revščine v našem domu ča !!° Več strah- Izgubila je tisto ubijajočo težo, postala je prijaznejša - samo ena izmed nezgod in ne nesre-nirti ot Taka- Ta misel mi je pozneje še mnogokrat kazala pot. Zavarovati človeka pred nekim temnim in bes-re t °buP°m. k> pripisuje zunanjim stvarem tako prvenstveno vrednost, je gotovo veliko delo. Mislim, da zmo-kol° ^o pogumna ljubezen, ki nam je v takih bridkih trenutkih izredno dragoceno nadomestilo za kakršen uh. /z RAZGOVOROV Stanka Cajnkarja)
>
SLOMŠKOVA MATI
SLOMŠKOVA MATI se je pisala kot dekle Marija Zorko. Živela je v župniji Crešnjice, na Brdcih št. 8. Ker je bilo doma malo posestvo, je morala Marija kmalu od doma, da si je služila vsakdanji kruh. Najprej je služila v Vojniku. Od tam je prišla s svojo mlado gospodinjo v Šoštanj — v isto hišo, kjer je bil Marko Slomšek kot usnjarski pomočnik. Tam je Marko spoznal Marijo kot pobožno dekle, Marija pa je opazovala delavnost Marka. A Marko je kmalu odšel v Konjice, kjer je potem upravljal Jamnikovo posestvo. Pozneje pa je prevzel namesto brata Valentina rodno domačijo na Slomu. V svoj dom je kmalu pripeljal Marijo. Poročila sta se na Ponikvi 17. februarja 1800.
Škof Slomšek je opisal v pridigi materam leta 1856 v loretski kapeli v Št. Andražu molitev svoje dobre matere. Mlada žena Marija Slomšek je poleti romala k Mariji na Sladko goro. Tam je molila pred Marijino podobo za svojega otroka, ki ga je nosila pod srcem. Tako opisuje Slomšek njeno molitev:
“Glej, o Marija, lahko je bilo, ko sem se odločila vstopiti v zakonski stan, toda težko je izpolnjevati dolžnosti matere! Marija, pomagaj mi! O prečista Devica, daj, da bom tudi jaz polna božjih misli, daj, da bom vesela, kakor si bila ti, ko si pela: Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju; zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen. Skrbela bom za čistost duše in telesa, da bo dete zdravo na duši in na telesu.
Mati ljubezniva, daj, da bom otroku vedno dobra, četudi mi bo kdaj nadležno; da bom krotila sebe, pa tudi otroka ne razvajala, pač pa ga ljubila s pravo skrbno ljubeznivostjo.
Mati čudovita, nobenih čudežev ne bom mogla storiti, vendar bom delala na to, da bom otroka obvarovala hudega in ga naučila delati dobro. Strah pred grehom mu bom vcepila. Varovala ga bom doma in pred pohujšanjem izven doma. Marija, ti mi pomagaj!”
Sin, ki je tako opisal molitev svoje matere, se je dobro zavedal njene dobre vzgoje, ki jo je bil obilno deležen v svojih otroških in deških letih. V družbi in na prižnici je večkrat omenil, kako mu je mati budila strah pred grehom, kako ga je varovala pred pohujšanjem, kako mu je bila vedno dobra mati.
V	adventu leta 1861 je Slomšek pridigal o nebesih. Med pridigo je o svoji materi in očetu govoril takole:
H
m
“Kje sta moj pokojni oče, moja ljuba rajna mati? Zaupam, da sta pri Bogu. Moj rajni oče so morda pre' malo dobrega storili, da bi svojim kaj več premoženj3 zapustili, moja pokojna mati so me preradi imeli mi preveč dovolili. Hočem torej jaz zanje vbogajme dajati, se postiti in moliti in tako po stezi dobrih del in svetih kreposti priti v srečno družbo svojih dobrih staršev.”
Redkokrat duhovnik govori med pridigo o svoji!1 starših. Slomšek je govoril. Posebno njegove besede 0 materi nam pričajo, da je imel zares dobro matef' Zato moramo biti tudi Slomškovi materi hvaležni Njena dobra vzgoja je vplivala na celo Slomškovo življenje. Božji služabnik se je zavedal, da je ime' dobro mater in je bil Bogu zanjo vselej hvaležen Tudi mi se moramo Bogu zahvaljevati za nauke, 1° smo jih prejemali od svojih staršev.
Slomškova mati je bila preprosta, a to Slomška oj motilo v njegovi visoki službi. Nikoli mu ni na misel prišlo, da bi se kot cerkveni knez sramoval svoje preproste matere. Rad je o njej govoril in s tem ne’ hote matere, ki so ga poslušale, prepričal, kak0 dobrega sina je vzgojila njegova mati. Kako danes Slovenci, raztreseni po svetu, mislijo o svojih niatC' rah? Ali se ne bi morda marsikdo, ki se je dokop3* do dobrega položaja, sramoval svoje matere? Ali J° katerikrat omeni svojim otrokom, ki rastejo v u' dobnih razmerah? Dobijo se nekateri, ki pazijo, da ne bi pokazali, da so slovenskega rodu. Zato tudiv slovensko družbo ne zahajajo. Ali ne bi taki zataji11 svoje matere, kot jo je takrat zatajil Cankar, pa je pozneje peklo v dno duše, da je javno izpovedb svoj greh v prelepi črtici “Mater je zatajil”?
Ko je Slomšek leta 1851 posvetil zvonove na nikvi, je v pridigi omenil tudi svoje starše:
“Pa fara še ni poštena, četudi ima še tako lep0 cerkev in velike zvonove, ako nima poštenih ljudl' Kakšni so bili naši rajni starši? Po njih sadu, veli Je' zus, jih boste spoznali. Poznal sem veliko starih m
ki
So	pošteno sloveli: pravični kristjani, pridni kmetje, P°korni Bogu in oblasti. Niso sicer toliko znali kakor pač pa so bili mož beseda ter so se greha bali bolj 0r ognja. Otroke so vadili v strahu božjem in jim P°štenje dobro ime. In to je najboljša
Tako je govoril o starših, a gotovo je imel pred predvsem svoje starše.
. ^kof Slomšek je imel sliko, ki predstavlja mater, ki J nasitila svojega otroka, otrok pa poskuša napraviti ^aterino pomočjo znamenje svetega križa in se tako hvaliti Bogu. Pod to sliko je bil napis: Materin pouk °trokom jutranja zarja! Te besede je Slomšek rad navijal. In pri tem seje spomnil svoje matere, o ka-1J2 tako ljubeče pripovedoval:
Dobra mati, sama polna božje ljubezni, je imela 0 dete. Želela je tudi njega naučiti božje ljubezni, ^ jnu je govorila, ko ga je peljala na veseli hribček: diš ^ete moJe’ kako danes lepo sonce vzhaja; vi-B’ kako zlato je nebo, kako visoke so gore. Oj, kako 8°čen in velik mora biti tisti, ki nam je sonce in
vse, kar sonce obseva, tako lepo ustvaril. Le poglej, kako se od sonca sveti cerkveni stolp, kako so ljudje vsi urni, ker so se tako sladko naspali in hitijo na delo. Kako veselo skače živinica, ko jo ženejo pastirci na zeleno pašo, kosci si glasno brusijo kose in kosijo na hladnem travniku. Žito na polju že rumeni — kmalu ga bomo želi. Oj, kako dober in ljubezniv mora biti Oče, ki vsakemu veselje deli in tako za nas skrbi! Že tukaj nam je dal tako lepo zemljo, tam pri sebi pa nam je obljubil še lepše prebivališče. Oj, dete moje, kdo bi takega Očeta ne bil vesel! Kdo bi ga ne ljubil in hvalil? ”
O svoji materi je božji služabnik ob priliki zapisal:4^ zgodbah svetega pisma dobro poučena mati je hotela podučiti tudi svoje dete. Pozimi je sedelo poleg nje. Cele ure mu je pravila lepe zgodbe svetega pisma..
V	svojih pridigah in v svojih spisih je Slomšek res lepo naslikal svojo mater. Kadar koli je poučeval matere, je rad ponavljal nauke lastne matere.
P. FORTUNAT
P. v stalni rubriki "Drobtinice, sladke in žaltave . .
(AMERIŠKA DOMOVINA, Jan. 5, 1982)
//
Kakuž.”
slovenska MA Tl ga je rodila, otroka slovensko
.°v°riti, moliti in peti ga je naučila in mu pravo pot v je ,en/e naravnala. Mladenič, nadarjen in vztrajen kot J l>l,> se je po lestvi življenja pomikal s klina na klin, n° višje, prav do stopnje, odkoder bi lahko zasedel edsedniški prestol naše velike Amerike.
4// veste, kdo naj bi bil ta veliki mož?
dvorana župnije sv. Vida (v Clevelan-q' Ohio, ZDA, ki velja za ",ameriško Ljubljano" -p- urednika), ki služi v mnogotere dobre namene, je preurejena tudi za obednico ali recimo je-
llr>ico.
priliki Slomškovega kosila (čas je že daleč za tja1 Srno se v dolgi vrsti, drug za drugim, pomikali , do odprtega okenca, kjer so se skozenj delile do-
•Offs -
tega sveta — navadno na izbiro: goveja pečenka
0rf]aki, an pečena kokoš - razume se, da vedno s 'da tki.
p
ga ed tistim oknom je letos stal sam 'boss', duša vse-°mškovega gibanja v Clevelandu, g. John Petrič. k *e (karte) je pobiral in naprej alarmiral, kaj bo jedel.
I<afer" sem dal prednost, da je šla v vrsti pred menoj, ni 171 o ja navada. Za njo sem stopal jaz.
"Kaj boš ti jedla, Micka," vpraša Petrič, "roast beef ali chicken? "
"Jaz bom vzela roast beef," naroči žena.
In se pomikamo naprej.
"Kaj boš pa ti, Janez? "
"Jaz imam pa rajši chicken," je bil moj odgovor.
Veste, kdo se je pomikal tik za menoj? Upokojeni mož, velike postave, častitih let in mož visokih položajev.
In globoko se je g. Petrič priklonil ter kar najbolj mogoče prijazno pozdravljal. "O, gospod senator Lausche! Prav lepo pozdravljeni med nami! Kaj boste pa Vi jedli: chicken ali roast beef? "
"Jaz bom kar 'kakuš'. So dobre tele kakuši," pove glasno in nasmejano g. Frank Lausche.
Zasmejal sem se in tudi drugi naokoli, pa nerodno in malce sram me je bilo. Jaz, revček z znanjem desetih angleških besedi, sem naročil chicken — g. F. Lausche, ameriški rojak, skozi celo dolgo življenjsko dobo v svojih visokih položajih, vedno v ameriškem okolju, pa svojega materinega jezika (prav v narečju) nikoli in nikjer ne zataji. Je žalostno za nas vse, kadar smo izključno med samimi domačimi, pa se po 'amerikan-sko' spakujemo...
Hm.
aj 1982
101
OB JUBILEJU
Ko slišimo ime Mohorjeve družbe, navadno mislimo le na izdajanje knjig. Resje družba častitljiva ustanova, po kateri je škof Anton Martin Slomšek prav s knjigami dvignil niv6 našega naroda nad mnoge druge številnejše narode. Saj je v teku trinajstih desetletij izdala na stotisoče knjig, ki so naši6 pot v sleherno slovensko vas, da ne rečem sleherno hišo, in izobraževale slovensko ljudstvo.
Manj nam je znano ostalo delo Mohorjeve družbe, ki ga ob izdajanju knjig goji in podpira ter je zl9' sti v povojnem času za ohranitev našega življa po zamejski Koroški tako zelo nujno. Ne zasluži le našega občudovanja, ampak tudi vso podporo. Zato si je vredno ogledati važne letnice DSM, ki jih je ob visoki obletnici pričetka delovanja družbe v "Pismu mohorjanom ob 130-letnici Mohorjeve družbe" zbral njen sedanji ravnatel: MSGR. DR. JANEZ HORNBOECK.
ZGODOVINSKO je dokazano, da je DRUŽBA SV. MOHORJA najstarejša književna ustanova na ozemlju sedanje Avstrije.
Pokličimo si v spomin nekaj v naši slovenski zgodovini važnih dni:
25. februarja 1851 obišče knezoškof Anton Martin Slomšek v Celovcu mestnega kaplana pri glavni cerkvi sv. lija, Andreja Einspielerja, in ga povabi za veliko noč v Št. Andraž.
19. aprila 1851 obiščeta Andrej Einspieler in spiri-tual celovškega bogoslovja Franjo Zorčič škofa Slomška v Št. Andražu.
20. aprila 1851, na veliko noč, se sprehajajo vsi trije po škofovih vrtovih. Škof Anton Martin Slomšek jima prigovarja "z milimi in srčnimi besedami", da je nujno potrebno in tudi možno, ustanoviti društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig in jima tudi obljubi vsako pomoč.
27. julija 1851 razpošljejo celovški Slovenci po tedanji ''Slovenski Bčeli" razglas o ustanovitvi društva.
Leta 1852 je DRUŠTVO STOPILO V ŽIVLJENJE in je začelo delovati. Odbor: vodja Andrej Einspieler, odborniki pa so bili po dva iz sledečih škofij: Celovec, Gorica, Št. Andraž — Maribor, Ljubljana, Gradec in Trst.
28. avgusta 1853 je koroški deželni glavar z odlokom št. 5906 potrdil obstoj in pravila "Društva sv. Mohora".
Poleti 1859 prinese Janežičev ",Slovenski prijatelj" v sedmi številki sporočilo, da se bo "Društvo sv. Mohora" preosnovalo v cerkveno bratovščino z imenom "Družba sv. Mohorja v Celovcu".
5. julija 1860 izda celovški škof in Slomškov prijatelj dr. Valentin Wiery posebno pastirsko pismo, v katerem sporoča, da je dne 18. maja 1860 papež Pij IX. ustanovil v krški škofiji cerkveno bratovščino
—	Družbo sv. Mohorja — ter ji podelil bogate odpustke.
19. maja 1871 je po petletnih trudih in intervencijah celovška vlada izdala dovoljenje (št. 2370) za lastno tiskarno, ki je s l.dec. 1871 začela delovati.
Leta 1892 so v Celovcu začeli graditi "Mohorji dom". Dograjen je bil 27. aprila 1894 in blagoslovijo 1. maja istega leta. V naslednjih letih je Mohorji dom sprejel pod streho vse slovenske kulturne, pol1' tič ne, gospodarske in verske ustanove ter organizacije.
31. julija 1919 mora Mohorjeva zapustiti Čelov# in se preseliti na Prevalje, od tu pa 7. decembra 1927 v Celje. Mohorjev dom v Celovcu zasedejo nernš^1 uradi in nemške stranke.
25. julija 1940 je bila Mohorjeva družba prepoV? dana in ji je bilo odvzeto vse premoženje. Dne 23-marca 1943 je bil na podlagi odloka celovške df' žavne policije z dne 25. januarja 1943 vknjižen zemljiški knjigi kot lastnik "Deutsches Reich Reichsminister fuer Finanzen".
8. decembra 1947 je bila Mohorjeva družba po Prl' zadevanjih takratnega predsednika prelata Valentih Podgorca na podlagi odloka celovške državne polidle ponovno priznana in spet vknjižena kot lastnik. V od' loku je izrecno poudarjeno, da se premoženje vrne v takšnem stanju, v kakršnem je. "Mohorjev dom" le bil poškodovan, tri sosednje hiše bombardirane, vsS stanovanja zasedena po angleških vojakih, prej P° partizanih, končno spet po avstrijskih strankah, k3' terim je morala Mohorjeva družba s težkimi denai'11 odkupiti stanovanjske pravice v lastni hiši.
1. avgusta 1951 je Mohorjeva tiskarna spet začel3 obratovati. Stanovanja so bila odkupljena, popraV' Ijena, hiša za silo uporabljiva. Finančno so veliko P°' magali p. Od Ho Hajnšek O. F.M. in ameriški dobrot^1' ki.
1. januarja 1954 sprejme Mohorjeva družba šotsW sestre v službo in odpre dijaški dom za dekleta. Prl' javilo se je osem deklet, ki so obiskovale učiteljišč v Celovcu in so danes slovenske učiteljice na dvoie' žičnih šolah. Leta 1957 odpre Mohorjeva tudi dija' ški dom za fante; za vzgojitelje pridobi salezijanoe-Tedaj je bilo v Mohorjevih domovih 56 otrok — dane$ jih je 240.
V letih 1956 in 1957 smo podrli bombardirane h<
Se v Karfreitstrasse in zidati tri nove. Tukaj stanujejo Večinoma nastavljena' in delavci Mohorjeve tiskarne.
V	letih 1958 - 1962 je bila obnovljena notranjščina Mohorjevega doma. V nekdanjem hotelu Tra-besinger se odkupijo stanovanjske pravice od družine HeirnHnger. V to hišo se preseli fantovski dijaški dom.
aprila 1959 dobi Družba sv. Mohorja v Celovcu 10va in potrebam časa odgovarjajoča pravila, ki so Se/e °rr)ogočila sedanji razvoj.
Zlasti važni paragrafi so sledeči:
Paragraf 3: N a m e n
a) Namen Družbe je vzgoja slovenskega ljudstva v uhu katoliških kulturnih načel, skrb za njegovo um-0 in srčno izobrazbo, da se na ta način ohrani katoliška vera med Slovenci.
”b) Posebno skuša Družba doseči svoj cilj z izdajanjem in razširjanjem verskih, leposlovnih in splošno 0ristnih knjig, brošur in periodičnih časopisov, z Ustanavljanjem knjižnic, s prirejanjem zborovanj in Predavanj, s podpiranjem katoliškega šolstva, katoli-s e vzgoje in prosvete.
Paragraf 4: Sredstva
a)	Za dosego svojega cilja vzdržuje Družba nasledil gospodarske poslovne obrate: tiskarno in založbo, .^nJ'8arno ter trgovino s papirjem in devocionalijami, druga gospodarska podjetja. Dohodki teh obrtnih ratov morajo služiti izključno dosegu gornjih Pošno koristnih družbenih ciljev. Pri morebitnem Spustu obrata morajo biti sredstva uporabljena le za Vedeni splošno koristni namen Družbe.
^ b) Poleg pod točko a) navedenih dohodkov zbira ^žba svoja materialna sredstva:
•	z letnimi prispevki za knjižne darove,
z letno udnino;
s prostovoljnimi darovi udov in
4.	z naklonitvami po poslednji volji.
Paragraf 14: R a z p u s t
a) O razpustu Družbe in o uporabi njenega premoženja odloča izredni občni zbor, na katerem morata biti navzoči vsaj dve tretjini poverjenikov. Za sprejem sklepov je potrebna dvetretjinska večina. Če te ni ne v prvem ne v drugem primeru, je treba sklicati drug občni zbor, kjer odloča potem navadna večina navzočih.
b) Premoženje Družbe more krški ordinarij v smislu paragrafa 4, točka a) uporabiti le v splošno koristne namene slovenskega ljudstva v skladu s predlogi občnega zbora.
15. julija 1966 kupi Mohorjeva družba sosednjo hišo ",Kino Prechtl", odkupi najemnikom stanovanjske pravice in izposluje od oblasti dovoljenje, da sme staro hišo podreti.
Oktobra 1966 je dograjen na Dunaju visokošolski dom "Korotan". P. Ivan Tomažič kupi stavbišče blizu dunajske univerze in postavi moderen visokošolski dom za slovenske akademike na Dunaju. Na slovesni otvoritvi je govoril tudi zvezni kancler dr. Josef Klaus. Dom je last Mohorjeve.
19. julija 1974 kupi Mohorjeva prostor, kjer se sedaj nahajajo igrišča "Slomškovega doma".
V	letih 1973 in 1974 se vršijo na starem "Mohorjevem domu" velika popravila. Dom dobi sedanjo moderno sliko na zunaj in v njem imajo vsi slovenski u-radi — Mohorjeva družba (pisarne, založba, tiskarna, trgovina), slovenski DOšnopastirski urad, Katoliška akcija, uredništvo cerkvenega lista "Nedelja", Krščanska kulturna zveza, Katoliška mladina. Katoliška prosveta, Naš tednik in Narodni svet koroških Slovencev — primerne moderne prostore. Koroški Slovenci dobijo s tem katoliški kulturni dom sredi Celovca.
^HORjev DOM plovcu
v g|'evi je dozidan Sl r\.n^u onr|enjeni ^SKOV DOM)
5. decembra 1975: otvoritev "Slomškovega doma" in blagoslovitev kapele, ki obenem služi celovškim Slovencem kot versko zbirališče za svete maše, shode in prireditve. Velika obednica in sosednja manjša dvorana služita raznovrstnim kulturnim prireditvam. Moderna kuhinja lahko oskrbuje do 200 ljudi dnevno. Dom in kapelo je blagoslovil ob navzočnosti skoraj vseh slovenskih duhovnikov na Koroškem pokrovitelj Družbe, celovški škof dr. Jožef Koestner.
1. oktobra 1978 sprejme Mohorjev dom pod streho prvi dvojezični otroški vrtec v Celovcu. Na dvorišču obeh domov nudi otrokom in dijakinjam velika in prijetna igrišča.
V	letih 1979 in 1980 smo modernizirali Mohorjevo tiskarno in uvedli fotostavek in ofsetni tisk.
27. avgusta 1980 kupi Mohorjeva družba blizu Državne gimnazije za Slovence v Celovcu 12, 875 k v. metrov zemljišča za novi fantovski dijaški dom. (31. avgusta 1984 morajo namreč fantje zapustiti sedanje Malo semenišče, ker ga škofija rabi v druge cerkvene namene.) V jeseni 1984 pričakujemo o-tvoritev dijaškega ",Doma sv. Modesta". Tako ga nameravamo imenovati po škofu Modestu (753 — 767), prvem škofu karantanskih Slovencev. Pokopan je v cerkvi Gospa Sveta.
1. marca 1981 obišče zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlaeger Slomškov in Mohorjev dom, ob priliki velike pevske prireditve "Koroška poje", ki jo je priredila Krščanska kulturna zveza.
Vse to je zamislil in nam varuje ustanovitelj " božji služabnik škof Anton Martin Slomšek! Vse to so ustvarili idealisti, kulturni garači in narodni delavci koroških Slovencev v zadnjem stoletju!
Vse nam je leta 1941 uničil nemški nacizem in je pregnal več sto družin iz podedovanih slovenskih domačij. Vse to smo z združenimi močmi in velikimi finančnimi žrtvami koroški, kanadski, ameriški in zdomski Slovenci po Evropi, Južni Ameriki in Avstraliji še lepše pozidali in sodobno obnovili■ Vse to je sedaj naše. Delo "dobrih volj", slovenskih ljudi, dar božjega blagoslova in uslišanih molitev božjega služabnika A. M. Slomška, škofa—trpin3 dr. Gregorija Rožmana, neštetih rajnih in živih P°' verjenikov in mohorjanov.
To so naši Domovi, kjer se srečavamo (ameriške mladina, zbor "Korotan", številni obiski posameznikov, po vsem svetu razkropljenih Slovencev). Tu kal smo vsi zamejski Slovenci doma. Vse to bomo godili in dogradili. Vse to bomo zapustili in izročili bodočemu rodu koroških, zdomskih in zamejskih Slovencev. Poudarjam, da so gospodarske ustanove, ki smo jih morali skoraj iz nič ustvariti po letu 194$ in ki jih težko vzdržujemo, potrebne in služijo le namenu, da Mohorjeva družba v gospodarski neodvisnosti zmore tudi idejno neodvisno delovati v smislu pravil in v duhu načela Antona Martina Slomška'■
Sveta vera bodi nam luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodove omike!
“Naš slovenski jezik je dar bo!ji, nam Slovencem izročen — ne zato, da bi ga zanemarjali ali po ne mar s čini celo izgubili. Skrbno smo ga dolžni hraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. ”
Anton Martin Slomšek
Koširjeva mama —•- -— SLAVI...
Vneta bralka MISLI od prvih dni, ko je prišla v Avstralijo, obhaja KOŠIRJEVA MAMA (roj. Kosma? dne 11. maja 1892 v Trstu) v letoSnjem maju visoki jubilej: svojo devetdesetletnico. Po vseh računih je druga najstarejša Slovenka med nami v Viktoriji (najbrž jo poseka samo gospa Marija Brešan, kije v januarju izpolnila 91 let) in zasluži naše iskrene čestitke. Še na mnoga zdrava leta stoletnici naproti!
Tu objavljamo nekaj njenih spominov, ki jih je zabeležil in poslal uredništvu MISLI vnuk Fred.
V MOJI MLADOSTI je bila Slovenija pod Avstrijo Plačevali smo v avstrijskih kronah, kasneje pod Ita-J smo imeli lire, nato jugoslovanski dinar, tu pa Svn.e’ šilinge in pence, a zdaj dolarje in cente ...” ob
V	devetdesetletnici pripoveduje Koširjeva mama. ga m^a^osti je vzljubila šivalni stroj in gaje res dol-dy e.ta P°8anjala s svojimi nogami. Šivanja seje učila p 'n P°' ~ domači do morali zanjo plačevati, šiv Se vrn^a domov, kjer soji starši kupili nov
2	n* stroj za 220 kron, kar je bil takrat velik denar. ni1T1°^a so se h°teli prej prepričati, če je res kaj z nje-sko u’Vanjern: dali so ji blago in morala je sešiti žen-krilo z bluzo ter moško srajco. V tistih časih, pri-obl u naša jut*ilantka, je imela običajna ženska sam s^em S11*3 “ kila je taka kot jih vidimo danes tak ° V ^ni‘h 'a ^ prelomu stoletja. Moda se rat na' srečo ni spreminjala mesec za mesecem kot p^minja danes. Za bluzo je vzelo takrat dan in Gela jn na|a osemanistletna Lojzka je delala šest dni v tednu.
dan •ratno dekliško razvedrilo? Ob nedeljah popolni6 šla Lojzka rada s prijateljicami na ples: pozimi je t ?rano’ poleti pa so bili na plesišču v parku. Ples se p0( at prišel s tem, da so trije pari zaplesali valček, i^61? Pa so se jim pridružili še ostali pari. Žal so se z leto, m prve svetovne vojne ta brezskrbna Lojzkina ® končala.
kve °'*z*Ca se je že tudi kot mladenka pridružila cer-se 6lTlu pevskemu zboru. Pela je sopran. Iz tistih let Prii IT1'nja neljubega dogodka, ko je bila s še dvema bj .J-ljicama obdolžena, daje bila s fanti v pevski so-ŠjA lst> časi so morali biti res strogi v primeri z na-kaj t dekleta so jezna odšla. Pa se jim je prišel čez ne-Priri ■ v duhovnik opravičit in je vse tri prosil, naj ^,eJ° spet na kor.. . okr^n bodoči mož Jakob Košir je prišel večkrat r°čil^ ln	poznanstva sta se leta 1915 po-
jei ,a' Ni pa šlo takoj spočetka vse gladko. Ko je pri-prvikrat k njim na kosilo, gaje Lojzkina ma-
Misl;
ma sprejela kar skoraj na grd način. Potem mu je dekle pojasnila zakaj. Mama je namreč slišala, da se po soseščini govori o nekem Koširju, ki dela na davkariji: že ima dekle in z njo že tudi - otroka . . . Zares, tudi Jakob je delal na davkariji. A ob tej novici se je brezskrbno zasmejal in povedal mami, da so na delu v finančnem uradu — kar trije Koširji. S tem je mamo potolažil in led je bil prebit.
V	zakonu sta imela potem tri otroke, od katerih je živ samo še Srečko. Ostala dva sina, Miroslav in Daniel, sta bila ubita v drugi svetovni vojni.
Po vojni se je Lojzka mučila kot gospodinja do leta 1960, ko je prišla v Avstralijo k sinu Srečku, da bi pomagala skrbeti za vnuka Fredija. Res je imel dobro varstvo stare mame vsa svoja mlada leta, delal pa ji je tudi precej skrbi. Vodila ga je v šolo, pa ji je večkrat ušel in izginil, da ga je iskala po cesti ... A danes so vsi ti spomini tako lepi in prijetni: ne le za staro mamo, ampak tudi za Fredija, kije seveda že odrasel.
Koširjeva mama je ob svojem visokem jubileju vesela in zadovoljna. Imela je dobre starše in lepo mladost ob veselju do šivanja. In vselej je vzela sleherni dan, kar ji je pač prinesel. Tudi kasneje, ko so se pričele družinske skrbi in preizkušnje življenja ’.. .
Če se zamislimo, da smo sami teh devetdeset let v Lojzkini koži — z dvema vojnama, ob izgubi dveh sinov in preranem pokopu moža, v 68 letu starosti pa se s silo izruvati iz rodne zemlje ter presaditi korenine v Avstralijo ... — potem lahko samo občudujemo njeno korajžo in moč njenega značaja. Nič pa ni čudno, da celo po tolikih letih v Avstraliji pogreša stari kraj — prijatelje, kulturo, hrano . . . Zlasti zdaj, ko večino časa preživi v hiši, na sinovem domu v Frankstonu. Še predlanskim je tedensko hodila nakupovat, zdaj pa si ne bi upala več sama na avtobus. Zato si največ časa vzame za branje (bere slovenski in italijanski tisk), obenem pa jo še vedno živo zanima, kako so se mlajši Slovenci znašli v Avstraliji.
S leiauje
NED A VNO sem bila v Evropi na študijskem potovanju. Žal moja pot ni vključevala obiska Slovenije, četudi bi šla zelo rada tudi tja. Da sem napisala tale članek, pa je vzrok moja zanimiva izkušnja, ko sem bila v Slovenskem domu v Parizu.
Največ časa bivanja v Evropi sem preživela v Parizu. Že pred prihodom sem s pomočjo patra Bazi lija uredila, da bom tam bivala v Slovenskem domu, ki je v pariškem okraju Chatillonu.
Gledan s sprednje strani, je Slovenski dom prijazna trinadstropna stavba, načrtovana po tipičnem francoskem načinu. Kot Baragov dom v Melbournu, stoji poleg slovenske cerkve.
Komaj sem vstopila, mi je bil prvo opozorilo na Slovenijo in tudi na moj dom — duh domače slovenske juhe. V dnevni sobi sem se sestala s tukaj živečim slovenskim duhovnikom g. Jožetom Flisom. Še se ga dobro spominjam, saj je kar naprej kadil svojo pipo in napolnjeval sobo 2 dimom. Gospodinjstvo v Domu pa vodi slovenska gospa, ki ji je ime Matilda. Bila je zelo prijazna in kar stalno v skrbeh, če nisem morda lačna. Tako je predana svojemu delu, da jo vsi stanovalci Slovenskega doma kličejo kar za "mamo".
Po koncu običajnih formalnosti so mi odkazali sobo. Dobila sem sobo, ki je sicer rezervirana za Fathra Čretnika. (On ima tam položaj in slično odgovornost kot pri nas pater Bazi lij, živi pa še vedno v aveniji Gambetta.) Celotno hišo sem našla v resnici tako, kot pravi o njej ime: dom. Moja spalnica je bila zelo prostorna in imela sem še to prednost, da je bil skozi okno krasen razgled ravno na Eifflov stolp.
Naslednje jutro sem pri zajtrku srečala ostale stanovalce Doma. Na moje presenečenje so bili sami mladi ljudje.f Pet nas je sedelo tisto torkovo jutro
Zanimivi članek je napisala v Melbournu rojena študentka IRENA BIRSA (več o njej je v Kotičku naših mladih te številke). Objavil sem ga tudi v angleškem °' riginalu — mladim v branje in opomin, da je znanja slovenskega jezika vredno truda. — Urednik
/ HAD RECENTLY been to Europe on a study tour. Unfortunately, my trip did not include a visit to Slovenia, even though / vvould have liked to ha^e gone there. My reasons for vvriting thisarticle came $ a result of an interesting experience I had vvhile / WaS staying in the Slovenski Dom in Pariš.
The majority of my stay in Europe was based fr Pariš. Prior to my arrival, / had arrangements made through the help of Father Basil, to stay in the Slovenski Dom, which was situated in the Parisien sub■ urb of Chatillon.
When vievved from the front, the Slovenski Dom lS a lovely three-storey house, designed in the typically french manner. Like our Baraga House, it is situated beside the Slovenian Church.
I/Vhen / first stepped inside, my first reminder of Slovenia and also of my own home, was the smeli Slovenian homemade soup. Upon entering the livinS room, / wasmetby the residentialpriest, Fr. .Joseph Flis. / remember him vvell, as he was forever smokinS his pipe and filling the room up with smoke. The domestic side of the house was run by a Slovenil vvoman by the name od Matilda. She was very friend-ly and ivas continuously concerned that I was'nt hungry. She was so devoted to her job, that ali the residents at the Slovenski Dom habitually called her 'M3ma'.
After ali the formalities were over, / was shovvn t° my room, which is usually reserved for Fr. Čretnik-(He is not yet residing here. His position and responsi-bilities are equivalent to Father Basil's in MelbourneJ
/ found the vvhole house to be exactly as its narne Slovenski dom suggests — a home. I had my ort11 room, which was spacious, and / had the added ad-vantage ofhaving a vvonderful view of the Eiffel To er from my window.
The next morning at breakfast, I met the rest of the residents. Surprisingly, they were ali young. There were five of us seated at the table that Tuesday morf1' ing. There ivas a young man named Vojko, who v^aS from Ljubljana. He was studying fine art in Pariš, also found out from him, that he ivas a close friend o
0 r°9 mize. Eden izmed njih je bil Vojko, doma iz Doljane. V Parizu študira umetnost. V razgovoru
S.eJ? zvedela, da je dober prijatelj patra Bernarda.
0	al ^i ne bil, sa je tudi Vojko frančiškan! - Op.ur.) ru9i mladi mož, ki sem ga spoznala, je bil Tone. rissl je jz Argentine jn v Parizu študira kiparstvo. ato je njegovo dekle Jožica, ki tudi živi v Parizu: Pr'šla je iz Kanade. In končno je bilo med nami še e.n° dekle z imenom Zdenka. Ta je v Franciji doma, ‘ tudl'ra pa slovenščino na univerzi Sorbonne.
Različnost naših domovin je bila nekaj izredna. Kot je izjavil Father Flis, "je soba obsegala
celi
Kar
svet". In vendar: vsi smo bili po rodu Slovenci. °as je zares povezovalo ter nam dalo možnost s^ ne9a občevanja med sabo, pa je bil — sloven-lezik. To je bil edini jezik, ki smo ga vsi znali, fovo lep dokaz, kakšna prednost je za nas, če narr>o govoriti slovensko.
Naslednje, kar bi rada omenila, se nanaša na mla-^9a moža, ki sem ga tudi srečala v Slovenskem do-je ' ,rne mu je bilo Patri k in ni bival v Parizu. Študiral na univerzi v Ljubljani ter je prišel v Pariz samo za ai dni. Lahko ste prepričani, da je bila njegova ženščina odlična. Pri tem pa je začudenje vzbuja-
fe dejstvo, da fant ni bi! Slovenec: bil je črnec
nie9ov,
in
a rodna domovina je Madagaskar.
ro
'	j	<3	*
Posebnim namenom sem vse to napisala. S prime-
ru Sem namreč hotela pokazati, da so ljudje po sve-
znai° slovensko, pa četudi pridejo iz različnih .	— kakor je tudi mnogo mladih ljudi, ki izhajajo
J. °Venskih družin, pa jim je vseeno, ali znajo ma-lr> jezik ali ne. Prepričana sem, če bi se ti zadnji
ten
.	— s prvimi, bi se počutili osramočeni nad lastno
ezt>riznostjo.
/e ^parn' da bo ta moj članek na en ali drugi način rng^0rna9al odstraniti vsaj del otopelosti in zane-Jar>ja slovenščine, ki je doma tudi med mladino e skupnosti.
Father Bernard. Another young man, that I met there was Tone. He came from Argentina andhe wasstudy-ing sculpture in Pariš. H is girlfriend Jožica was also residing in Pariš. She came from Canada. Finally, there was another young girl by the name of Zdenka. She came from France, but she was presently study-ing Slovenian at the Sorbonne.
The diversity of our origins tvas quite extraordi-nary. As Father Flis had stated, 'we virtually have the vvhole vvorld in one room'. Yet despite our differ-ences, we ali shared one thing in common — we were ali Slovenian in origin. And the thing that kept us to-gether, that enabled us to freely communicate with one another was the Slovenian language. It was the one language that v/e ali could speak. 77?/$ would certainly prove how advantageous it is for us to be able to speak Slovenian.
The second point / wish to raise, deals with a young man / met at the Slovenski Dom. This person who was called Patrick did not reside in Pariš. In fact he was studying at the University in Ljubljana, and had come to Pariš for a few days. As one may imagine, his Slovenian was perfect Yet the amazing thing about ali this was the fact that he ivas not Slovenian. He was a negro and his native country was Madagascar.
The aim of my mentioning this, is to exemplify that there are people in the vvorld who can speak Slovenian, yet come from different origins, while there are many young people who do come from a Slovenian backgrounds, who are indifferent as to whether they speak this language or not l'm sure if some of us vvere confronted vvith some of these people, we would feel somevvhat embarrased at our negligence.
/ hope that this artide may in some way help in discarding some of the apathy and neglect that is p resen t in our community.
Na levi naslovu s! : &ENSK' Parizu' ieska'na ^sni *a h 1 skrit
cer|( 8 se °b njem
Cul' TereZii6
i,j a Jezusa,
Sl	* Pariški ibira nci redn°
10 k maši. Xllsli> Maj 1982
p. basil' "
Hpka
Fr. Basil A. Valentine, O. F.M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 8618118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre — (rančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
+ Bogu smo zares lahko hvaležni za tako čudovito lepo vreme letošnjih velikonočnih dni. Tudi to je pripomoglo, da se je veliko rojakov udeležilo slovenskega bogoslužja, zlasti desete maše velikonočne nedelje na prostem. Veliko je bilo te dni obhajil, tudi spovedi, a teh je bilo precej opravljenih že pred prazniki, med postno tridnevnico, ki jo je vodil misijonar p. Evgen.
+ Postni šparovčki (Project Compassion) so doslej prinesli vsoto 425.44 dolaijev. Ker vem, da jih bo še nekaj vrnjenih, nabirke še nisem zaključil in odposlal. Kot oznanjeno bo šla polovica nabranih darov v nadškofijsko nabirko, pol pa za naše posinovljene misijonarje v Togo, Afrika.
+ Nabirka pri bogoslužju velikega petka je po vseh cerkvah za vzdrževanje svetišč po Palestini, deželi Jezusovega rojstva, življenja na svetu, smrti, in vstajenja. Letos smo nabrali 99.13 dolaijev. Z dodanim darom sto dolaijev v ta namen sem vsoto 199.13 dolaijev že odposlal. Iskrena zahvala vsem!
+ Velikonočnih kuvertic se je do danes vrnilo 361 s skupno vsoto 4,335.86 dolaijev za vzdrževanje našega središča. Bog povrni vsem dobrotnikom! (Za žive in že pokojne dobrotnike vsa ta leta od otvoritve naše cerkve sleherni mesec opravimo vsaj eno sveto mašo!) Hvaležen sem jim, da razumejo, kaj narodni skupini pomeni imeti lastno versko in kulturno.središče, kot ga imamo v Kew mi. Ostale rojake, ki čutijo pomen slovenske cerkve in drugih dejavnosti v zvezi z njo, pa bi rad spomnil, da je za velikonočno kuvertico še čas. Pregovor pravi: Bolje kasno kot nikoli! Da le pride dar iz srca — to je važno!
+ Na velikonočni ponedeljek zjutraj je bila redna slovenska oddaja (od sedmih do osmih) na 3EA velikonočna (razen otroškega kotička na koncu) in v priredbi verskega središča. Očitno je dobro uspela, kar sklepam iz pohval in zalival (osebno in po nekaj pismih, največ pa po telefonu), ki jih v vseh letih sodelovanja pri radiu še nismo dobili toliko. Veseli me, da
je bilo z oddajo tako ustreženo. Škoda samo, da se naši ljudje kar ne ojunačijo ter kličejo ali pišejo 0 svojem zadovoljstvu na vodstvo 3EA radia. Tam nafl1' reč po takihle pismih ali telefonskih klicih presojaj0 upravičenost slovenskih oddaj oz. verskega sporeda n3 slovenski oddaji.
+ Velikonočno košaro z velikim čokoladnim pirhom, ki jo je pripravilo in zanjo prodajalo srečke Društvo sv. Eme, je zadela družina Jožeta Brožič. Pri drugi nagradi pa je imela srečo Doris Logar. — Čestitamo!
Za cvetno nedeljo pa je Društvo sv. Eme s pomočj0 članic in pomočnic zopet pripravilo veliko lepih buta ric, katerih izkupiček je šel v sklad našega bodočeg3 doma počitka. - In ker smo že ravno pri cvetni nedelji: zahvala Peršičevemu Marjanu, ki je zopet ponu° oljčno drevo na svojem vrtu, da smo imeli pri blag0' slovu zelenja za vse prisotne dovolj oljčnih vejic.
+ Krstile so zadnji mesec sledeče naše družine: Dav*^ Maxwell je razveselil družino Maksa Hartmana in Vi0' lette r. Podgornik. Dne 4. aprila so ga prinesli iz Glad' stone Parka k našemu krstnemu kamnu. — Kar trije krsti (in same punčke!) so bili v naši cerkvi 17. april3; Janiče Anne je prvorojenka družinice Stojana Jakše11' ča in Nade Marije r. Brne (St. Albans), Marie EHz3 beth pa je novi prirastek k družini Maksa Pišotek3 in Magde r. Pleško (Mooroolbark). Iz North Cai> fielda pa sta prinesla ta dan h krstu Vid Jug in Gabrl ela-Gerde r. Eiting: hčerkici bo ime Nikol Katarina-
Iskrene čestitke vsem srečnim družinam, malčko'1' božjega varstva v življenju!
+ -Poleg poveljavljenja ene doslej le civilne poro^ pred velikonočnimi prazniki (imen in podatkov v te primerih ne objavljam, razen če zakonca izrecno taK sama želita) smo imeli poroko na soboto po vel' “ noči (17. aprila): Diane Rosemary Puntar, rojena ' Sydneyu in krščena v župniji Wentworthville, je b*■' nevesta, ženin paGregory Richard Watts, avstralske? rodu, rojen in krščen v Millicent, S.A. Ženin je vv0" jaški službi v Queenslandu, kjer sta se spoznala in P1"’, šla k poroki k nam: tu ima nevesta starše, sorodni ženina pa so si tako občutno prikrajšali pot.
Obilo stanovitnosti in božjega blagoslova!
+ Ko boste to brali, bo naša MATERINSKA SLAVA za nami. Vselej jo priredimo na prvo majs nedeljo (namesto na drugo, ker je na drugo že.vsa le slovenska maša v Geelongu). Jev priredbi naše Slo111 škove šole, letos pa bodo s pevskim nastopom Pr' kj čili na pomoč še Glasniki. Tudi zakuska po oC*rS.e prireditvi se vselej kar dobro obnese. Gospodih prinesejo razne dobrote, pa so mize polne za vse. Naj našim mamicam tudi tu izrečem čestitke k 'V hovemu dnevu!
GLASNIKI so imeli na zadnjo nedeljo v aprilu cel°dnevni izlet v Gippsland in pridružilo se jim je tjdi precej staršev. Ogledali so si elektrarno v Mor-WeUu, nato so piknikovali s tamkajšnjimi rojaki, Pri večerni redni slovenski maši (v Monvellu jo ima-m° na četrto nedeljo vsakega drugega meseca ob jadrnih zvečer) pa so sodelovali s petjem in igranjem.
Jut> temu, da je nagajal dež, so imeli prijeten dan: namesto v parku v Traralgonu so se zbrali blizu Mor-H'ella v prostorni nedokončani novi hiši Krušecove ^žine, kjer je bilo smeha in petja ter dobre volje na Pretek, zasilne mize pa polne vseh mogočih dobrot, ako so se tamkajšnji rojaki obdolžili za obisk Glasni-0v in zaželjeno spremembo. Vsi smo bili zadovoljni. skrena zahvala vsem morwellskim dobrotnikom! ^oram reči, da se je mladinski pevski zbor ver-£a središča zelo okrepil in vzame tudi redne vaje
skej
Zelo
10 resno. Zahvala gre voditelju Marku Plesničaiju, .1 Je odličen glasbenik, ki zna pritegniti mladino in lrTla tudi polno svežih idej.
* Baragova knjižnica verskega središča je nedavno obila stroj za fotokopiranje. Zlasti študentje sred-J®s°lskega pouka slovenskega jezika si bodo z njim ,*° veliko pomagali, ker knjižnica gotovih knjig ne v°li nositi iz svojih prostorov.
Pokojni gospe JOŽEFINI PERIČ, ki je umrla v °dongi) berete lahko med pismi pod “Križem av-ralske Slovenije”. — Pokojnica je bila rojena Zu-™fiič dne 5. februaija 1903 v Soteski (Gaberje pri °lenjskih Toplicah). Z lani umrlim Petrom sta se počila v Egiptu. V Avstralijo je prišla leta 1949. ^°žalje vsem domačim!
Rad bi se tu zahvalil učiteljici Luciji in njenemu v.°^u Štefanu Srnec za poklon 200 dolarjev Slomško-
* šoli verskega središča. Lucija je lani pri nas pouče-y a letos iz zdravstvenih razlogov ni mogla priče-
• Upa pa>* da bo lahko kmalu spet priskočila na po-
saj ji je Slomškova šola zelo pri srcu. Že kot del
adicije, saj je nepozabna Sernečeva Anica (zdaj pou-CUir
šoli
je v Angliji) toliko začetnih let žrtvovala Slomškovi
ter njenemu kasnejšemu razvoju
^aša Slomškova šola ima letos 31 učencev. Poleg p6tre Silvestre se žrtvujeta s poučevanjem učiteljici avlina Pahor in Viktorija Mrak. Vsem trem smo za trud hvaležni.
j. ^aj tu omenim, da bomo morali v kratkem obnovi-Pod v razredu, ker je zaradi preslabe ventilacije za-e Prhneti. Računam na prostovoljno delo (enega ^1 ^va delavca že imam), les pa bo seveda treba kupi-^ ^etudi je cena visoka. Bi bilo še kaj prostovoljcev do/0 PrePotret>no delo, katerega ne bomo smeli pre-
+' Šmarnice smo začeli z večerno mašo na prvega maja, praznik svetega Jožefa-delavca. Tokrat premišljujemo o Mariji ob svetem Frančišku, saj obhajamo letos 800-letnico njegovega rojstva in praznujemo zato Frančiškovo leto.
Večerne šmarnične pobožnosti bomo sproti o-znanjevali za teden naprej, pa tudi - kot običajno — vse nedeljske maše v maju bomo združili s šmar-ničnim premišljevanjem in litanijami Matere božje.
Večerno mašo bomo imeli na prvi petek v maju (7. maja), na zapovedani praznik vnebohoda Gospodovega (četrtek 20. maja), na praznik Marije Pomagaj (ponedeljek 24. maja), na praznik Marijinega obiskanja (ponedeljek 31. maja), ko bomo tudi zaključili letošnje šmarnice. Večerna maša bo tudi na prvi petek v juniju (4. junija) združena z običajno pobožnostjo v čast Srcu Jezusovemu. Vabljeni!
+ V Wodongi bo slovenska maša spet na četrto nedeljo v maju (23. maja) ob petih popoldne. Seveda jo bomo združili s šmarnično pobožnostjo.
+ Za primer, da prihodnja številka MISLI ne izide do druge junijske nedelje, naj že zdaj omenim: naš mladinski pevski zbor GLASNIKI namerava na drugo junijsko nedeljo (13. junija) obiskati Geelong in peti pri slovenski maši ob pol dvanajstih. Na poti domov pa se bodo ustavili še v St. Albansu in peli pri maši, ki jo imamo za tamkajšnje Slovence ob petih. Za rojake, ki se udeležujejo teh naših vsakomesečnih maš, bo malo spremembe — in morda bo petje Glasnikov privabilo še kaj rojakov, ki jih navadno ne srečamo v cerkvi. Vsekakor: vsi vabljeni in dobrodošli! Glasnikom pa že zdaj hvala za dobro voljo!
6° zavlačevati?
ŽALEC, ki letos praznuje svojo 800-letnico
izpod
■—~V^T-	'	)\
/	V*-*-
fri£loivo»
LJUBLJANSKI GRAD že pet let temeljito prenavljajo in prav te dni so odprli prenovljeni grajski stolp, kije priljubljena razgledna točka, saj je obenem tudi najvišja točka mesta Ljubljane. Vrh stolpa je po prenovi oblečen v marmor. Nanj vodi 173 zavitih železnih stopnic. V maju bodo na stolpu vključili novo električno uro in za obiskovalce namestili tudi daljnoglede.
Leta 1976, pred pričetkom obnove, je bil ljubljanski grad druga najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji — takoj za Postojnsko jamo. Kar 81.000 ljudi se je povzpelo na grajski stolp in med njimi je bilo 50.000 tujih obiskovalcev.
Začetek ljubljanskega gradu sega v deveto stoletje, prvič pa je omenjen v zgodovini leta 1220. Današnji stolp je bil grajski stavbi prizidan šele sredi prejšnjega stoletja. Obnovitvena dela se bodo nadaljevala še precej časa, saj so v petih letih končali komaj nekaj manj od polovice gradu.
MESTO ŽALEC - središče slovenskega hmeljarstva — praznuje letos 800—letnico. Ime Žalec se je namreč pojavilo prvič v zgodovini leta 1182, ko je bil v kraju sedež deželnoknežjega urada. Mesto je imelo po nekaterih zgodovinskih virih tudi svoje sodišče in se je lepo razvijalo, ker je bilo ob pomembni prometni zvezi. Turški vpadi so ga močno poškodovali, četudi so poslopja že takrat bila iz trdnih zidanih kamnitih blokov. Nekatere hiše so se s poznejšimi preoblekami ohranile do danes in tako naletimo v Žalcu na kamnite gotske portale in stare grebenaste oboke, značilne za tisti čas. Današnja po-
Nlelboumski rojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
doba mestnega jedra je nastala v prvi polovici prej' šnjega stoletja, prebivalcev pa ima zdaj 4325.
NAJVIŠJA slovenska nagrada za ustvaijanje v slikarstvu nosi Jakopičevo ime. Podeljujejo jo na dan obletnice rojstva velikega slovenskega mojstra čopiča in vodje slovenskih impresionistov, Riharda Jakopiča. Letos je bila nagrada 12. aprila v ljubljanski “Moderni galeriji” podeljena slovenskemu slikarju in grafiku Bogdanu Boričiču.
SLOVENSKI KNJIGI slabo kaže, je 27. marca pisalo ljubljansko DELO. Akcijski odbor za knjig0 je sklical sestanek slovenskih založb in papirnic, na katerem so prišli do že večkrat ponovljene zaskrbljujoče ugotovitve: slovenska knjiga je v težavah. In v še večjih težavah bo ob koncu letošnjega leta ter v začetku prihodnjega, če ne bosta slovensko papirni-štvo in slovenska grafika kakorkoli razbremenjeni velikih izvoznih obveznosti. Odbor je odklonil predlog o združevanju založb, s katerim bi bilo problemi* malo ali nič pomagano in bi s tem tudi zatrli konkurenčnost idej, ki dviga ustvarjalnost. Do kakega pozitivnega zaključka pa sestanek ni pripeljal — *e do ugotovitev, ki so kaj žalostne, pa žal resnične.
“BOGATI” Slovenci so morali 31. jaituaija izpolniti “napoved za odmero davka iz skupnega dohodka občanov v letu 1981”. Razvidno je, da so največ zaslužili profesorji, zdravniki in pa plastikaiji. Naj višji letni dohodek v Ljubljani je prijavil obrtnik, ki ima kovinsko predelovalno delavnico: 2,5 milijona dinarjev je zapisal v davčno napoved. Do 800 tisočakov pa so zaslužili univerzitetni profesoiji.
Zanimiv je tudi podatek, da so v občini Ljubljana
—	Center plačali delavci v združenem delu 1,256.000 dinarjev davka, obrtniki pa kar 3,351.000 dinarjev-Tudi je razvidno, da se je število davkoplačevalcev v teku enega leta zelo povišalo. Predlansko leto je davek od skupnega dohodka plačalo 2484 državljanov republike Slovenije, letos pa kar 2700 več. Vzrok najdemo v znižanju davčne osnove, kije zato več ljudi zadrgnila v davčno zanko. Po računih strokovnjakov bo davčni vijak iztisnil okoli 30 milijonov dinarjev. Ta visoka vsota bo razdeljena po načelu pol-pol med občine in republiko.
NOVA CEMENTARNA Cement Skala, s katero se ponaša Anhovo, je namlela lani poleg cementa kar 210 milijonov izgube. Občina in sovlagatelji zdaj razmišljajo, kakšne so možnosti za rešitev podjetja pred stečajem. Zedinili so se, da do stečaja ne sme priti, saj bi ta končni korak močno prizadel anhovsko gospodarsko območje. Za enkrat so naprosili banke, ki so dale posojila, naj bi za štiri leta ustavile posojilne obveznosti podjetja. Če bo to prineslo ugodno
rešitev, je seveda vprašanje. Kar preveč očitno je, da se bo cementarna težko izvlekla iz tako velike iz-gube...
BLED naj bi uradno veljal ne le za letoviški kraj, a°ipak tudi za zdraviliški. Za to se zadnji čas trudi °kčina Radovljica, kamor Bled pripada. Pridobitev zdravil iškega naslova bi bilo vsekakor precejšnjega polena in bi privabilo še več gostov. v Na Bledu so prav za prav že vsi primerni zdravili-ki objekti, kar velja predvsem za hotel Toplice, kate-reniu naj bi se v kratkem pridružil tudi hotel Park. Organizirana je zdravstvena služba, imajo potrebne komunalne naprave, dobre prometne zveze ter primerne tUristične in gostinske objekte. Tudi urbanistični nart za nadaljne urejevanje je potijen.
Občina Radovljica se pri vsem tem sklicuje celo na °’ da arhivski podatki dokazujejo, da je bil Bled gle-e na svojo termalno vodo že leta 1906 v stari Avstriji Pr°glašen za “zdravilišče in pomemben letoviški raj”. Le zakaj ga ne bi kot zdravilišče oglaševali zdaj,
0 ljudje še več potujejo in si iščejo zdravja po toplicah!?
stoletnik je kakor živa zgodovina in to lahko re-err>o tudi o Škodovi mami iz Zdenske vasi pri Dobre-P°ljah, ki je 14. marca praznovala stojo stoletnico. ^ar|i je še delala ure in ure po njivah. V pojočem do-rePoljskem narečju lepo tekoče pripoveduje iz dolge Preteklosti. Njeno otroštvo sega še v čase graščakov,
. Iv° se spominja prvega kolesa, prvega vlaka in prvega etala. Kakšne spremembe v obdobju enega dolgega Jlv'jenja: v razvoju tehnike, medicine, navad in običajev!
. škodovi mami — Francka ji je ime — pošiljamo tudi Avstralije iskrene čestitke! Kar korajžno, mama!
NA VELIKI PETEK, letos je bil 9. aprila, je na Klicnem centru v Ljubljani umrl v 72-tem letu starosti r; Metod Mikuž. Rojen 22. decembra 1909 v Prečni J.1 N°vem mestu, je študiral v Ljubljani bogoslovje in j P°svečen v duhovnika (urednik MISLI mu je svoj žflS tn'n'str>ral na Viču). Med revolucijo se je pridru-
1 kjer je dobil naslov “verskega referenta” — pe-
!	Melbournskim rojakom je na uslugo	!
• ■
! ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN !
i	LUBI PIRNAT	:
■	18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. \
Telefon: 288 4159	I
■ •
• Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. •
*	Full	denture Service and repairs.	I
■■•■•■■■•■■■•■•■•■■■■■••■■■■■■■•■•••■•■■••••••■•■■•a
sek v oči za preprosto ljudstvo: komunizem je z njegovim kolarjem ujel marsikoga, ki bi drugače morda pravočasno spoznal usodno krinko.
Mikuž je zapustil duhovništvo in se po vojni posvetil zgodovini. Od leta 1956 je bil redni profesor filozofske fakultete ljubljanske univerze za občo zgodovino in zgodovino jugoslovanskih narodov po prvi svetovni vojni. Napisal je obsežen opus monografij, člankov in razprav, osebno pa se je po mnogih pripovedovanjih zlasti zadnja leta zagrenjeno zapustil.
Za svoje sodelovanje je prejel Mikuž najvišja jugoslovanska priznanja — nagrade ANVOJ, ki pa v očeh božjih ne veljajo prav nič več kot trideset Jude-ževih srebrnikov.
Skoraj simbolično se mi zdi, da je končal svoje vijugasto zemsko potovanje ravno na veliki petek. Res, samo Bogu gre sodba! Slovenskemu verniku pa se ob molitvi za pokoj njegove duše le samo po sebi stavlja vprašanje: je bil na desni ali na levi Križanega tisto zadnjo in odločilno uro? Sam je odločal. Še je nosil na duši neizbrisni pečat duhovništva. Moral je čutiti, da je božje usmiljenje neskončno in da je skromni “Gospod, spomni se me. .dovolj za Odrešenikov ljubeznivi odgovor...
ZA REDNEGA ČLANA Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti je bil izvoljen slikar in grafik Božidar Jakac. Umetnik je bil na okrevanju v Portorožu, ko mu je 4. marca sporočil izvolitev sam predsednik Akademije, Raymond Daudel.
Akademija šteje sedaj 118 članov. Po njenih pravilih more postati član le umetnik, ki je star najmanj 65 let.
SLO VENI AN FUNERAL SER VICE
A.F.D.A.
^24 5408	//	ž/fj	12	3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
Marija naša MATI
PISATELJ Guardini pravi, da je naj slajša skrivnost naše vere: MARIJA. Sveta Cerkev pravzaprav soglaša z njim, saj nas uči klicati Marijo “življenje, sladkost in upanje naše”. In vsi verni kristjani v resnici okušam0 trajno srečo in sladkost ob zavesti, da je Marija na& predobra, presladka, usmiljenja polna Mati.
Nekaj velikega, bistvenega in nepogrešljivega & nam manjkalo v duhovnem življenju vere, ako bi njem ne bilo matere. Saj se nadnaravno življenje grad na naravnem, milost zida na naravo. V naravnem Ijenju pa je mati naša prva, največja in najslajša ljubezen, naša tolažba, naše upanje, naša čudovita srečk Otrok je telesno in duševno ves z materjo povezan, od nje odvisen, ves srečen in zadovoljen v njenem var' stvu, pa ves ubog in zapuščen ob njeni izgubi. V dno srca se nam smili otrok, ki mu mati umrje. Čutimo, da mu je nihče ne bo mogel nadomestiti. Prav zdt° | smo tako srečni in Bogu hvaležni, ako nam nMter dolgo ohrani; ob njeni smrti pa tudi odraslim otro' kom solze zalivajo oči
In glejte, kako je dobri Bog, naš Stvarnik, tako lep0 zamislil, da se ljudje, ki bi jih lahko ustvarjal nep°' sredno, kakor Adama in Evo, rodijo iz očeta in rriate' re in je prav mati, ob strani očetove moške moči oblasti, otrokom vir največje in najslajše življenji sreče. Med naravnimi Stvarnikovimi deli ni goto nič lepšega, nič slajšega, kot je mati. In je dobri B°l tako odločil, da imamo mater tudi v duhovnem, ,ul . naravnem življenju vere in milosti; tu je On sam lia Oče, ki čuje nad nami s svojo močjo in previdnosti ob njem pa je Marija naša predobra duhovna mati, M
tere
srce je prepolno usmiljene ljubezni do nas in se
človek vedno lahko ter brez strahu k njej zateče, n k 6	da je Marijino materinstvo nad nami
n ^ zSolj čustvenega, brez resnične verske podlage, e 0 pobožno pretiravanje. Marijino duhovno mate-r l^° ie utemeljeno v svetem pismu in v ustnem iz-in°l U Cerkev ta nauk po svojih poglavarjih priznava stvjZnan^U’ a^oravno Sa še ni po nezmotljivem učitelj-u slovesno proglasila. Krščanskemu ljudstvu pa je resnica nekaj popolnoma gotovega, nepogrešljivega edno znova v življenju potrjenega.
^ arijino duhovno materinstvo nad človeškim ro-učitelji cerkvenega nauka takole utemeljujejo: n a-'la *e ^at‘ Kr‘stusova, ki je početnik in dovršitelj 0<^re^enia in duhovnega življenja. S tem, da je Ije ‘a ^r‘stusa' )e pa Marija tudi mm posredovala živ-„ /e m‘l°sti. Kakor je Eva naravna mati vseh ljudi po s 1 človeških rodov, tako je Marija, druga in boljša a- duhovna Mati vsega človeštva po milosti.
^ VetJ očetje učijo, da je Marija postala duhovna nja ‘ ^OVe^tva že v trenutku Kristusovega učloveče-n, v zgodovinski uri angelovega oznanjenja. Ko je v u°le* deviškem telesu spočela Zveličarja sveta — in SVet‘ PaPež Pij X. - , je v nekem oziru spočela v £°dila tudi vse one, katerih življenje je obseženo 5 1 'stusovem življenju. Kristus je naša glava, mi pa ? niegovi udje. Ko se je iz Marije rodil Kristus Va, smo se duhovno rodili iz nje tudi mi, njegovi s . P° pravici se imenujemo zato — v duhovnem u ~ Marijini otroci in Marija je naša Mati.
Boži* Beseda
EVANGELIJ - Lk 1, 26- 38.
ANGEL OZNANI ROJSTVO JEZUSOVO
V šestem mesecu pa je bil angel Gabriel od Bog2 P^Ve, ^esto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz b|6v'c' ie bi,° ime Marija. Ko je prišel angel k njej, je rekel:"Zdrava, milosti polna,	a9°slovljena	ti med ženami!" Pri teh
besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj na)Jlla sina	■ An9el ji je rekel:"Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej, spočela	^	ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in
sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol re^ av'da in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca. ,|ri$e| a angelu:"Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?" Angel ji je odgovorilJi,	in	moč Najvišjega te bo obsen-
čila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno. Sin ^ sina, v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, goče." Marija je rekla:"Glej, dekla sem Gosp0' od nje.
Ojg M| umu iMdjvi)jcyd it; uu uubcir
r'erocjSOr°dnica Elizabeta je tudi spočela ' rn°V'tna; zal<aj Pr' Bo9u ni niS nemo-1 Po tvoji besedi!" In angel je Šel
Kip predstavlja Marijo ob sprejemu materinstva (Auguste Larene)
Marijino duhovno materinstvo nad nami, začeto že v uri njenega oznanjenja, pa je doseglo svoje dovršenje ih dopolnjenje na Kalvariji, pod Jezusovim križem Ko je Jezus, na križu viseč, v nepopisnih mukah umiral za naše odrešenje, je Marija, stoječ zvesto pod križem, z njim za naše zveličanje trpela. V nepopisnih duševnih bolečinah nam je tedaj posredovala življenje milosti, ki nam ga je Jezus s svojo življenjsko daritvijo zaslužil. Po pravici se zato imenujemo otroci Marijinih materinskih bolečin in Jezusovi bratje.
To resnico nam je Jezus sam potrdil, ko je na križu, pred svojo smrtjo, svoji Materi apostola Janeza zapustil za sina, njemu pa naročil, naj Marijo vzame za svojo mater. Splošno je mnenje bogoslovnih učiteljev, podprto po izjavah papežev, da je Jezus tedaj v apostolu Janezu izročil Mariji v materinsko skrb ves človeški rod, predvsem pa one, ki so po veri združeni z njim. Zato, pravijo, je značilno, da Jezus v tistem velikem, slovesnem trenutku Marije ne imenuje Mati, ampak Žena. Kakor da bi hotel s tem povedati, da je ona tista Žena, ki jo je Bog že v raju napovedal. Torej druga Eva, ki naj vse ljudi prerodi za večno življenje, v nasprotju s prvo Evo, ki je vsemu človeštvu postala vzrok smrti In prav zato, pravijo, Janez v svojem evangeliju sebe tu ne imenuje po imenu, ampak govori le o “učencu", hoteč s tem potrditi, da je božji Zveličar Marijo dal za Mater ne le njemu osebno, ampak vsem, ki bodo po veri postali njegovi učenci Te misli potrjuje v eni svojih marijanskih okrožnic Leon XIII.
Z veseljem in hvaležnostjo torej verujemo, da je Marija v resnici naša duhovna Mati, pa ne le naša, ampak tudi vseh ljudi. Ker je namreč Kristus, božji in Marijin Sin, umrl za vse ljudi, je tudi Marija duhovna Mati in Srednica milosti za ves svet. Lepo je to zapisano v razodetjih svete Brigite, kateri je Marija takole govorila: “Sem Kraljica nebes, veselje pravičnih in vrata zveličanja za grešnike. Ni ga grešnika na zemlji tako nesrečnega, da bi bil povsem oropan moje dobrote in milosrčnosti. Nihče, razen tisti, ki so že za večno pogubljeni, ni od Boga tako zavržen, da bi ne mogel doseči mojega usmiljenja, ako me kliče na pomoč. Vsi me kličejo za Mater usmiljenja in to tudi v resnici sem. Neskončno usmiljenje božje prihaja po meni do ljudi. Zato pa bo nesrečen v tem in v drugem življenju oni, ki bi se bil lahko k meni zatekel, pa se ni hotel. ”
Prav ima zato sveti Bonaventura, ko vzklika: "Srečni vsi tisti, ki so trdni in stanovitni v ljubezni do tako ljubeznive Gospe in Matere!” In prav ima sveti Bernard, ki je dejal: “Kdor se noče potopiti v viharnem morju grešnega sveta, naj gleda na Zvezdo, naj kliče Marijo!. .. ”
ALOJZIJ KOŠMERLJ
sgdnegskih stolpov
Fr. Valerian Jenko, O. F.M.,
St. Raphael's S/ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.I/V. 2160 (Vhod v pisarno in stan za cerkvijo!)
Telefon: (02)637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 Telefon: (02)682 5478
VELIKA NOČ je za nami. Za vsakega kristjana so prazniki važni mejniki v življenju, ob katerih se rad u-stavi in razmišlja. Iz otroških let se spominjam, kako smo otroci težko čakali velike noči. Post se nam je zdel neznansko dolg. Ker je bilo življenje povezano z vero, smo čutili, daje post nekaj posebnega, ko seje treba s pokoro pripravljati na nekaj veličastnega. Redno smo se udeleževali križevega pota v farni cerkvi ob petkih in nedeljah. Za veliko noč je moral k spovedi vsakdo izmed nas, zlasti pa tisti, ki so samo enkrat na leto prejeli ta zakrament. Tudi doma je moralo biti za praznike vse lepo urejeno. Navada je bila, da smo otroci za veliko noč dobili novo obleko, četudi ne ravno vsako leto. S ponosom smo nosili na cvetno nedeljo v cerkev velike butare in se kosali, katera je lepša in večja. Že med tednom pred cvetno nedeljo je bil zelo slikovit pogled na trg ob ljubljanski stolnici, kjer so prodajali butare in butarice. Nebeško lepo pa je bilo na cvetno nedeljo v cerkvi, ki je postala eno samo morje zelenja in pisanih barv ter prijetnega vonja. — Potem smo otroci radi hodili vse tri dni velikega tedna k molitvam psalmov, ki so jih v cerkvi opravljali duhovniki. Pri vsakem psalmu je ugasnila ena sveča na posebnem trikotnem svečniku, le zadnja, ki je pomenila Jezusa, je ostala prižgana in jo je cerkovnik odnesel za oltar. Takrat smo na znamenje duhovnikov s šibo tudi mi sprožili svoje raglje ter napravili z njimi in cepetanjem nog hud ropot, da so si odrasli verniki kar mašili ušesa. — Na veliko soboto zjutraj sfao čakali na blagoslov ognja, ki smo ga potem raznašali po hišah. Vsak je hotel biti prvi. Nekateri so celo goljufali in prižgali ob ognju pred cerkvijo svoje kresilne gobe, preden je bil ogenj blagoslovljen. — Na veliki petek in na soboto smo se vrstili
kot straža pri božjem grobu. - Veličastna je bila na veliko nedeljo zjutraj slovesnost vstajenja in petje al®' luje, kateri je sledila procesija z Najsvetejšim in s k>' pom vstalega Zveličarja, z nebom, banderi, z godbo in narodnimi nošami ...
Veliko teh starih običajev v izseljenstvu ob prazfl' kih pogrešamo. Nekaj zaradi spremenjenih razmer tujega, marsikdaj veri neprijaznega okolja, nekaj Pa tudi zaradi naše mlačnosti in brezbrižnosti. Ko b> vsaj to držali, kar imamo običajev in slovesnosti o*1 praznikih, in se potrudili za udeležbo!
UDELEŽBA pri letošnjih obredih velikega tedna-začenši s cvetno nedeljo, je bila rekordna. Na cvetn0 nedeljo je pri dramatiziranem branju pasijona vsa ce|' kev še tesneje sodelovala, ker je imel vsakdo v rok^1 celoten tekst. Na veliki četrtek smo imeli med ma>° tudi umivanje nog dvanajsterim možem. Nato sm° prenesli Najsvetejše v “ječo” in skoro do devete uf£ ostali tam v skupni molitvi. Tudi na veliki petek Je bilo opravilo tega dne dobro obiskano; veliko vem1' kov je pristopilo k obhajilu. Tudi zvečer pri križeve1'1 potu je bila lepa udeležba. Šibki pa so bili obiski NaJ' svetejšega v božjem grobu izven obredov. Seznam m0' lilcev v cerkveni veži je ostal skoraj nepopisan. ^ okrog pol ducata družin je prišlo, da so prebile p° ure ali eno uro v zasebni molitvi pred božjim groboi’1-Kaj ostale družine niso potrebne molitve? Vsi smoJ° potrebni, najbolj pa tisti, ki tega ne priznajo! Saj je li. kar preveč naših družin, kjer ni veselja, sloge, ljube211.1 in potrpljenja . . . Kaj pomaga lepo urejena hiša zunaJ in znotraj, če pa so srca prazna, ker nimajo Boga!
Na veliko soboto zvečer so bili obredi blagosl°v3 ognja na dvorišču. Sledil je blagoslov sveče, velik0' nočna hvalnica (pel jo je p. Evgen), potem smo p°' slušali pomenljiva branja iz stare zaveze. Oglasili so^ zvonovi in aleluja. Pri blagoslovu vode smo obnov> krstne obljube. Sledila je sveta maša velikonočne vi# lije, nato pa vstajenje s procesijo po cerkvi, zalival*13 pesem in blagoslov z Najsvetejšim. - Na veliko nede ljo so bile vse tri službe božje pri nas polno zaseden6' pri glavni pa je bilo menda prav toliko ljudi zunaj k° jih je bilo v cerkvi.
Za praznik vstajenja smo imeli slovenske maše tu^1 po drugih krajih: p. Evgen je šel v Canberro, dr. Mik11^ la v Brisbane in Surfers Paradise, sam pa popoldan Wollongong. Upam, da so ostali rojaki, ki ne žive naših naselbinah, bili ta dan pri maši v farnih cerkva*1,
SLUŽBE BOŽJE pri Sv. Rafaelu so vsako nedelj* ob 9:30, sobotna maša, ki velja za nedeljsko, pa 0 sedmi uri zvečer. Pol ure pred pričetkom maše J prilika za spoved. Pridite pravočasno!
VNEBOHOD je tudi v Avstraliji zapovedan praZ
SLOVENtAN AUSTRAUAN . I
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
1 Letos je na četrtek 20. maja. Praznično mašo bo-J110 imeli pri nas ob sedmih zvečer. Lahko pa se ude-2l*e svete maše že na sredo pred praznikom zvečer, r °o tudi veljalo že za praznikovo dolžnost.
d Arijansko romanje v Eariwood je na spore-. Za nedeljo 23. maja ob tretji ure popoldan. Naj ro-^ to nedeljo rezervirajo za Marijo! Pri lurški votlini in° imeli ob treh sveto mašo, nato šmamično pogost. Za prevoz tja bomo najeli avtobus, če bo se-a dovolj priglašencev. Tisti, ki pridete z vlakom, se Jite do postaje Bardwell Park, nato imate še pet-minut hoje do votline. Cerkev stoji na vogalu d^er Street in St. James Ave., Earlwood. V slučaju evnega ali vetrovnega vremena bomo imeli vse bo-tj. užJe v cerkvi. - Pridite, skupno bomo prosili Ma-Za ohranitev in poživitev vere po naših družinah!
^NKOŠTI — nedelja 30. maja. Služba božja bo pri s kot običajno ob nedeljah (9:30). Praznik nas nik*11*^3 na Prve binkošti — rojstni dan Cerkve. Bol-e Prosimo, da ta dan darujejo svoje trpljenje za na-ne Cerkve.
JELOVO praznujemo letos na nedeljo 13. junija. nik2n'k je prenešen iz četrtka na nedeljo, da je za ver-okre.lažja udeležba. Ta dan bodo procesije po raznih aJih Sydneya. Podrobnosti bom objavil v junijski
številki. Pri nas bomo imeli slovesno mašo ter blagoslov z Najsvetejšim.
WOLLONGONG ima slovensko mašo v nedeljo 13. junija ob petih pop. v Vila Maria kapeli. Če bi bila zaradi praznika Rešnjega Telesa kakršna koli sprememba, bodo rojaki pravočasno obveščeni.
CANBERRA: slovenska služba božja v nedeljo 16. maja ob šestih zvečer. P. Evgen bo prinesel s seboj tudi zanimive filme iz svojega misijona. Gotovo pridite!
NEWCASTLE pride za mašo zopet na vrsto na peto nedeljo v maju (30. maja), ki je letos ravno binkoštni praznik. Ob šestih zvečer v Hamiltonu. Po maši naša običajna čajanka v dvorani.
PIRHOVANJE v Auburnu na velikonočni ponedeljek je tudi letos lepo uspelo. Rojaki so prišli v velikem številu od vsepovsod. Ansambel “Alpski odmevi” je svoje plačilo tega dne poklonil gradbenemu fondu naše cerkvene dvorane, za kar se muzikantom iz srca zahvaljujem. Hvaležni smo tudi vsem pomočnicam in pomočnikom na prireditvi, kakor tudi vsem, ki so prinesli pecivo, razne solate in drugo ter darovali dobitke.
NAGRADE na Pirhovanju je letos žreb naklonil sledečim: Nada Antolin je dobila prvo nagrado (knji-
STE PORAVNALI NAROČNINO ???
'em rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imtnom TRIGLAV, na Irving ^*reet, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in pra-n,lt°v, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
budimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan °d Petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje.
T»di Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
K*DAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
^aša telefonska številka: (062) 82 1083.
go “Lepa si, zemlja slovenska”).Drugo nagrado (zapestno uro) je odnesla Milena Lochner, tretjo (punčko v plesni obleki) pa Linda Zaccaria. Četrto nagrado (zapestna ura) je prejel Janez Klemenčič, peto (dve slovenski plošči) družina Velcich, dočim je šla šesta in zadnja nagrada (Walky-talky pribor) družini Krajnik iz Rossmore. Zahvala vsem, ki ste kupili srečke in s tem podprli naš gradbeni sklad!
BOG POVRNI vsem rojakom, ki so nam za praznike poslali čestitke in darovali v razne namene našega verskega središča. Hvaležni smo vsem tistim, ki nam radi priskočijo na pomoč pri raznih delih in napravah, zlasti za praznike. Hvaležni smo vodjem obeh zborov in pevcem za pelje pri službah božjih; ministrantom, ki jih imamo res kar lepo število; pobiralcem nabirk; čistilcem cerkve in pomočnikom pri pisarniških poslih ter radijskih oddajah.
GRADNJA cerkvene dvorane je zadnji čas napredovala. Moram reči, da so rojaki za praznike pokazali precej razumevanja in so se lepo odzvali z darovi. Toda potreben je stalni pritok darov, ne le za veliko noč in božič - saj je do božiča dolgih osem mesecev. Z velikonočnimi darovi bodo pokriti stroški za opeko, ometavanje in le delno za zidavo, kar smo doslej naredili. Za streho, ki je trenutno najvažnejša, pa smo zopet odvisni od vas. Ko to pišem, je še ni mogoče naročiti, ker ni zadostnih financ. Pa sem le prepričan, da boste vztrajali in pomagali, da dokončamo delo.
SESTRA MIRJAM, ki je požrtvovalno delovala deset let v našem verskem središču -vsestransko, zlasti pa med mladino — se je sredi aprila poslovila od nas. Za nekaj časa je odšla k svoji rodni sestri, ki živi že precej let v Kanadi. Hvaležni smo ji za vse delo, ki
Kadar je na BREZJAH veliko romarjev, imajo romarsko mašo na prostem pred cerkvijo
ga je opravljala z vso vnemo in Bog naj ji poplača! V novem kraju in v bodočnosti ji želimo obilo božjega blagoslova. — Sestrin odhod pa naj nas vse spomni' da moramo biti bolj zavzeti za razvoj in napredek našega verskega središča. Marsikdo bi marsikje med nami lahko več pomagal, da bi ne bilo preveč dela za patrova ali sestrska ramena. Sami se ponudite za delo, za katerega veste, da v središču mora biti oprav-ljeno in ste ga zmožni opraviti. Tako bo šlo vse lep§e in hitrejše od rok.
Kdaj bomo dobili nadomestilo za s. Mirjam, je 'sC vprašanje, na katerega vam ne morem odgovoriti. Prav gotovo pa moramo več moliti za duhovniške in redovniške poklice in za stanovitnost teh, ki so že v teh poklicih. Le tako bomo lahko od Boga pričakovali novih moči.
SLOMŠKOVO ŠOLO je zdaj prevzela Miriam Sušnik, za kar smo ji hvaležni, saj smo tako nenadn0 obtičali brez učiteljice. Dokler bo še tu, ji bo pomagal tudi p. Evgen. Potrebovali pa bi še eno dodatn0 moč namesto Erike Žižek, ki je poučevala 3o letos manjše, a zdaj zaradi družinskih obveznosti ni mogl3 sprejeti pouka.
KRST. - Alan Michael Vrh, Oak Flats. Oče Stanko, mati Bernarda, r. Baša. Botrovala sta Alan Baša Rozi Primc. — Wollongong, 14. marca 1982.
POROKI. — Silvio Siracusa, Smithfield, in Ele113 Prinčič, Smithfield. Priči sta bila Joe Catelano in M3' ria Castellano. — Sv. Rafael, 13. februarja 1982.
Janez Truden, Seven Hills, rojen v Ljubljani, 1,1 Suzana Šajn, Carlingford, rojena v Sydneyu. Priči sta bila John Mivec in Miriam Jaksetič. — Sv. Rafael, 1 aprila 1982.	.
P. VALERIJ^
Gorence L. Barclay:
NAŠE NABIRKE
IF
esem
r°man
Prevedel Silvester Čuk llustr-iral Lojze Perko
(PETO POGLA V JE: GARTHOVA ZGODBA )
„ Jane ga je opazovala in se smehljala. V siju zahajajoča sonca je bil Garth kilasičen primer moške lepote.
'ahk
ta človek, ki v njem ni niti sence domišljavosti, ■o tako odkrito govori o stvari, za katero je ženski svet
Ko občutljiv. In to z dekletom, katero je narava med ^errti njegovimi	znankami najmanj obdarila z	lepoto. V
je bilo tudi	nekaj ironije usode in to je	bilo Jane
“Potemtakem, Garth, osebe, ki niso lepe, ne morejo biti rti krepostne?«
s2e kot otrok sem prišel do spoznanja, da ne biti lep Q Pomeni še biti grd. Mati me je nekoč vzela s sabo v se poslušat slavnega govornika. Ko sem ga zagledal, ^ je zazdel najgrši človek, kar sem jih videl dotlej.
ame je naredil vtis strašne gorile in kar bal sem se trenut-za; ko se bo skopal na prižnico in nas bo gledal. Ko pa je Cel govoriti, se je njegov obraz čisto spremenil. Na Jern sta se ocjray_a]a dobrota in neko navdahnjenje, nje-duv °^raz -ie bil podoben obličju angela. Lepota njegove Se je kar izžarevala in preobrazila je materijo. Čeprav bil še otrok,	sem razumel. Seveda, tiste njegove grobe
k	so ostale	nespremenjene, toda ožarjene	so bile z
°zansko lučjo, da niso bile več odurne. Razume se, da ega obraza niti najmanj ne bi želel imeti vsak dan .seboj pri mizi, to pa, hvala Bogu, pri tem primeru to ^r,^° v poštev. Priznam, če bi me kdo silil v to, bi bilo zame pravo mučeništvo. Vendar je od tega dne naprej ®ie ta človek dokaz, kako dobrota nikdar ne more biti i. ? ln kako božanska ljubezen in navdih ožarita tudi naj-grobe poteze in jim dasta lepoto, ki se vtisne neiz-
v spomin.«
je 'Razumem vas, to spoznanje vam je gotovo koristilo,« ?ar®kla Jane. »Toda vrniva se k važnemu vprašanju obra-boste morali vedno imeti pred seboj pri mizi. jj r° veste, da to ne more biti niti lady Brand niti lady ii h- y* veste pa tudi, da vsi poznamo neki čudovit obraz, Ua * 11111 lahko pripadla ta čast,« pripomni in meri s tem neko Američanko, ki so jo ženske povezovale z Garthom.
BERNARDOVEMU
TISKOVNEMU SKLADU:
$50,— Gabrijel Blaževič; $15,— Ana Prelec, Pavel Zavrl; $12.— N.N.; $10,— Peter Bizjan, Barbara Marinčič, Roman Ur-5ič, Mihaela Semelbauer, Karolina Pečnik, Slavko Hrast, Lucija Sulič; $6,— Jože Čulek, Bernard Brenčič; $5,— N.N., Herman šarkan, Bela Emeršič, Simon Kropich, Štefka Tomšič, Milena Baetz, Edi ZakžTek, Slavko Jernejčič, Ana Re-ner, Marija Vončina, Ivan Erjavec, Herman Muster, Anton Gjerek, Ivan PauSič, Alojz Gombač, Vladimir Ferluga, Lilijana Brezovec, Slavko Uršič, Franc Čulek, Franc Pivar, Emil Kalčič, Marijan Vihte-lič, Terezija Ferencz,Antonija Stojkovič, Emilija Walls, Milan Prešeren, Stanislav Vadnjal; $3,— Jože Vičič, Jože KavaS, Slavka Gorjup, Franc Ižanc; $2.40 Tinca 0‘Brien; $2.— Justina Glajnarič, Ema Kovvalski, Stanko Gruntar, Pavel Letnar, Franc Žužek, Anton Volk, Milka Tomažič, Lina Grassmayr, Karel Barber, Leopold Matelič, Drago Grlj, Zvonko Veli-Sček; $1.— Marjan Jonke, N.N., Marija Oražem, Slavka Lumbar, Matt Cestnik, Majda Pantelič, Boris Topolovec.
ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA- LAČNE):
$20.— Alojzija Macorig; $2.— Adolf Virant.
NAŠIM POSINOVLJENIM
MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA:
$25.— Družina Muha (za lačne); $20,— Julka Mrčun, Jože Grilj; $12.— N.N. (Melb.); $10,— M. Zitterschlager, Marcela Bole (za lačne), Terezija Ferencz; $6.— Marko Zitterschlager.
ZA CERKEV
V	NOVI GORICI:
$50,— Roman UrSič, Alojzija Macorig; $30,— Antonija TomSič.
Dobrotnikom
tvtff
«š<TupNlAN
Bog povrni!
Ste v aprilski številki prebrati pod "Križem avstralske Slovenije" pismo, ki je najavilo novo knjigo SLAŠČICE? Izšla je pred kratkim v Sloveniji in njen avtor je Peter Andlovič. Avtor je na 250 straneh zbral 552 različnih načinov izdelave slaščičarskega peciva. Posebej govori tudi o napakah, zaradi katerih se priprava slaščic mnogokrat ponesreči celo izvežbani kuharici. Knjiga ima tudi posebno poglavje z naslovom: Priprava slaščic za diabetike. — Bolnikov s sladkorno boleznijo pa je tudi med nami precej.
Menim, da bo knjiga zares dobrodošla v marsikateri slovenski kuhinji. Katera gospodinj jo želi imeti, naj ne čaka predolgo z naročbo. Knjiga namreč ni v zalogi tu v Avstraliji, ampak bodo prihajale semkaj šele po naročilu. To pa bo vzelo nekaj časa.
Kako priti do knjige? Pokličite telefonsko številko (03)509 8119 v Melbournu — številka je zasebna — in se boste dogovorili kako in kaj. Če je komu ljubše, pa more naročiti knjigo SLAŠČICE tudi preko uprave MISLI.
»Ne izgovarjajte nobenega imena, prosim!« je vzkliknil Garth. »Neznansko neprijetno mi je, če slišim, da kdo v kak tak pogovor vpleta ime kakega dekleta.«
»Dobro, dragi prijatelj, upoštevala bom vašo želj°-Toda osebo, na katero mislim, ste že počastili s tem, da ste njen obrazek narisali v skicirko in jeseni jo baje nameravate portretirati. Sami najbolje veste, kako zelo jo občudujete, Dal. Dekle je zares čudovita in tudi vi ste edinstveni moški, ki potrebuje v vsakem oziru dovršen0 tovarišico. Ne vem, koliko daste na mnenje svojih prija' teljev, toda vseeno vam povem, da vsi odobravamo vaše dvorjenje tej lepotica.«
Garth Dalmain je segel v žep, izvlekel cigaretno dozo* vzel iz nje cigareto in jo svaljkal med prsti, kakor bi pr^ mišljal, ali naj jo v ženski družbi prižge ali ne.
»Mirne duše lahko kadite,« mu je rekla Jane.
»Hvala.«
Po kratkem premolku je rekel Garth: »Zares ljubezni; vo od vas, miss Cmapion, da mislite na vse te stvari. A*1 vam smem pokazati hvaležnost s tem, da vam razložil’ v čem so moje težave? Saj jim pravzaprav še sam niše111 nikoli pogl. dal v obraz, mislim pa, da vam jih bom moge' vseeno razložiti.«
Spet je zavladal daljša molk. Garth je kadil in m im0 sedel, Jane pa je čakala. Tišina je bila polna pričakovanj^ Končno je Garth spregovoril: »Dve ženi, samo dve žen1’ ki sta mi v življenju nekaj pomenili, sta zame ideal. Prva je moja mati, njen sveti spomin; druga pa stara Marge1"?
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo
DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
Nudi se Vam izredna
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije:
DIREKTNI POLET MELBOURNE - LJUBLJANA dne 16. junija letos.
Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
—   ..................
rann, k j je becjeia nacj mojim otroštvom, danes pa je °Ja gospodinja in svetovalka. Njeno zvesto srce in njena ^eizmerna vdanost me obvezujeta, da se trudim ostati eden blagega spomina, spomina svoje matere, ki sem lzgubil, ko sem nehal biti otrok. Ko se vrnem domov, : 710 že v veži srečam Margery. Tedaj se mi zazdi, da mi y Se vedno komaj sedem let in poženem se ji okoli vratu.
draga miss Champion, nisem všeč, kadar mislim, da v, Je sedem let, stari Margery pa sem prav tak najbolj . ec. Tistega dne, ko bom v svoj dom privedel gospodinjo sk Predstavil stari Margery, bodo njene ostarele oči i Sale videti dekle v najlepši luči; njeno srce ne bo > e'° nobene druge želje, kot (to, da ji služi in da jo ljubi. ^ .Pa hočem, da stara žena tudi čuti, da je nova gospo-sV Ja Vredna njenega in mojega ideala, da je taka krščan-Uea z^na> kot je bila moja mati. Morda se vam bo zdelo žal erjetno> a ie res: prav misel na Margery me je zadrla a- Pa ne le enkrat, ko sem že skoraj podlegel vtisom, sij*. imeii odločiti mojo usodo. Zdi se mi namreč, da ]etSlrn glas nje, ki je vodila mojo usodo že od otroških j- Scrn: 'Kaj, master Garthie? Kaj to je vaša izbranka, Ijj naJ bi zasedla mesto moje gospodarice?’ Brez dvoma pQSe večini najinih prijateljev zdelo smešno, kar vam bom ve	zdajle: Margery je neke vrste utelešenje moje
Na 1	n^ar ne mislite, da je Margery sovražnica lepote!
%sPr°tn°, vem, da se ji pri moji bodoči življenjski dru-taj^ Zc*i lepota nujno potrebna, toda njeno bistro oko °J prodre pod površino. Ona vidi nevidne stvari, da t>ri°rak™ krasno metaforo svetega Pavla, čudno, da
Ppvedujem vse to, saj vseh teh reči nisem pripovedoval Vašnik°mur in sedaj jim prvikrat dajem neko obliko. Toda jjjj a Plemenitost me je tako ganila in s svojimi nasveti ste
Neizpodbitno dokazali svoje prijateljstvo.« jjj ? temi besedami Garth je končal svojo izpoved. Molk, stof nastal, je Jane kar prestrašil. Zdelo se ji je, ko da
V	JPred visoko ograjo, prek katere je težko preskočiti. Xes, je hodila sem in tja in iskala kakšna vratca. hov ° Ogovoriti na tako nepričakovano izpoved. Gart-je j3 °dkritost jo je ganila. Kadar pa je bila ganjena, arie le težko govorila.
ZauPna pripoved ji je odkrila čisto novega Gartha. p0? Je zdaj naenkrat razumela, kako ga doslej sploh ni krat i’ *z se^e ™ mogla spraviti drugega kot en sam stavek:
a^ada bi spoznala vašo Margery.« arthove rjave oči so se od veselja zasvetile. b0rnT^ jaz bi bil zelo vesel, da bi jo spoznali in srečen Pre ’ Pve me obiščete na mojem domu v Gleneesh Castlu. 0cW1Can Sem’ vam k° razgled, ki se z naše terase Charna -Vse do vijoličnih gričev v daljavi. Kaj pravite, miss Hejja.P*°n. ali bi bilo napak, če bi julija poklical k sebi bj ^ Prijateljev, »izbrano serijo«, k sebi v goste? Lahko Priši-^ros^ vojvodinjo, da pride predsedovat. Takrat bi tudi vi in seznanili bi se, s komer si želite. Lahko
r
MOJA NAJLEPŠA IZNAJDBA
Moja najlepša iznajdba, pravi Bog, je moja MA TI.
Manjkala mi je Se mati
—	in ustvaril sem jo.
Svojo mater sem ustvaril, preden me je nosila.
Tako je bilo varneje.
Zdaj sem zares človek kot vsi drugi ljudje.
V	ničemer jim več ne zavidam, kajti tudi sam imam mater.
Pravo mater.
Prav to mi je Se manjkalo.
Moja mati se imenuje MARIJA, pravi Bog.
Njena duša je popolnoma čista in polna milosti.
Njeno telo je deviško in Sari v takem sijaju, da se je na zemlji nikoli nisem naveličal gledati, je poslušati in občudovati.
Lepa je, moja mati.
Tako lepa, da se pri njej
nikoli nisem počutil brezdomca,
ko sem zapustil lepoto nebes.
Zelo dobro vem,
pravi Bog,
kaj pomeni imeti
za strežnike angele.
Toda, verjemite mi: to ne odtehta dobrih rok MATERE.
Michel Quoist
V____________________________________J
MAMA,TOLIKO BI Tl IMELI ŠE POVE DA Tl — pa si odšla. Saj si delj časa bolehala in se pripravljala na odhod, a mi kar nismo verjeli, da bi to moglo biti res. Veš, ob tebi smo se še nekako čutili otroke, čeprav smo vsi že zdavnaj dorasli. Imeli smo občutek, da lahko še nekam gremo, kjer bomo gotovo deležni razumevanja. Naš nekdanji rodni krov je bil zaradi tebe še vedno privlačen. Našli smo zmeraj spet vanj, kot lastovke v gnezdo. Ko je prišla nedelja, si čakala: vedela si, da bo nekaj ptičk gotovo priletelo domov.
Zdaj pa te ni več, da bi nas sprejemala, nam postregla, poslušala novice, se zanimala za vnuke in svetovala v skrbeh. Dober mesec je komaj, pa se mi zdi, da si že strašno dolgo odsotna. Zdaj smo dokončno prenehali biti otroci. V tistih dneh, J<o si telesno ugašala in potem u-gasnila, smo še za eno izkušnjo postali bogatejši. Doživeli smo skrivnost smrti. Ti si nam preprosto a modro dejala: "Otroci, tSko je življenje! Živite ga tako, da boste enkrat lahko umrli!"
Zdaj, ko te ni več, si kličemo v spomin tvoje besede, nasvete, ki smo jih tolikokrat kar preslišali. Po tvoji smrti so dobili velik pomen. Tvoja pisma pregledujemo. Kako si imela oziroma našla zmeraj čas, da si nam pisala! Ob zadnjem si čutila, da ga pišeš v slovo.
V	dveh podobah boš ostala v našem spominu: Kot žena, ki je trdno stala na zemlji in se spoprijela z vsemi težavami življenja, a je ob svojem večeru našla še polno drobnih sreč in veselja v preprostih božjih stvareh okoli sebe.
Tvoja druga podoba pa je tvoja duhovna podoba. Kako si vse svoje življenje znala uskladiti z božjo voljo! Nisi bila bogata, denarja nisi zbirala. Vzela pa si s seboj mnogo dobrih del. Vse si imela urejeno: z ljudmi in z Bogom. Tvoj testament je bil že tvoje življenje s svetlim zgledom. Potem pa še iskrena želja in prošnja nam otrokom: da bi se zmeraj med seboj radi imeli, da bi zdravi ostali in na Boga ne pozabili.
Mama, še enkrat: prisrčna ti hvala za vse! Skušali te bomo posnemati.
M. I. (Nedelja)
bi naprosili tudi ameriško 'lepotico’, naj pride s svojo teto... To bi bila tudi priložnost, da vidimo, kaj misli o njej Margery...«
»Odlična zamisel! Prav rada bom prišla. No, zdaj Pa čisto resno: Dal, zdi se mi, da je to dekle zelo rahločutno. Ali lahko najdete kaj boljšega? Zunanjost je dovršena, prepričana pa sem, da je tudi njena duša podobna njeni zunanjosti. Da, kar povabite nas, pa bomo videli« kaj se bo iz tega izcimilo!«
»Sklenjeno!« je navdušeno vzkliknil Garth. »Kaj neki pa bo stara Margery mislila o gospe Parker Bangsovi/ teti naše 'lepotice'?«
»Saj ni važno, kaj misli o njej,« je odvrnila odločno Jane. »Ko se poročite z nečakinjo, se teta vrne nazaj v svoj Chikago.«
»Prav rad bi videl, da bi bili miss Lister in njena teta nocoj tu. Skoraj gotovo bosta pri lady Ingleby, kamor sem povabljen v sredo zvečer. Pridite tudi vi, miss Champion?«
»Pridem. Najprej grem za nekaj dni k BrandoviO1' Myri pa sem obljubila, da na vsak način pridem konec tedna za nekaj dni v Shenstone. Tako všeč mi je pri njih’ čudovito skladen par sta!«
»Prav imate,« je rekel Garth, »toda skladen par bi P°' stal vsak, ki bi dobil za ženo lady Ingleby.«
»To ste pa povedali čisto pesniško!« je vzkliknila Jane' »Razumem, kaj hočete reči. Myra je zares milo bitje, čir0' prej naslikajte njen portret, da vam ne bo več treba misliti nanjo in boste tako prosti za Pavlino Lister.«
Sončna ura je kazala že sedmo.
»Pojdiva noter,« je rekla Jane in vstala. »Zelo vesel3 sem, da sva se tako lepo pogovorila,« je dejala, ko sta šla čez travnik. »Hvala vam, Dal, za vse, kar ste mi zaupali'"
Ko je prišla v svojo sobo in pogledala na uro, je videla* da ji je ostalo še nekaj časa, zato je vzela dnevnik Jl1 vanj zapisala svoj pogovor z Garthom Dalmainom. Poten1 je pozvonila sobarici, da se pripravi za večerjo in za koncert, ki bo po večerji.	(Nadaljevanje)
adelaidski~““"? odmevi
Fr. Janez Tretjak, O. F.M.,
Holy Farnity Slo vene Mission,
32 Holden St., Hindmarsh, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733
Velikonočno praznično razpoloženje še odmeva v srcih, pa smo že na pragu najlepšega meseca v le-
•	Mesec maj je Marijin mesec —vsaj tako smo doma Doma je bilo v tem mesecu vse v cvetju, vse v 'fl*, kar daje poseben čar letni dobi. Tu na južni Polobli pa imamo jesen. . . A zato, ker smo daleč od ajske lepote v Sloveniji, vseeno ne smemo pozabiti J1.3 Vse, kar je v tem mesecu lepega: ne smemo pozabi-na Marijo, našo Mater! Jesen res nima kaj prida ^Ve-J2, prinese pa zrele sadove. Ti lahko simbolično rtlesecu maju tako lepo nadomestijo cvetje.. .
V	našem verskem središču bomo ves mesec maj «0 petek zvečer, v soboto zvečer in pa v nedeljo po avn’ maši zmolili litanije v čast Materi božji.
Posebej bo majniški Kraljici Mariji posvečena zad-n“a nedelja v mesecu — nedelja 30. maja. Ta dan bo-v ° namreč Slovenci iz Adelaide in okolice poromali ®rri, kjer stoji farna cerkev Mariji v čast (naslov ^rkve je “Qur Lady of the River”, saj leži mestece t^' rek> Murray in je obdano s samimi vinogradi ja Sadnimi nasadi, ki v veliki meri zavise ne le od dež-’ ^pak od umetnega namakanja z rečno vodo). t0 ^erriju bomo imeli okrog enajstih dopoldne sve-ski rna^°’ med katero bo prepeval naš mladinski pev-, zbor pod vodstvom mojstra Jožeta Šterbenca. Po .^goslužju bomo imeli B.B.Q., ki ga bodo priredili p^kajšnji naši rojaki. Predvsem ima namen pomoč Sradnji cerkvice za Slovence v Južni Avstraliji. si|j teJ priložnosti bomo božjo in našo Mater pro-In P°sebno za varstvo naših družin in naše mladine. ^ Priporočili ji bomo blagoslov pri gradnji svetišča. nam ona pomaga, da bi naša narodna skupnost vedno bolj povezana kot ena družina.
lf0^ne 27. marca je bil v hrvaški dvorani v Adelaidi p <"ert, na katerem je nastopal tudi naš mladinski ^ zbor. Udeleženci koncerta so strmeli nad lenimi glasovi in odličnim izvajanjem naših pevcev.
Je mogoče, da mladina, ki je tukaj rojena in ne *a .^°bro slovensko govoriti, tako lepo slovensko Je- Je mogoče, če je v rokah dobrega vodstva.
Mojster in ljubitelj glasbe, naš organist Jože Šterbenc, zna to napraviti.
G. Šterbencu smo hvaležni za njegovo požrtvovalnost. Ob priložnosti tega koncerta pa on in otroški zbor nista prejela le naše pohvale, ampak tudi od Etničnega vodstva. Njemu in mladini naše iskrene čestitke!
Pa tudi staršem gre pohvala in zahvala za vso požrtvovalnost. Veliko truda vlagajo v to, da bi ohranili tradicijo naših “Slovenskih slavčkov”.
Verouk kot priprava za prejem svete birme je vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od desete do enajste ure dopoldne.
Razpored maš je nespremenjen: ob nedeljah ob 9:30 dopoldne, ob delavnikih ob sedmi uri zvečer, razen ob sredah, ko je večerna maša ob pol sedmih, ob sedmih pa vaja mladinskega pevskega zbora.
Slovensko radijsko oddajo v priredbi našega verskega središča lahko poslušate vsako drugo sredo v mesecu. Oddaja je zvečer ob osmih na valu 5 EBI FM. Namen verske oddaje je, da se ob poslušanju besede in pesmi vsi duhovno bogatimo.
Na drugo majsko nedeljo (9. maja) bomo obhajali praznik naših mater. Za duhovne darove njim v dar bomo poskrbeli v cerkvi pri bogoslužju, to razpoloženje pa se bo potem nadaljevalo v mladinski dvorani. Tam bo mladina poskrbela, da razveseli svoje mamice ter se jim primerno zahvali za njih skrb, dobroto in ljubezen.
In kako je z gradnjo nove cerkvice? Hvala Bogu, za enkrat gre po načrtih. Stare hiše, ki je imela prvotno slovensko kapelico svete Družine, ni več. Na njenem mestu (seveda v večjem obsegu!) je že temelj za naše svetišče - skromno sicer, pa vendar NAŠE. Upajmo, da bo kmalu pod streho. Ko bomo to dosegli, potem bo veliko lažje: notranja dela lahko počasi urejamo, kot bomo pač imeli sredstev in zmožnosti.
Precejšnje število rojakov se je prijavilo in darovalo za gradnjo cerkve. Vsak po svoji zmožnosti in vsem naj bo tu izrečena iskrena zahvala. Kdor želi še kaj pokloniti, je dobrodošel, enako vsakdo, ki se doslej še ni odzval. Odprli smo pri C.S.B. poseben čekovni račun za naš gradbeni sklad. Kdor želi pomagati pri tem našem velikem delu, lahko pošlje svoj prispevek na naslov: SLOVENE CATHOLIC CENTRE BUILDING FUND, 32 Holden Street, Hindmarsh, S.A. 5007.'Dobrotnikom naj Bog povrne z nebeškimi darovi!
P. JANEZ
121
t rov
SVET SE SPRAŠUJE, kdo bo Brežnjev naslednik, pa tudi Moskva si najbrž zadaja isto vprašanje, ob katerem ima svoje skrbi. Brežnjev je ostarel in že dolgo ni pri zdravju. Zelo je oslabel in nenehno potrebne zdravil, da se v javnosti kaže več ali manj zdrav. Če pri kaki državni svečanosti ne izgleda preveč čil, odpovedo televizijski prenos, pa četudi je bil napovedan. Zadnje novice vedo povedati, da je Brežnjev v bolnišnici, ker se mu je zdravje znatno poslabšalo.
Kdo bo torej naslednik na krmilu sovjetske partije? Do nedavnega je veljal za “prestolonaslednika” Andrej Kirilenko, ki pa ga že več tednov ni opaziti v javnosti, kot poročajo tuji novinaiji. Opazovalci o-menjajo njegovo prijateljstvo s šefom sovjetskega gospodarstva Aleksejem Caibaevjem, ki pa je pred kratkim padel v nemilost in je bil odstranjen z visokega položaja. Pravijo, da ob pojemanju Kirilenkove zvezde pridobiva na moči in ugledu Konstantin Čer-nenko. Bo morda on naslednik na vodilnem stolčku?
POLJSKI sindikalni vodja Lech Walensa je bil po poročilih za velikonočne praznike v krogu svoje družine. Izpustili so ga za nekaj dni, nato se je moral vrniti v internacijo. Po izjavi njegove žene Marije Viktorije mu je varšavska vojaška vlada ponudila prosto pot v inozemstvo. Vodja sedaj prepovedane organizacije Solidarnost pa je seveda ponudbo odklonil. Saj je očitno, da bi se ga radi na lep način znebili. Ostati hoče na Poljskem in se še naprej boriti za svobodo svoje domovine.
PAPEŽEV zadnji obisk Afrike je opogumil tamkajšnje katoličane v njihovi veri, zlasti še tiste, ki živijo v komunističnih družbenih ureditvah. Ena takih držav je Benin, kjer je predsednik papeža tudi kaj neokusno pozdravil na letališču ob prihodu: s poveličevanjem komunistične revolucije. Svoj pozdrav je sklenil z besedami:“Živela njegova svetost Janez Pavel II.! Pripravljeni za revolucijo — boj se nadaljuje!” Prav v Beninu pa je papež med drugim dejal:“Katoličani ne iščejo posebnih pravic. Seveda pa ne morejo sprejeti naukov, ki so v nasprotju z njihovo vero in njiho-
vo vestjo. Katoličani dobro vedo, da človek ne živl samo od kruha ..
AFRIKA je danes najplodnejša misijonska dežel3; kjer Cerkev poganja močne in globoke korenine. ' katoliško Cerkev prestopi letno okoli šest milijon0' Afričanov, kar pomeni: poprečno 17,000 na dan-Prav Afričani postajajo veliko upanje katoliške bodočnosti. Če bo šlo tako dalje, bodo oni ponesli veselo oznanilo tistim, ki se Kristusovemu nauku še niso odprli. Morda bo prišel čas, ko bodo črni misijonar]1 spreobračali in vračali Kristusu “krščansko” Evr°" po. ..
EKOLOGISTI v Italiji in po celem svetu so na zadnjo nedeljo v marcu dobili nepričakovano krepk® podporo s strani papeža Janeza Pavla II. Ob prih'-zaključka Narodnega dne za obrambo narave je pape? pohvalno orisal delo tistih, ki skušajo ohraniti nara'° tako, kakršno je Bog ustvaril.
Svet danes res dela naravi hudo silo. Vse pod ime nom napredka, službe človeštvu, znanosti . . . P°s'e’ dice, ki so neizogibne, pa nikogar ne brigajo. Lahk1-je posekati drevo — brez misli, daje rastlo dolga leta' Vzelo bo desetletja in desetletja, da ga bo nadomestl lo drugo — če mu bodo sploh pustili prostor za rast.
KOMSOMOLSKAJA PRAVDA, glasilo sovjetsk« mladine, je 15. marca objavila poziv na odločni0 borbo proti religiji in zavzetnejšo propagando za ate' zacijo sovjetske mladine. Vera in komunizem sta t'e združljiva, poudarja članek. Opozarja na porast cer kvenih porok (omenja, da so v Vilni v Litvi iz kom1* nistične partije zaradi cerkvene poroke izključili
oseb) in kliče na splošno čuječnost. Konča pa nek z izjavo, da ima “v Sovjetski zvezi vsakdo pra’
čla-
yiC°
svobodno verovati v Boga, dokler to ne škoduje Ar govemu delu”. Zares — čudna svoboda!
Med vrsticami pa le beremo: vera v SZ še živi!
BARILOŠKI SLAVČKI je ime odličnega mladi'1 skega pevskega zbora v Bariločah v Argentini. Kraj le
ži pod zasneženimi andskimi planinami in ima
tud'
•slovenske priseljence. Zato so tudi med temi peV^ 1 gotovo otroci slovenskih staršev. Pa še več lahko mo: zbor vodi naša rojakinja Lučka Kralj-Jermanova Mladinski zbor je imel letos februarja in marca ie' lepo uspelo turnejo po Evropi. Med drugim seje usta vil tudi v Rimu in 24. februarja pri avdienci zapel pa pežu Janezu Pavlu II. Svetega očeta so pevčki pozdf® vili s poljsko Marijino pesmijo. Papež se jim je tak°J pridružil in pel z njimi, potem pa še pokramljal z ^ rigentko Lučko. Papež se je z zborom tudi slikal 1 pevčke za slovo posebej blagoslovil.
Izredno doživetje je bil koncert Bariloških slave*
^zamejski Gorici, od koder izhaja voditeljica Lučka. v°rana Avditorija je bila nabito polna. Tu je bilo tu-1 zelo prisrčno srečanje dirigentke Lučke z njeno e^danjo profesorico glasbe Cecilijo Seghizzi.
Nenavadno disciplinirana in homogena vokalna . **Pina, precizna in občutljiva v svojih interpretaci-glasovno izbrušena in rafinirana, obogatena s P°lnostjo različnih mladih solističnih glasov, ki kar j^senečajoje goriški Katoliški glas ocenil te argen-nske pevčke. Na koncertu so morali zapeti tudi to-e izven objavljenega sporeda. Posebej je v poročilu °nienjena slovenska “Raduj, človek moj”, ki so jo Vcki podali z izredno zavzetnostjo in v krasni slo-ind izgovorjavi (pa so med pevčki celo deklice
, ^ariloški slavčki so se 16. marca vrnili domov, kjer 5° -opogumljeni po tolikih uspehih evropske tur-
-	nadaljevali s svojim petjem. Seveda pod vod-0rn naše rojakinje Lučke Kralj-Jermanove, na kate-Je Slovenija v svetu upravičeno ponosna.
KO To PIŠEMO, še ni gotovo, kako se bo kočljiva t eya spora med Anglijo in Argentino razvila ter nčala. Tako nenadoma in nepričakovano seje dvig-p 1?- ostale napetosti, ki vlada v svetu . .. robleir, se je dejansko začel pred skoro 150 leti, ko
VVINE Dl N E and DANCE
Razvedrilo, domalo hrano in pij ato Vam nudi
LAKE VIEW RESTAURANT
in RECEPTION CENTRE
42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.W., 2530
Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj
se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ
sj^eta 1833 angleška bojna ladja pristala na Malvin-m otočju (otočje seje v španščini imenovalo Islas Isl V*nas’ Angleži so ga šele preimenovali v Falkland a"ds), izgnala argentinskega guvernerja ter posadko, je k	zase<^a ter prevzela v svojo upravo. Argentina
kal/ tec^aj v državljanski vojni in ni mogla misliti na (• °dpor, ostal pa je ta “angleški rop” v srcu argen-^.pega naro(ja £ot trn je vsa na(jaijna desetletja v nega razvoja države bodel in žgal ter se spremenil nekako narodno hrepenenje. Celo folklorne pesmi s,> “sužnost otočja” in pogosto ponavljajo ge-■ Malvine so argentinske!”... r8entina se Malvinskim otokom ni nikoli odpove-izi ^avno nasprotno: pred sedemnajstimi leti je de,ev° predložila Združenim narodom, komisiji za ionizacijo. Angleži so morali pristati na diploma pogajanja, a zavlačevali razgovore v nedogled.
Očitno jim ni šla v račun kakršna koli rešitev v prid Argentini.
Letos je majhna iskrica razplamtela v velik ogenj. Dne 19. marca je skupina argentinskih delavcev na o-točju južnih Georgias (South Georgia pravijo Angleži) podirala staro opuščeno ribiško poslopje. Razobesili so pri tem argentinsko zastavo in zapeli ob njej argentinsko državno himno, kar pa je povzročilo protest s strani Angležev ter zahtevo, da delavci zapuste otok. Nato so se dogodki tako hitro razvijali, da je skoraj težko ugotoviti, kdaj je prišlo do odločitve oboroženega posega s strani Argentine, ki je 2. aprila zasedla otoke. Dogodek je nenavadno združil ves argentinski narod, ki sicer preživlja krize, stavke in notranja trenja.
Nadaljni razvoj nam je znan iz dnevnih časopisov in radijskih ter TV-novic, kako se bo končal, bomo videli v kratkem. Diplomatske rešitve s posredovanjem ZDA ni bilo mogoče doseči. Narodni ponos na obeh straneh, angleški in argentinski, ni dovolil kakega popuščanja. Če bo znal popustiti ob soočenju o-rožja, se bo pokazalo v teh dneh — še predno boste brali te vrstice, ki gredo zdaj v tisk. Bog daj, da bi ne prišlo do krvoprelitja!
v**tor
1JSKIM SLOVENCEM
TOBIN BROTHERS funeral directors
V ČASU ŽALOVANJA
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
Na uslugo
Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
kotiček naših mladih 1
MATERINI PRSTANI MOJA MAMA
NI GOSPOSKA MESTNA DAMA V VILI SVETLI IN VISOKI;
NIMA NOGAVIC SVILENIH,
ZLATIH PLAŠČEV DRAGOCENIH, ZLATIH PRSTANOV NA ROKI.
MOJA MAMA
NI KRALJICA, KI Sl SAMA NITI ČEVLJA NE ZAVEŽE,
NITI PRSTA NE UMIJE,
NITI GUMBA NE PRIŠIJE
IN STO ROK VSAK DAN JI STREŽE.
DELAVKA JE MOJA MATI.
PRVA MORA ZJUTRAJ VSTATI, ZADNJA LEČI NA BLAZINO S SVOJO TIHO BOLEČINO.
NJENI PRSTANI SO - Ž U L J I .
PA SO LEPŠI OD ZLATA!
SKRITA V NJIH JE VSA LJUBEZEN MATERINEGA SRCA.
Mirko Kunčič
Striček! — Prvikrat se oglašam v Kotičku in Ti obenem pošiljam tudi slikanico, ki sem jo za praznike poslikal. Ali boš mene izbral za nagrado? Najbrž me bo kakšna deklica prekosila. Tudi v našem razredu so vedno prve .
Kotiček berem skupaj z mamo. Tako se učim slovensko. Pa je veliko besed, ki jih ne razumem.
Lepe pozdrave! — David Plazar, 9 let, Croydon,Vic.
HVALA, dragi Kotičkarji, za sodelovanje pri velikonočni SLIKANICI! Obljubo moram izpolniti: ker je bilo kar precej odziva, sem izbral za nagrado kar tri najboljše namesto ene.
Nagrado bosta dobili sestrici VERONIKA (10 let) in BARBARA (8 let) SMRDEL, Bulleen, Victoria; in pa TOMAŽEK PETRIČ (5 let), Croydon Park, N.S.W. (Tomažek, če bo šlo tako naprej, boš postal zares odličen slikar!) Vsem trem čestitamo, ostali pa naj ne izgube poguma, saj bo v Kotičku še prilika za podobno nagradno tekmovanje. — Striček.
DRAGI OTROCI!
Gotovo so vam starši pokazali angleški članek nS strani 106 te številke. Napisala ga je IRENA BIRSA Iz njenih vrstic boste spoznali, kako prav je, da oboj' žite znanje slovenskega jezika. Če bi Irena ne govoriH materinega jezika, bi se v Parizu ne mogla seznanitil ostalimi člani Slovenije v svetu. (SLOVENIJA ^ SVETU pomeni veliko družino Slovencev, ki smo rat treseni po vseh koncih sveta, izven meja slovenske9S ozemlja.)
Tu objavljam Irenino sliko, ki pa ni od včeraj. Tak0 je nastopala kot napovedovalka na melbournske^ Mladinskem koncertu 1979. Druga slika mi ni pri^3 pod roko — pa naj gre ta še enkrat v tisk! Vsaj pok3' že, da se je dekle udejstvovala pri naših prireditvah.
Irena je bila rojena v Melbournu. Nekaj časa je °' biskovala tudi našo Slomškovo šolo. Po osnovni je bila štiri leta vpisana na Mercy Regional School'' North Coburgu, nato pa nadaljevala študije še tri le*3 na katoliškem Geoghegan College v Broadmeadovvj Ves čas odlična študentka se zdaj na La Trobe unl' verzi posveča angleški literaturi in umetnostni zgod0' vini. Prav študij jo je letos pripravil k odločitvi, & obišče Pariz in London.
Irenina slovenščina je zelo dobra in prepričan seV' da jo bo zdaj po "pariškem srečanju" še bolj cen'1 ter izpopolnila. Pa tudi po značaju je zelo prijetno d? kle, ki rada pomaga in se rada udejstvuje. Dvakrat le že sodelovala pri naših Mladinskih koncertih ter P° magala med počitniško kolonijo pri vodstvu dekliške ga tedna. Leta 1979 je bila pri S.D.M. izbrana za MlSS Slovenia (moj izraz bi bil “slovensko dekle" namestc "lepotica"!), sodelovala je pri razstavah S.D.M. S&0.. jimi slikarskimi deli ter pomagala pri mladinski odd3l[ na 3EA. Želimo samo, da bi taka ostala. In tudi: da & naša tukajšnja slovenska skupnost imela veliko tak1 mladih moči.
Melbourne, vic. - Nedavno sem videla na
ev>ziji, da je v Adelaidi enajstletna deklica priklepa na posteljo. Revici telo od glave do stopal nič .Velja, zdravniki pa ji ne morejo pomagati, ker ne in ^° vzro^a nenavadne bolezni. Angela ji je ime 1 smili se mi. Zato pošiljam dar, pa opravite, oče dn>k, eno mašo za njeno zdravje ali vsaj olajšanje rP Jenja. Najlepša hvala! — A. S.
Rade volje. Takole pisjno me vedno razveseli, saj Zgovoren dokaz, da nekateri -hvala Bogu! - še mi-a|.^° na druge. Naš bližnji ni samo sorodnik, prijatelj tia j0Sec^’ aropak vsakdo kjer koli na svetu. Tudi bol-“eklica v Adelaidi, ki je osebno ne poznamo, ismo sem objavil v zgled drugim. Res vredno razganja. - Urednik
r ^Rina, qld. — Zopet se oglašam — tokrat s po-llo.m o smrti, ki je spet s svojo koščeno roko se-
med nas.
letom dni na 11. tega meseca nas je zapustil nk Vujiča, le dan kasneje letos, 12. aprila, pa je .pustil to solzno dolino med tukajšnjimi rojaki splo-Se° ?nani in spoštovani ANTON KRANJC. Pokojnik v2et' ^ran^> četudi je bil že v poznih moških letih.
1 v roke krmilo takrat komaj porojenega tukaj-nif^3 ^ruštva “Planinka”: bil je več let zaporedoma na t Pre^se<^n^ *n P()<J njegovim vodstvom smo se tratnih družabnih večerih zbirali in počutili kot
® družina.
0	naklonjenosti pokojnikove soproge Kristine je nekaj njegovih osebnih podatkov, ki jih želite za I( lc° mrtvih: Rojen 25. junija 1906, Sv. Križ pri
pe^anJevici na Dolenjskem. V Avstralijo ga je pri-1982 ^	na	ve^^ono‘'n*	ponedeljek,	12.	aprila
' _ —--------------‘J..............*--------J	1—
ladja “Fairsea” dne 18. avgusta 1949 iz Nem-
lauja
* •
in bil pokopan na Mt. Gravatt pokopališču. skrb°k0jnik ie že ve^ ^et bolehal- Bil je v bolniški o-Vsj 1 0starelih, Eventide—Santgate blizu Brisbane. i?l ,Srtl° vedeli za njegovo stanje, ki ni obljubljalo o^o^nja, a vseeno nismo pričakovali tako naglega
Na srečo se je nahajal med nami za prazni-
jo t>.
pOTUJF.TF V RIM? — DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA <ITALY).
Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941
e s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, en,ralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
križem k australske Slovenije
čno mašo “popotni torbar” dr. Ivan Mikula. Tako je bila prilika za pogrebno mašo v “slovenski cerkvi” in z domačim duhovnikom, kar je bilo nam vsem v tolažbo. Lepa udeležba rojakov pri pogrebni maši in spremljavi na pokopališče je dokazala, kako velik ugled in spoštovanje je užival,pokojni Anton.
Njegovo slovo nas mora vse ponovno opozoriti, da mu bomo sledili tudi mi. Spomnimo se besed pesnika Prešerna: Memento mori - spominjaj se smrti!
Iskreno sožalje Kranjčevim! Tone pa bo kljub odhodu od nas v spominu ostal med nami. Naj mu bo lahka avstralska zemlja! (Sožalje tudi od mene! — Ur.)
Po mojih podatkih je smrt Antona Kranjca po šte-vilu štiriindvajseta žrtev smrti med nami v Brisbanu in okolici. Če bi kdo med bralci vedel za koga, katerega imena še ni v Matici mrtvih, naj le sporoči! Tako bodo podatki čim popolnejši, saj tudi to spada v kroniko naše tukajšnje slovenske naselbine!
Iskrene pozdrave! — Janez Primožič.
MARRICKVILLE, N.S.W,— Tisti kratki pa tako domači članek v marčni številki — “Tri zvoni” — me je v spominih vrnil v očetovo hišo, četudi sem jo že
ii Opali
i ■ i-i'
i	■
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred , ^ obiskom domovine?	1'
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro 11 BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, r ^ izdelujemo pa tudi
71 ATMivin ;n cppnD\iiMn	’r
1’ i’ i’ i’ i’
r
KOVACS GEMS & MINERALS^'
291-293 WATTLETREE ROAD,	y
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 A Telefon: 509 1611
A	1 '
ZLATNINO in SREBRNINO \\ po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, k zaročne in poročne prstane . . .
^ OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
CE HOČETE POTOVATI.
se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze.
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consult&nt Dr. J. KOCE
pred štiriintridesetimi leti zapustil za vedno. Hvala!
Naš dom je bil preveč oddaljen od cerkve in se je zvonjenje le takrat slišalo, ko je pihal močan vzhodnik ali pa severnik, pa še to v glavnem le v pomladanskih mesecih. A kljub temu, pokojni oče ni nikdar pozabil moliti, pa naj bo “angelovo češčenje”, ali pa na petke ob treh popoldne v spomin na Kristusovo trpljenje. Kot šolarček sem mu nosil malico ali kosilo, kjer koli je že delal: na njivi, senožeti ali v gozdu. Tako sem imel priliko videti, da ni molil samo doma, ampak tudi na delu. In tudi jaz sem moral z njim moliti. Ob petkih je molitvi vselej dodal očenaš za sovražnike Cerkve. Zakaj je molil za sovražnike Cerkve, si ga nikdar nisem upal vprašati. Še danes razmišljam
0 tem: oče je gotovo moral imeti razlog za to.
Očeta smo se bali, pa ga obenem radi imeli. Pri
njem je vladal red, ki ga niti vojna niti revolucija nista mogli uničiti.
Iskrene pozdrave! — Peter Bizjan.
Moliti za sovražnike in preganjalce nas je učil že Jezus sam. Menim, da prav to svojo nalogo kris^ani
;.»—««««««« ««—%%%»%%%%%%%»»%%%%%%	|
;	Urarsko in zlatarsko podjetje:	1!
Alexander
;►	VVATCHMAKER	AND JEWELLER	\\
31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.	j;
|;	(nasproti	postaje)	J!
I:	Telefon	622 1408	11
j; vani nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlat-;; ;!nine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe.!!
1 >	Engraviranje imen brezplačno.
■; HANDMADF. JEWELLERY DES1GNED AND ;| ;; MADE IN OUR OWN WORKROOM. ; I! Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte !> I ’	o ugodnih pogojih. — Priporočata se
!'	Edvard in Kristina ROBNIK
preslabo višimo. Vaš pokojni oče naj nam bo vsefl1' z$ed in opomin! — Urednik
BELJAK, Avstrija - Moram povedati, da sem n31* vse zadovoljna, ker prejemam avstralske MISLI- • vem sicer, kdo je bil tako dober, da se meje spon”1 in mi jih naročil. Žal dolgo hodijo do nas, a kom J jih čakam in prav vse prečitam. Moram reči, dav novic zvem iz MISLI kot od tu. Vsekakor želim 1 stati stalen naročnik, pa postati tudi plačnik in dolžnik. Verjamem, da se sleherni naš izseljenski danes bori za obstoj. Sporočite mi, prosim, kakoJe’ plačilom!	,
Sem izpod Triglava doma, a tudi jaz emigrant. 1950 do 1958 sem bila v ZDA, v New Yorku in P® Clevelandu, zdaj pa živim v Avstriji in sem bliže 11 ma. Sem pa kar ponosna, ko vidim izseljensko reV>J kot so MISLI: vse smo izgubili, srčne kulture in prl nosti pa nam niso mogli vzeti. ..
Prisrčno pozdravljam Vas, p. urednik, in seveda' agilne sodelavce — Minca Eberle Zupan.
VVODONGA, Vic. - Dragi p. urednik! Tukaj pošiljam izrezek iz našega lokalnega časopisa, kjetJ. med pokojnimi zopet slovensko ime. Gospa JOZt \ NA PERIČ je odšla hitro za svojim možem PettoM' smo ga pokopali lani v juliju. Umrla je 5. aprila.
,	i
,	Melbournskim Slovencem	se priporoča	'
J	KAMNOSESKO PODJETJE	!
:	VIZZINl	MEMORIALS
A	<
,	Verga	Bros. Pty	Ltd.	>.{
J	9	TRAVALLA AVE.. THOMASTOWN,	VIC-
<	Telefon: 359 5509,	1
!	doma: 470 4046 in 470 4095.
i	m	>
,	Nagrobne	spomenike izvršujemo po	dogovoru-	,
'	Garancija za vsako delo!
■ 19S' Misli, Maj
Sc želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
3* THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. N.S.W., 2165 Telefon: 72 1583
5t na maša zanjo je bila v sredo 7. aprila v cerkvi SlQCa Jezusovega, kjer se vsaka dva meseca zbiramo k Venski maši. Sožalje hčerki Dani Palla in vsem osta-
*im
brodnikom!
Cj . r9jstnih in drugih osebnih podatkov o pokojni-„ ‘mam. Vsaj s poročilom o smrti sem hotela ustreči ništvu. Saj ste že večkrat prosili za sodelovanje k r°čnikov pri poročanju iz manjših slovenskih nasel-m 'Matilda Vrh.
o O o
J|r' šoferskem izpitu.
,,j so enosmerne ceste?”
— To so tiste ceste, na katerih se lahko zale-
drug avto samo od zadaj.”
*
•fr
■fr
•d
•d
•fr
•fr
•fr
•fr
•fr
•fr
•fr
•fr
$
9A LOVVER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE
Tel. 63 1650
Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma!
ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo Sl 20.—
Slike za potni list — v dvajsetih minutah!
»&TEV POSTNE BESEDNICE smo objavili že v 'onočni številki. Rešitev so poslali: Ivanka Kro-s> ' Fr?ncka Anž in in Marija ŠpUar, Sestre v Slom-lv°Veni domu v Kew, Zatika *Svenšek, Jože Grilj, fi;f Krempl, Marija Jernejčič, Vinko Jager, Irena /u Lidija Čušin, Nepodpisani (z nekaj napakami), frr'la Oražem, Stanko Aster-Stater, Slavka Lumbar, Klun. — Žreb je določil nagrado ŽALIKI
REŠITEV VELIKONOČNE DOPOLNJEVANKE: 1. svila; 2. greda; 3. šleva; 4. klica; 5. skala; 6. proso; 7. snaga; 8. Otoče; 9. očala; 10. ponos; 11. lonec; 12. Mojca (ali pa Majda); 13. palec; 14. logar; 15. gnjat; 16. objem; 17. teloh. - Oznanilo, koga slavimo za velikonočne praznike, je skrito v drugi celi vrsti črk od zgoraj navzdol. Glasi se: VELIKONOČNO JAGNJE.
REŠITEV vel. dopolnjevanke so poslali: Sestre v Slomškovem domu v Kew, Lojzka Vučko, Ivanka Kropich, Francka Anž in in Marija Špilar, Žalika Svenšek, Vinko Jager, Marija Jernejčič, Frančiška Klun, Slavko Pust, Danica Petrič, Lidija Čušin, Jože Grilj, Amalija Kucler, Marija Oražem, Ivan Lapuh,'Viktorija Gajšek, Stanko Aster-Stater.
Izžreban je bil VINKO JAGER.
* * *
“Zares: kakšen bedak sem bil, da sem se poročil s teboj!”
“Vem, a jaz sem bila takrat tako zaljubljena, da tega žal nisem opazila.”
^radujemo:
•	ez ‘eden od 9 do 5.30 sobotah od 9 do 1 ure.
INCOME TAX RETURNS i
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri VaSih raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
Lastnik podjetja: STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
KRIŽANKA (Ivanka Žabkar)
30
IO
32,
24
14
20
Hfc
Ifc.
Gospa Podlogar kar ne more verjeti, da ji služkinja odpoveduje.
“Torej greste v službo k Medvedovim. Ali ste gospe povedali, da ste bili pri meni samo Sest tednov?”
“Da, gospa!”
“In vas namerava vseeno sprejeti?”
“Rekla je, da je zame najboljše priporočilo, da sem tako dolgo vztrajala pri vas...”
DOVTIPNE OD DOMA
- RESNICI V BRK . . .
+ Za tiste, ki žive od danes do jutri, je boljša prihodnost pojutrišnjem.
+ Teoretiki imajo več v žepih kot praktiki v rokah.
+ Več kot je državnih mlinov, manj je moke.
+ Ne pozabi, da se s časom tudi vsak oblastnik izrabi!
+ Pri nas je laže tistemu, ki laže.
+ Kdaj bo človek krona — ne stvarstva, ampak vsaj socializma?
+ Vsi se strinjamo, da nam teče voda v grlo. Varuhi okolja k temu pripominjajo:"Pa kako je umazana!"
+ Trgovinska antireklama:
— Kupujte pri nas — doslej smo še vse razočarali!
— Če mislite, da ste nevljudni, nas obiščite: naši prodajalci vas posekajo!
— Trgovino imamo odprto tudi med malico; res pa je, da v tem času ne strežemo.
— Vse izdelke prodajamo zajamčeno brez rezervnih delov.
Vodoravno: 1. Ime slovenskega pisatelja, katere9a( priimek moraš najti za lO.vodoravno; 4. skupaj greZ oderuštvom; 8. prevozno sredstvo; 9. izposojena go1®' vina; 10. priimek slovenskega pisatelja (1834 - 188/ ki je tudi veliko pisal iz narave; 11. vinska trta; 12.1°^ čilna črta dveh površin; 14. tuja beseda za abeced^
17. del obraza (dvojina); 19. razglas; 22. stara denafl13 enota; 26. zveza (na polju organizacije); 27. kazaln' zaimek; 28. zanesljivim, vdanim; 29. široka gladk2 ravnina; 30. mazilo, pomada; 31. slovenski bogoslov11 in leposlovni pisatelj (že pokojni) z imenom Stank0' 32. vrsta kruha, ki ni bel.
Navpično: 2. divje in strah vzbujajoče glasen; 3.p° udarek; 4. ozka pešpot; 5. ogrodja morskih živali, 1(1 včasih tvorijo cela otočja; 6. nepotrebna tuja besf da (a precej v rabi) za ploščo; 7. začne iti, začne hit®" ti; 12. tišina; 13. jad, srd; 15.eden znanih turističn' indonezijskih otokov; 16. noga nekaterih živ3*1'
18. portugalski kraj Marijinih prikazovanj trem Pa stirčkom; 20. žlebove popravlja; 21. otroke zabava)0 z njimi; 23. precej splošna bolezen starejših; 24. le*”3 doba; 25. božjepotnik.
REŠITEV pošljite do 20. maja na uredništvo!
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
'opravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnic*-
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
/117 LEWIS RD„ VVANTIRNA SOUTH, 3151.
VIC. — Telefon delavnice 221 5536
TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
MELBOURNSKI SLOVENCI1 Kadar potrebujete
TAXI TRUCK
za selitev in podobno, se boste	|
z MAKSOM HARTMANOM po domač*-- t pomenili za čas prevoza, delo pa bo J opravljeno dobro in po konkurenčni cen | Kličite čez dan: 311 6366	♦
RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. « (vprašajte za Maksa Hartmanal)	f
Ob večernih urah kličite Maksovo	J
številko doma: 850 4090	#
Nadaljevanje z notranje strani sprednjih platnic)
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA.- Strani ' Cena vezani knjigi 16 — dol., broširani 13.— dolarjev.
^ERo in ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javernika od 1927 do 1977. Sežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dolarjev.
^AŠ in MOJ ČAS. - Zbirka študij etičnih in kulturnih vprašanj izpod ?^esa našega filozofa Vinka Brumna, ki živi v Argentini. Cena vezani knji-•" dolarjev, broširani 10,— dolarjev.
$Hoja
ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega ne-nne spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjigi 5- dolarjev.
0, J^alimo GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v molitvenika. Poleg 527 pesmi so dodane tudi stalne mašne in druge olitve. Cena 5.- dolarjev. Ista pesmarica v skrajšani obliki (tiskana pri nas vstraliji) je na razpolago za 2,- dolarja.
2	TABORIŠČNI ARHIV PRIČA (l., 2., 3. in 4. zvezek) - zbral dr. Filip elj- Vsaka knjiga po 4,— dolarje.
J^HARSKA UMETNOST AZIJE. - Na 233 straneh, s številnimi kuhar-d07 recePti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih je-' ^rala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena 13.60 dolarjev.
^BIRKa CELOVŠKIH MOHORJEVK 1982,- Štiri vredne knjige za ce-dolarjev.
152&IRKA GORIŠKIH MOHORJEVK 1982. - Štiri vredne knjige za ceno dolarjev. (Na razpolago jih nimamo dosti.)
*
THE GLIMMER OF HOPE
(Svit upanja) — Knjiga je izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja (Oak Flats, N.S.W.). Obsega preprosto pisane spomine na dogodke v Loški dolini med revolucijo in jim dodaja svoja razmišljanja o mednarodnem komunizmu. Cena 6,- dol.
Naj še enkratomenim, da poštnina v ceni NI vključena!
SLOVENSKO MIZARSTVO
55 Priporoča melbournskim rojakom ?a udelavo kuhinjskih omar 'n drugega pohištva
zmerni ceni.
T'lefon: 459 7275
FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA, Vic.
E Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporočil za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk Izvršujemo vse vrste popravil'
V	Zalogi imamo slovenske črke (§7 ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima.
ZAJC
9 Tcnn>son Ave., CI.AVTON, Vic. 3169 Telefon: 544 8466
►
n*
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Streel, l.eichhardt, N_S.W., 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return"), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FF.RFOLJA,
J M THAMF.
F WFINBF.RG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — 'Tariff Companics".
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen. v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers’ Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme. Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490
DONVAL
RAVEL
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM .
Z. nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, vi/, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM J F. NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
POSEBNI EKONOMSKI DIREKTNI POLET
MELBOURNE - LJUBLJANA
DNE 16. JUNIJA 1982
STOPITE V ZVEZO Z NAMI ZA PODROBNEJŠA POJASNILA O TEM IZREDNEM POLETU V NAŠO LEPO SLOVENIJO!
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!