Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2000 352(497 4 Dornava) m \ly D Poštnina plačana pri pošti 2252 Domača 6005734,2 JLASILO OB šine DORNAVA Leto II, številka 2 18. clecember/gruden 2000 Občankam in občanom občine Dornava želim veliko medsebojnega razumevanja, blagoslovljene božične praznike, srečno, zdravo in uspešno novo leto 2001. župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž. VABILO OBČANOM Ob vstopu v novo tisočletje vabimo vse občanke in občane občine Dornava na srečanje zadnjega dne v letu z ognjemetom in kulturnim programom, ki bo potekalo v Kulturno-vaški dvorani v Dornavi s pričetkom ob 22. uri. Komisija za prireditve LETO 2000 USPEŠNO ZA OBČINO DORNAVA Približujemo se izteku leta 2000 Ob koncu vsakega leta ponavadi naredimo pregled, kaj smo v preteklem letu naredili oziroma dosegli. V občini Dornava smo lahko z doseženim v letu 2000 zadovoljni. Moj poudarek je vedno bil, da dobimo čim več denarja od države oziroma od resornih ministrstev mimo proračuna. Proračun občine delno zagotavljamo občani, razliko do primerne porabe, ki nam je zakonsko zagotovljena, pa nam pokrije država. Naš proračun znaša v letu 2000 približno 172.000.000,00 SIT. Na prvi pogled je to kar čedna vsota denarja, ko pa od tega odštejemo zakonske obveze, ki jih mora občina obvezno pokriti, je ostanek sredstev znatno manjši. Take obveze so: financiranje vrtca, osnovnega šolstva, raznih društev, vzdrževanje pokopališča, vzdrževanje infrastrukture in drugih rednih stroškov, ki znašajo skupaj 127 milijonov. Glede na našteto lahko ugotovimo, da nam za ostale dejavnosti in investicije v občini ostane približno 45 milijonov sredstev. Ostanek denarja iz občinskega proračuna ne zadovoljuje potreb in želja naših občanov. Zaradi tega smo se zelo angažirali, da smo poskušali dobiti čim več denarja mimo proračuna, kot sem omenil na začetku. Rezultati našega angažiranja so bili po mojem mnenju zelo uspešni. Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi dobili 10.000.000,00 SIT. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj nam je iz proračunske postavke demografije dodelilo 20 milijonov SIT. Za obnovo Osnovne šole v Dornavi nam je Ministrstvo za šolstvo in šport namenilo 18 milijonov SIT. Nad dodeljenim zneskom smo bili v občini zelo razočarani. Po Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Javno glasilo GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1656. Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Glasilo Občine Dornava med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Lektorica: prof. Lidija Šalamun Oblikovanje in tehnično urejanje: Zmagoslav Šalamun Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 125, nekaj obiskih v Ljubljani nam je uspelo, da je omenjeno ministrstvo namesto 18-ih milijonov SIT dodelilo 92 milijonov SIT. Že v letu 1999 smo pritiskali na Ministrstvo za kulturo ter Upravo RS za kulturno dediščino glede obnove razpadajočega gradu v Dornavi. Tako je bilo tudi letos. Rezultat našega prizadevanja se že opazi pri obnovi strehe in obnovi kamna okrog oken na gradu. Ministrstvo je za obnovo baročnega dvorca odobrilo 37 milijonov SIT. Če seštejemo denar, ki smo ga dobili od države mimo proračuna, znaša vsota 159 milijonov SIT, kar je skoraj toliko, kot znaša naš občinski proračun. Res je, da je večji del tega denarja, 129 milijonov SIT, bil porabljen za omenjene investicije, vendar vse to, kar se bo zgradilo, ostane v občini Dornava. V letu 2000 smo izvedli naslednja investicijska dela: - dokončali smo obnovo asfaltne ceste Brezovci-Tibolci; - asfaltirali smo makadamsko cesto Dornava-Prvenci; - preplastili cesto Brezovci-Lasigovci, ta preplastitev je bila zelo zahtevna in draga, saj smo zaradi dotrajanosti ceste morali najprej namestiti 5 cm podložnega asfalta in šele nato smo izvedli preplastitev; - preplastili smo del asfaltne ceste Dornava-Pacinje; - sanirali gramozno jamo v Dornavi in financirali izgradnjo Ribiškega doma; - asfaltirali nekaj cest in zgradili pločnike s cestno razsvetljavo v Mezgovcih; - dokančan je bil Gasilski dom v Dornavi; - izvedli razsvetljavo na igrišču Polenšak; - obnovili šolo na Polenšaku in nadaljevali z obnovo OŠ Dornava; - izvedenih je bilo tudi več vzdrževalnih del na celotnem območju občine. Omenjene pridobitve so občini v ponos in korist, saj bomo s tem največ pridobili občani v naši lokalni skupnosti. Z rezultati našega angažiranja za pridobitev finančnih sredstev smo zadovoljni. Če ne bi bili tako aktivni in prisotni na raznih ministrstvih, bi omenjeni denar odrajžal v razne druge občine za investicije; tako kot prejšnja leta. V Ljubljani je veliko našega denarja, vendar moramo biti sposobni, da ga čim več pripeljemo v našo občino. Sem optimist in prepričan sem, da bomo v letu 2001 z našim angažiranjem uspeli pridobiti še več denarja mimo proračuna kot v letu 2000. Občina Dornava se mora vidno razvijati na celotnem območju, tako na ravninskem kot na gričevnatem. Zavedam se, da nikoli ne delaš tako dobro, da ne bi mogel delati še boljše, zato moramo kljub doseženemu v občini Dornava pospešiti korak razvoja, saj si želimo z demografsko ogroženega območja Slovenije. župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž. PRIZNANJA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2000 Bogato kulturno, športno in gospodarsko dogajanje v občini Dornava je tudi letos dobilo svoj poudarek ob 5. občinskem prazniku. V maju in juniju so se zvrstile razne prireditve. Posebej aktivni so bili gasilci in športniki na raznih tekmovanjih. Organizirani so bili konceh. Na novo smo odprli ribnik v sanirani gramozni jami in gasilski dom v Dornavi. Gospodarski uspehi so se vrstili skozi vse leto. Visoka jubileja smo počastili v Dornavi, 100 let PGD, in na Polenšaku, 100 let zgradbe Osnovne šole Polenšak. Osrednja prireditev ob 5. občinskem prazniku je bila 11. junija 2000. Lep program v slavnostno okrašeni Vaško-kulturni dvorani so letos predstavili najmlajši. Na novo se nam je predstavila Pihalna godba Občine Dornava. Mnogi občani in številni gostje, na čelu z ministrom za kmetijstvo, g. Cirilom Smrkoljem, so počastili naš praznik. Vsem hvala._______________ Ob 5. občinskem prazniku občine Dornava smo podelili štiri priznanja za aktivno delo in razvoj v občini Dornava. Dobitniki priznanj so: Odbor za obnovo dvorca Dornava, prof. Slavica Bratuša, Dornava 58, Edvard Cvetko, Polenšak 19, Janez Cigula, Dornava 106 Obrazložitev: Odbor za obnovo dvorca Dornava je bil ustanovljen samoiniciativno leta 1995. V petletnem obdobju je z dopisi, posveti, koncepti opozarjal javnost kot tudi strokovne institucije o stanju dvorca Dornava, predvsem o nujnosti obnove. V tem času so bili obnovljeni drevored, 6 grških filozofov, 77 vaz; skupaj 117 kipov, kartuša, ura, prednji portal. Dvorec Dornava je vključen v posebni program Ministrstva za kulturo. Išče se naslednja namembnost dvorca. Odprt je tudi posebni ŽR, namenjen obnovi dvorca Dornava. Člani od- bora delajo prostovoljno, prof. Slavica Bratuša, Dornava je profesorica germanistike in etnologije na Gimnaziji v Ptuju. Svoje znanje in izkušnje je prenesla v okolje občine Dornava. Veliko dela nameni ohranjanju kulturne dediščine v samem kraju. Deluje v TED Liikari Dornava, v VO Dornava, na internem programu KTV Dornava je oblikovala vsebinski del programa, vedno pa priskoči na pomoč pri oblikovanju programa ob posameznih prireditvah v občini Dornava. Edvard Cvetko, Polenšak 19 ima zasluge predvsem na področju gospodarskega dela PGD Polenšak in Turističnega društva Polenšak. V obeh društvih deluje kot gospodar. Aktivno je bil vključen pri obnovi gasilskega doma Polenšak, redno pa skrbi za njegovo vzdrževanje. Od mladosti je operativni član društva. Tudi v Turističnem društvu deluje kot član ter je bil ob gradnji doma prisoten od samega začetka del. Posebne zasluge gredo imenovanemu pri organizaciji izvedbe vsakoletne prireditve “Praznik žetve ter razstava kruha in pogač”. Več let je bil tudi član župnijskega sveta, kjer je opravljal vlogo gospodarskega pomena. Janez Cigula, Dornava 106 aktivno deluje na gospodarskem in društvenem področju. Od mladosti mu je gasilstvo privezano na dušo. Bil je sektorski poveljnik, predsednik Gasilske zveze Dornava in je gasilstvo pogosto zastopal izven meja občine. Deloval je v večih gradbenih odborih in se po strokovni gradbeni vlogi vključeval v izvajanje del: za izgradnjo doma in urejanje pokopališča, za izgradnjo pločnika, za izgradnjo gasilskega doma in še mnogih dmgih dejavnosti. Je predsednik DU Dornava in še vedno aktiven na mnogih področjih. Dobitnikom priznanj čestitamo. Franc Zagoršak PODRUŽNIČNA OŠ POLENŠAK 11. novembra 2000 je poteklo točno 100 let, kar se odvija pouk v šolski zgradbi na Polenšaku. Častitljivo stoletnico smo praznovali v okviru občinskega praznika 10. junija letos. Rada bi se zahvalila vsem, ki so to praznovanje omogočili: g. županu Francu Šeguli, ki se mu je zdelo pomembno, da se stoletnica poudari in da je samo zgradbo potrebno pripraviti na to. Zato je šola dobila prenovljeno fasado in nekatere notranje prostore. Za pomoč in nasvete se zahvaljujem ge. ravnateljici Zdenki Kostanjevec in tudi Valeriji Lenart ter Zlatki Dolenc. Prav posebno pa se zahvalim svojim zvestim sodelavkam na podružnici, saj smo zopet dokazale, da je v slogi moč in da uspeš, če hočeš. Pri konkretnem delu je bil najbolj zaslužen g. Marjan Hrga, ki je v rekordnem času opravil beljenje fasade in domiselno okrasil notranje prostore. Pri urejanju okolice sta vlagala svoje moči še Janko Petek in Stanko Plohl. Posebno nas je veselilo, da se je prireditve udeležilo mnogo krajanov in veliko nekdanjih učiteljev in bivših ravnateljev. Lepo jih je bilo videti, kako so obujali spomine na čase, ko so bili mladi in so v težkih pogojih učili in živeli na podeželski šoli, ki je bila takrat še odrezana od sveta, pa tudi sami niso imeli prevoza, da bi lahko obiskali naprimer zobozdravnika ali frizerja v mestu. Avtobus je v tistem času vozil samo zjutraj v mesto in popoldne iz mesta. Ravnatelj iz 60-ih let, g. Blažič, je obujal spomine na OŠ na Polenšaku, ki jo je takrat obiskovalo 234 učencev. Vsi ti učitelji so opazili, kako je kraj od takrat napredoval in kako je danes urejen. Nekateri so še dolgo v noč kramljali med seboj ali s svojimi nekdanjimi učenci. Bilo je res prisrčno srečanje. Šola je bila ta dan spremenjena v razstavo. V dveh učilnicah so razstavljali svoje izdelke sedanji učenci. Obiskovalci so se čudili, kaj zmorejo otroške ročice. V eni od učilnic so razstavljali svoja likovna dela bivši učenci te šole: Elfrida Brenčič, Rozalija Hojnik in Ivan Slana. K sodelovanju smo jih povabili zato, ker cenimo njihove stvaritve. Najbolj pa smo ponosni, da smo dali obiskovalcem dober kulturni program - plesno pravljico Zrcalce, zrcalce ..., kjer so nastopali učenci naše šole pod vodstvom plesnega pedagoga Tomaža Bolcarja. Plesna skupina “SMUKECI” OŠ Polenšak je ena od plesnih skupin Otroškega plesnega gledališča iz Ormoža. Plesni pedagog in koreograf je Tomaž Bolcar. Plesna skupina deluje na šoli tretje leto. Otroci radi plešejo. Plešejo, ker je ples prijetno gibanje in gibanje je otroštvo. Predstavo Zrcalce, zrcalce ... so pripravili v čast stoletnici šole. V vlogi Sneguljčice je zablestela Alenka Štebih, v vlogi princa David Majcen, v vlogi čarovnice pa Špela Hojnik. Veselili in jokali so se palčki, blestela so pravljična ogledala, nastopili frizerji in jabol- ka. Otroci so v vsak gib dali del sebe, košček svojih sanj. Plesali so zato, da bi se spoznavali, našli pot k vsemu, kar je, še posebej k človeku. Upam, da so našli pot tudi do te drage publike, kajti plesali so kot še nikoli - samo za vas. Danes ne počivajo; vadijo in plešejo dalje, sanjarijo, se povezujejo in ustvarjajo, da bi osvajali nova in nova srca. V šoli je potrebno vzpostaviti takšno stanje, da otroci slišijo glas svojega srca. Mislim, da ga naši otroci slišijo. vodja podružnične OŠ Polenšak Marija Štebih OTVORITEV GASILSKEGA DOMA V DORNAVI Da gasilsko društvo v Dornavi obstaja 100 let, je bilo napisano v prejšnjem glasilu občine Dornava. Kot pa je že navada, da je ob vsaki slovesnosti nekaj posebnega, nekaj novega, smo si tudi člani PGD Dornava 12. avgusta 1997 zadali nalogo, da se pristopi k pripravi izgradnje novega gasilskega doma v Dornavi. Začele so se akcije za nabavo gradbenega materiala in potrebne dokumentacije za gradbeno dovoljenje. K časovnemu odmiku pa je prispevala tudi reorganizacija v društvu. Do pričetka del je prišlo 21. 5. 1999. To je dan, ko smo v Dornavi ostali brez gasilskega doma, pa tudi dan, ko se je pričela trnova pot dornavskih gasilcev. Zavedali smo se, da poti nazaj več ni. Cena oziroma predračunska vrednost po projektu je znašala 43 milijonov SIT, kar je lepa vsota. Z neizmerno močjo članov, prijateljev, vseh vaščanov in tudi sosednjih vasi občine Dornava so prijatelji gasilcev priskočili na pomoč, seveda po svojih močeh. Da smo pa lahko objekt 10,5 m x 16,5 m zgradili, je bilo vgrajenega 56 m3 betona, skupaj je bilo potrebno zložiti 6.300 kosov opeke, vgraditi 190 m2 stropa, ker pa je stavba morala dobiti streho, smo potrebovali 22 m3 lesa, ki so ga prispevali lastniki gozdov iz občine Dornava. Prispevek temu delu je tudi 10.837 prostovoljnih ur, za prehrano delavcev pri gradnji pa so skrbele vaške gospodinje. Tudi samostojni obrtniki so prispevali lep finančni delež pa tudi svoje izdelke. Ob strani niso stala niti društva in organizacije, kajti dobili smo tudi materialno in moralno pomoč. Zahvalo za razumevanje in pomoč moramo dati tudi VO Dornava. Kot rečeno, gasilci nismo gradili gasilskega doma za sebe, temveč za potrebe občanov v občini in izven njenih meja, kar so z razumevanjem sprejeli tudi svetniki občine Dornava na čelu z gospodom županom Francem Šegulom, ki nam je dajal finančno pomoč, spodbudo, nasvete in moralo do končnega uspeha. Ob 100-letnici in prazniku GZ Občine Dornava smo ob velikem številu gasilcev in krajanov 18. junija 2000, ob 14. uri, s ponosom predali svojemu namenu novo zgradbo Gasilskega doma v Dornavi. Gasilci pa nismo bili angažirani le pri izgradnji potrebnega objekta, temveč se je zmeraj delalo na preventivi, na strokovnem izobraževanju in praktičnem izpopolnjevanju, tako da je bila požarna varnost zagotovljena, saj je to tudi osnovna naloga gasilstva. V naše vrste smo vključili tudi podmladek. Ponavlja pa se tudi tradicija, ko smo imeli v gasilskih vrstah žensko desetino, kajti operativnim gasilkam je uspelo vključevanje žensk, tako da imamo že dobro žensko desetino, ki na tekmovanjih že žanje vidne uspehe. Njihova priznanja že krasijo novi gasilski dom. Povedati moramo tudi, da z gradbenimi deli še nismo končali, kajti podstrešje še ni dokončano. Upamo, da bo s pomočjo občanov oziroma razumevanjem svetnikov in župana ter dobro voljo članov gasilskega društva in prostovoljnim delom uspeh tudi vnaprej. Vemo, da je v slogi moč, ker pa se leto 2000 bliža h koncu, želimo gasilci vsem občanom zdravja, sreče in zadovoljstva. Nasvidenje s koledarjem 2001. Janko Cigula PET LET DELA IN ŽIVLJENJA DORNAVSKEGA OKTETA V Dornavi se je že precej let nazaj rojevala velika želja po ustanovitvi moškega okteta, in to se je v oktobru leta 1995 tudi zgodilo. Takrat se je zbralo 8 prekaljenih pevcev in si dejalo, da bodo s strpnostjo, preudarnostjo in občutkom za realnost poskušali ustanoviti oktet in ga postaviti na noge. Strokovno vodenje okteta je prevzela prof. Simona Žgeč Veselič, sicer lastnica zasebne glasbene šole NOKTURNO iz Dornave. Takoj so začeli s trdim in vztrajnim delom. Že istega leta so se v domači cerkvi v Dornavi predstavili domačemu občinstvu na predvečer božiča in s svojim petjem zbrane tako navdušili, da so jim v cerkvi celo zaploskali, kar ni ravno običaj. Kmalu za tem so začela prihajati vabila na javne nastope. V občini Dornava praktično ni prireditve, kjer ne bi bilo zraven Domavskega okteta. Vsako leto se udeležujejo revije oktetov in zborov na Ptuju in v Šentjerneju na Dolenjskem. Veliko nastopajo tudi izven občine, in sicer na raznih otvoritvah, sprejemih, pogrebih, raznih obletnicah in podobno. Vsa ta leta prepevajo tudi kot koledniki za tri kralje, ko gredo od hiše do hiše in voščijo vse dobro v novem letu in tako skrbijo tudi za ohranitev kulturne dediščine. Izdali so že tudi svojo prvo kaseto, ki je bila med ljudmi lepo sprejeta. Repertoar Domavskega okteta je zelo raznolik, od renesančne glasbe do sodobne zborovske literature, sakralnih in narodnih pesmi ter črnskih duhovnih pesmi. V oktetu pravijo, da so ena velika družina, saj si velikokrat pripravijo vesele trenutke tudi za sebe in svoje družine. Lepo se to sliši! Oktet deluje pod okriljem TED LUKARI iz Dornave, materialno pa jih podpira in jim stoji ob strani Občina Dornava z županom g. Francem Šegulo na čelu, za kar se seveda lepo zahvaljujejo. Za konec našega pogovora z okte- tovci je potrebno omeniti tudi, kdo so člani Domavskega okteta: - Franc Vrabl in Srečko Valenko -prvi tenor - Drago Zupanič in Robi Šacer dmgi tenor - Franc Slodnjak in Jože Peteršič -prvi bas - Marjan Veselič in Franc Žgeč -dmgi bas Za dobro organizacijo v oktetu in za stike z javnostjo skrbi g. Marjan Veselič kot predsednik okteta. Zaključno misel za ta članek pa nam je podala strokovna voditeljica okteta, prof. Simona Žgeč Veselič: “Vsak nastop z oktetom v celoti občutimo kot resno delo, ki ga kaže nadgrajevati in nadaljevati v temeljnem poslanstvu, ki je nedvomno navdihovalo nastanek okteta!" STRAN - 5 NADALJEVANJE TRADICIJE - ŽE NEKOČ USTANOVLJENE PIHALNE GODBE Nihče prav ne ve, kako daleč nazaj bi bilo potrebno poseči, da bi izvedeli, kdaj točno je začela delovati prva pihalna godba v vasi Dornava. Starejši znajo povedati, da to izvira še iz hudih časov, ko je nekaj navdušenih vaščanov, nihče z glasbeno izobrazbo, ob praznikih in prireditvah razveseljevalo ljudi s koračnicami, budnicami in podobnimi melodijami. BILO JE NEKOČ Današnja pihalna godba je nekaj drugačnega. Pobuda za nadaljevanje pretrgane tradicije je bila dana predvsem s strani župana, g. Franca Šegule, in ni dolgo trajalo, da so v oktobru 1999 stekli prvi negotovi koraki in pridobivanje članov. Leto nazaj bi lahko člane godbe prešteli na prste dveh rok, po tem času pa je kadrovska zasedba že bolj izpopolnjena. Med nami je ZGODOVINA “PLEHMUZIKE” Po pripovedovanju domačinov je bila v Dornavi ustanovljena godba na pihala leta 1934. Njen kapelmaister (dirigent) je bil Frunčekov Jaka (Jakob Belšak). Igral je fligeharm. Ob telovem je “plehmuzika” igrala pred procesijo, najprej g. Pongratzu pred gradom. Odmevno je bilo njihovo igranje tudi na vrhu gasilskega stolpa. Godba je delovala pod okriljem Bralnega društva, ki je bilo med vojnama nosilec družbenega in kulturnega življenja v kraju. Ljudje so se zbirali v glavnem ob branju (čitanju) knjig. Takrat sta delovali tudi dve skupini tamburašev. Časi po vojni “plehmuziki” več niso bili naklonjeni. Kolo zgodovine se vrti naprej. Franc Zagotfak mogoče najti osnovnošolce, dijake, študente, delavce in uslužbence v različnih podjetjih, ne manjka pa niti upokojencev. Prvi javni nastop, in to v novi preobleki, je za nami; za uresničitev želja in namenov gre zahvala našemu donatorju, Občini Dornava. Pri vseh godbenikih, ne glede na starost, je čutiti predanost, uživanje pri skupnem delu in željo po razveseljevanju poslušalcev nad dobro glasbo. Obljubljamo, da v domači in širši okolici ne bo nobene prireditve iz kulturnega, gospodarskega ali javnega življenja, kjer godba ne bi načela slavnostnega obeležja. Upam, da nas je publika dobro sprejela in da bo tako tudi v prihodnje. Mnogo truda, energije, volje, potrpežljivosti ter ljubezni do glasbe vlagamo v to delo, zato si iskreno želimo, da bi ob našem osebnem zadovoljstvu poslušalcem dali nekaj lepega in plemenitega. V imenu vseh dornavskih godbenikov bi vas povabil na predbožični koncert, ki bo v petek, 22. decembra 2000, do takrat pa veliko glasbenih pozdravov. umetniški vodja /.latko Munda OBNOVA DVORCA DORNAVA V Ur. listu RS, štev. 59, je bil objavljen razpis za sanacijska dela na objektu grad Dornava - glavni objekt (krovska dela, kleparska dela, strelovod, sanacija kamnitih delov fasade, ometi, stavbno pohištvo, kovaška dela, fasadni oder). Ocenjena vrednost del je 290.000.000,00 SIT. Dela se bodo letno realizirala v višini razpoložljivih sredstev, v letu 2000 približno 37.000.000 SIT. V tem letu opravljajo izvajalci IGM-a in Gradisa dela na obnovi ostrešja, zamenjujejo najbolj kritične dele “rušta”, nove late, novo kritino - opeko bobrovec, nove bakrene obrobe in žlebove, obnavljajo dimnike in kamnite dele fasade. Občina Dornava je prevzela čiščenje ostrešja. Veseli nas, da bo grad dočakal zimo z obnovljeno streho. Obnova se je začela pred petimi leti z obnovo kipa Marije Brezmadežne, nadaljevala se je z obnovo lipovega drevoreda, vseh plastik (kipov), grških filozofof, fontane, vaz, prednjega portala. V letu 2001 je v programu obnova fasade in stavbnega pohištva in tako naprej. Obstaja vedno večje upanje in prepričanje, da bo Dvorec Dornava zasijal v novi obnovljeni podobi. Hvala Ministrstvu za kulturo, Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Občini Dornava in mnogim posameznikom v občini in izven nje, ki prispevate svoj delež k obnovi. Odbor za obnovo Dvorca Dornava Franc Zagoršak USPEHI UČENČEV OŠ DR. FRANJA ŽGEČA DORNAVA NA TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 1999/2000 L TEKMOVANJA V ZNANJU 1. SLADKORNA BOLEZEN (letos je bilo organizirano prvič - organizatorja sta bila Društvo diabetikov in Ministrstvo za šolstvo in šport) šolsko: tekmovalo je 9 učencev in vsi so osvojili bronasto priznanje državno: 3 učenci (Branka Bratuša, Igor Čerpn-jak in Mojca Prigl) - vsi so osvojili zlato priznanje Mentorici: Marta Tuš in Marija Velikonja 2. VESELA ŠOLA šolsko: sodelovalo je 71 učencev od 4. do 8. razreda regijsko: uvrstilo se je 20 učencev Rezultati: 1x1. mesto in uvrstitev na državno tekmovanje (Jana Kavčič) 3x2. mesto, 1x3. mesto, 1 x 4. mesto državno: Jana Kavčič, 5. r. - zlato priznanje Mentorica: Nada Gregorec 3. SLOVENSKI JEZIK šolsko: 19 učencev 7. in 8. r. - 6 bronastih priznanj državno: 4 učenci, Renata Čeh, 8. r., je osvojila srebrno priznanje Mentorica: Terezija Majcenovič 4. NEMŠKI JEZIK šolsko: 9 učencev 8. r. državno: 4 učenci 1 x srebrno priznanje: Bojan Zagoršek 2 x bronasto priznanje Mentorica: Marija Bezjak 5. ZGODOVINA šolsko: 50 učencev od 6. do 8. r. - 19 jih je osvojilo bronasto priznanje regijsko: 5 učencev - vsi so osvojili srebrno priznanje državno: 2 učenki: Minca Šegula, 7. r., Amadeja Stare, 8. r. - zlato priznanje KVIZ: Kako so živeli Kelti Ekipa treh učencev 8. r. (Amadeja Stare, Matjaž Vrtič, Tadej Starčič) je osvojila zlato priznanje Mentorica: Irena Galun Pravdič 6. KEMIJA šolsko: 8 učencev 7. in 8. r. - 4 so osvojili bronasto priznanje \ regijsko: 4 učenci, Amadeja Stare in Minca Šegula - srebrno priznanje državno: Amadeja Stare Mentor: Janez Horvat 7. FIZIKA šolsko: 15 učencev 7. in 8. r. - 4 so osvojili bronasto priznanje regijsko: 2 učenca sta osvojila srebrno priznanje Mentorica: Silva Ducman 8. MATEMATIKA šolsko: 53 učencev od 5. do 8. r. -12 jih je osvojili bronasto priznanje regijsko: 7 učencev, 3 x srebrno priznanje: Maja Hojnik, 6. r,. in prvo mesto v regiji, Amadeja Stare in Tomaž Korpar, 8. r. Mentorici: Marta Šilak in Majda Anzelc 9. MLADI TEHNIKI IN MODELARJI Srečanje mladih tehnikov podravske regije v Poljčanah v kategoriji jadralni modeli: Dominik Kukovec - 3. mesto, Jernej Šilak - 4. mesto Moškanjci: 2 x tekmovanje v kategoriji Al -obakrat je prvo mesto osvojil Jernej Šilak Mentorja: Danilo Muršec in zunanji sodelavec 10. MLADI ČEBELAMI državno tekmovanje v Novem mestu: 3 kategorije: nižja - srebrno priznanje srednja - zlato priznanje vLšja - bronasto priznanje Mentorica: Slavica Golob H. TEKMOVANJA V ŠPORTU Medolkrinski ltros: jeseni - OŠ Videm: 24 učencev, 2 x srebrna medalja spomladi - Moškanjci: 20 učencev -2x1. mesto: Damir Zagoršek, 5. r., in Niko Nedeljko, 6. r. Ekipno: 1. mesto Mali nogomet - medobčinsko prvenstvo: 7. in 8. r.: do finala, Bojan Zagoršek je proglašen za najboljšega strelca tekmovanja 5. in 6. r.: drugi v svoji skupini Odbojka - dekleta - medobčinsko prvenstvo: Naša ekipa je osvojila 1. mesto. Namizni tenis - medobčinsko prvenstvo: Jernej Šilak je osvojil 1. mesto. Atletika - učenci od 5. do 8. r. medobčinsko prvenstvo, Ptuj: 1. mesto: Dani Rus - daljina Majda Krajnc - žogica Andreja Kovačec - krogla 2. mesto: Tadej Starčič - 300 m 3. mesto: Damir Zagoršek - 60 m David Fric - krogla Štafeta 4 x 100 m - dečki regijsko prvenstvo, Slovenska Bistrica: 1. mesto: Andreja Kovačec - krogla 2. mesto: Majda Krajnc - žogica 3. mesto: Dani Rus - daljina Niko Nedeljko - 300 m 4. mesto: Tadej Starčič - 300 m Bernardka Valenko -1000 m državno prvenstvo: Andreja Kovačec - krogla - 7. mesto Dani Rus - daljina - prvenstva se ni udeležil zaradi poškodbe noge Atletski troboj (60 m, daljina, žogica)-medobčinsko prvenstvo na Ptuju za učence 3. in 4. r. Deklice: ekipno 1. mesto. Med posameznicami pa so naše deklice osvojile prva tri mesta: zlata medalja: Manuela Čeh srebrna medalja: Maja Čuš bronasta medalja: Maja Galun Judo mm w. • »j#. II*'” Medobčinske prvakinje v atletskem troboju regijsko prvenstvo - Limbuš: 4 x zlata medalja (Dani Rus, Marjan Majcen, Andrej Kuharič in Renato Trupkovič) in uvrstitev na državno prvenstvo državno prvenstvo - Ljubečna pri Celju: 2 x zlata medalja in osvojitev naslova državnega prvaka: Dani Rus in Marjan Majcen 2 x bronasta medalja: Andrej Kuharič in Renato Trupkovič Mentorja vseh športnih aktivnosti: Uroš Langerholc in Dušan Koren “Zlati” judoisti Zdenka Kostanjevec, ravnateljica GRADNJA IN OBNOVA OŠ V DORNAVI IN PRIPRAVE NA DEVETLETKO Prizadevanja za obnovo in dozidavo OŠ potekajo že nekaj let. Tako smo v letu 1996 obnovili ogrevanje, lani pa smo pričeli z gradbenimi deli. Povečali smo telovadnico, dogradili eno učilnico in upravne prostore. V mesecu decembru smo dokončno opremili telovadnico in jo predali v uporabo, vsem krajanom pa smo jo predstavili na letošnjem občinskem prazniku. Zelo delovne so bile letošnje počitnice: - na novo smo prekrili celotno streho šole; - opravili smo gradbena dela v atriju; - popolnoma smo obnovili sanitarije in umivalnice pri telovadnici; - dokončali smo dela v upravnih prostorih. Zdaj opremljamo novo učilnico za učence 3-b razreda in upravne prostore. Upam, da se bomo do konca novembra preselili. Izpraznjeno zbornico bomo začasno preuredili v računalniško učilnico in tako omogočili učencem boljše prostorske pogoje. In kaj nas še čaka? - Zamenjava stavbnega pohištva in ureditev fasade; - obnova učilnic, hodnikov, avle in garderobe; - dokončanje del v atriju, kjer bomo imeli jedilnico, računalniško učilnico in knjižnico s čitalnico; sedanje upravne prostore preurediti v dve novi učilnici; - oprema prostorov. Upamo, da bomo omenjena dela opravili v naslednjem koledarskem letu in se resnično lahko ponašali z lepo in urejeno šolo. S tem bodo izpolnjeni tudi prostorski pogoji za prehod na novo 9-letno OŠ. Na šoli posvečamo posebno skrb izobraževanju učiteljev. Lani smo posodobili učne načrte in elemente nove 9-letke že vnašamo v pouk. Hkrati pa spremljamo vse novosti in se udeležujemo strokovnih srečanj in seminarjev, tako da bomo na začetek 9-letke dobro kadrovsko pripravljeni. Novosti v osnovnošolskem izobraževanju pa ne prinašajo sprememb samo učiteljem, ampak predvsem otrokom in njihovim staršem. O novi OŠ je bilo v sredstvih javnega obveščanja že veliko zapisanega in povedanega. Naj povzamem samo nekaj najpomembnejših sprememb. Otroci bodo obiskovali OŠ 9 let, od 6. do 15. leta starosti. Izobraževanje bo razdeljeno na tri obdobja, od 1. do 3. r., od 4. do 6. r. in od 7. do 9. razreda. V prvi razred se bodo vpisovali tisti otroci, ki bodo v koledarskem letu dopolnili 6 let. V prvem razredu bo poleg učiteljice pri vzgojno-izobraževalnem delu sodelovala tudi vzgojiteljica. Predšolsko varstvo bo zaključeno s 6. letom otrokove starosti, ne bo več priprave na šolo (male šole). Spremembe prinaša tudi tretje olxlobje. Učenci 7. razreda se txxlo poleg obveznega predmetnika odločili tudi za tri obvezne izbirne predmete po svojih interesih in sposobnostih. Pouk se bo izvajal nivojsko, pri nekaterih predmetih (slovenščina, matematika in tuji jezik) pa bo uvedena tudi zunanja diferenciacija. Rezultati spremljanja uvajanja 9-letke so zelo vzpodbudni predvsem za učence 1. razreda, določene spremembe pa bodo potrebne še v tretjem obdobju, saj so po ugotovitvah strokovnjakov sedmošolci preobremenjeni. Več o novi 9-letki bom zapisala v eni od prihodnjih številk občinskega glasila, preden pa torno pri nas uvedli novi program, bomo starše temeljito seznanili z vsemi spremembami in novostmi. Zdenka Kostanjevec, ravnateljica OTVORITEV PLOČNIKOV IN BLAGOSLOV OBNOVITVE KAPELE V MEZGOVCIH Na lepo sončno nedeljo, 24. septembra 2000, smo se vaščani Mezgove veselili nove pomembne pridobitve za našo vas. Na ta dan smo slovesno predali svojemu namenu novozgrajene pločnike. Z otvoritvijo pločnikov in z blagoslovom obnovljene kapele smo zaključili gradbene dejavnosti na področju komunalne infrastrukture v naši vasi za leto 2000. Že v letu 1999 so vaščani Mezgove izrazili željo, da se pristopi h gradnji pločnikov skozi celotno naselje. V VO Mezgovci smo se skupaj s člani gradbenega odbora za pločnike in vaščani trudili, da se ta želja realizira. Ob podpori Občinskega sveta Občine Dornava smo v začetku meseca letošnjega leta začeli izvajati gradbena dela na terenu. Gradnja pločnikov je kot največja investicija v letu 2000 potekala vse poletje do sredine septembra. Istočasno z gradnjo pločnikov smo v vasi izvajali še druga manjša, vendar pomembna gradbena dela. Obnovili smo vaško kapelo, asfaltirali smo cesto mimo Štebi-hovih in asfaltirali več krajših odcepov cest po vasi. Z izgradnjo pločnikov smo delno posodobili tudi hidrantno mrežo in na novo uredili cestno razsvetljavo. Zamenjali smo kritino na mlekarni sredi vasi, uredili smo vrtne grede po vasi in zemljišče ob reki Pesnici. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vaščanom vasi Mezgovci za njihovo pomoč in strpnost pri samih izvedbenih delih. Z množično udeležbo na otvoritvi pločnikov in na družabnem srečanju po sami otvoritvi ste vaščani dokazali, da se veselite novih dosežkov v naši vasi. predsednik VO Mezgovci Rebert Ž1HER IZTEKA SE JUBILEJNO SVETO LETO Izteka se jubilejno “sveto leto”. Prav je, da se ozremo nazaj, kaj vse smo v tem “svetem času” doživeli. V Sloveniji smo pred kratkim obhajali drugo zasedanje sinode, ki ji je bila za vodilo misel Odprtost do življenja. Ob sklepu sinode je bilo poudarjeno tudi to, kar je izrekel sveti oče Janez Pavel II. v mesecu oktobru, ko je sprejel v baziliki svetega Petra v Vatikanu slovenske škofe ter številne duhovnike in blizu štiri tisoč ostalih romarjev. Takrat je dejal: “Spodbujam vas k večjemu pogumu in zdravi samozavesti, ki naj se odražata tudi v vašem javnem udejstvovanju ... Zavzeto in enakopravno sodelujte z vsemi ljudmi dobre volje na področju politike in gospodarstva, kulture, šolstva in medijev. Tako boste sodelovali pri utrjevanju bolj pravične in solidarne družbe, ki se navdihuje ob vrednotah božjega kraljestva.” Lahko rečem, da smo pri nas v letu, ki se izteka, to tudi uresničili. Tako je bilo sodelovanje z vsemi organizacijami v župniji ter z Občino Dornava-Polenšak. Tudi s strani župnije smo veseli vsega, kar je dobro, lepo ter koristno za kraj, kjer živimo in smo. Posebno moram poudariti, da imajo vsi “vodilni možje in žene” posluh za kulturno-verske objekte. Tako gre zahvala vsem ob obnovi kapele v Mezgovcih, posebno pa še ob obnovi fasade in pleskanju župnijske cerkve sv. Doroteje v Dornavi. Upam, da bomo v tem kraju, občini - župniji, še naprej “naravno odprti do življenja” ter ga bomo sprejemali kot dar, ga spoštovali kot sveto in ga radodarno podajali naprej. p. Jože Kramberger CERKEV SV. MARIJE NA POLENŠAKU Na prijaznem gričku v Slovenskih goricah stoji na Polenšaku od daleč vidna “bela cerkvica” svete Marije, ki goduje na dan Marijinega obiskanja. Ljudsko izročilo govori o čaščenju Marije, ki naj bi bilo na tem mestu že okoli leta tisoč. To čaščenje in zatekanje k Mariji pa je bilo izrazito v časih kuge, lakote in drugih nezgod. Ko še ni bilo cerkve, je bilo čaščenje pred podobo, ki je visela na stari vaški lipi. Omenjajo tudi zdravilni studenec. Številni romarji so s svojimi darovi pomagali, da so leta 1621, blizu lipe z Marijino podobo, začeli zidati sedanjo cerkev, ki jo še danes občudujemo. Zidali so jo 14 let. Posvečena je bila 24. septembra 1772. Prvotno je spadala v župnijo Sv. Lovrenca. Lokalna kaplanija pa je postala pred 200-timi leti, župnija pa leta 1870. Je božjepotna cerkev, ker so od vseh strani prihajali sem v procesijah številni romarji. V letu 1872 jih je prišlo kar okoli 40.000. Oltarna kompozicija je Holzingerjevo delo, prav tako prižnica in štirje stranski oltarji. Cerkev je bila po potrebah v detajlih večkrat obnovljena. Trenutno žup-ljani ob podpori občine na njej obnavljamo del ostrešja. Tudi okolica je lepo urejena s cvetjem in gredicami, kar je že večletna tradicija sodelovanja in ponos celo krajevni skupnosti in občini. Vsem dobrotnikom in graditeljem župnije - v kakršnem koli pogledu - se v imenu župljanov, svojih sodelavcev in v svojem imenu iskreno zahvaljujem ter želim vse dobro. župnik Sv. Marije Polenške Tone Furar POSODOBITEV KTV - SISTEMA DORNAVA KTV-sistem Dornava je postal dokaj zastarel sistem. Predvsem se to nanaša na njegovo centralo, v katero se v letih, v katerih deluje, ni skoraj nič vlagalo; seveda pa se je zato zelo posodobilo in povečalo omrežje, v katerem so vsi kabli pod zemljo. Tako je nastala nuja tudi po posodobitvi centrale in potekati so začeli pogovori o posodobitvi lastne centrale ali o priključitvi na kak večji sistem. Po prejetju ponudb se je UO Društva uporabnikov KTV Dornava na 14. redni seji odločil, da se posodobi sistem v sodelovanju z vzdrževalcem in Telekomom Slovenije in da se naš sistem vključi v nov, večji sodobni sistem, ki nam bo ponudil širšo programsko izbiro. Odločitev je bila dokaj lahka, saj ima večji sistem zelo veliko prednosti: - je eden najsodobnejših kabelskih sistemov, kakršnega si sami ne moremo zgraditi; - omogoča še kvalitetnejši in večji izbor programov; - omogočil bo tudi sprejem radijskih programov preko kabelskega omrežja; - sistem se bo veliko hitreje in redno posodabljal; - v kratkem bo omogočen Internet preko KTV-sistema; je zelo hiter, obenem pa je telefon prost in hkrati lahko gledate TV; - mogoč bo tudi nakup plačljivih programov (PAV-TV). Zaradi novih posodobitev, med katerimi se bodo spremenile tudi frekvence nekaterih programov, bo treba nekatere programe na novo nastaviti, na starejših TV-aparatih pa bodo potrebne posodobitve tudi pri TV-mehaniku zaradi nemotenega sprejema vseh TV-programov. Za vse podrobnejše informacije kličite “Podjetje za kabelsko-komunikacijske sisteme, Zoran Knuplež”, tel.: 582-10-02 ali GSM: 041/ 604-701. Podrobnejši pogovori z naročniki in njihove predloge pa pričakujemo na rednem letnem občnem zboru, na katerega vas že zdaj vljudno vabimo. predsednik Društva uporabnikov KTV Dornava Stanko Vrtič Leto II, številka 2 18. december 2000 VSEBINA 1. ODLOK o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih Občine Dornava. 2. ODLOK o zimski službi. 3. JAVNI RAZPIS za vrednotenje športnih programov v Občini Dornava za leto 2001. 4. SKLEP 6. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA Občine Dornava. 7. ODREDBO o razporeditvi uradnih ur organov občinske uprave Občine Dornava. 8. ODLOK o spremembah odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2000. 5. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA Občinskega sveta Občine Dornava._______ 1. Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 6/94, 45/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98), 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list RS, št.34/84, 26/90), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/97, 5/90, 10/91, 13/93 in 66/93, 35/97), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dornava (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 13) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 14. redni seji, dne 5. 7. 2000, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU IN POGREBNIH SVEČANOSTIH OBČINE DORNAVA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Občinski svet določa: način in čas pokopa, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališčih, posege na objektih in prostorih na pokopališčih, ki morajo imeti mrliške veže, določa mirovalno dobo za grobove in druga vprašanja. Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki umirajo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci. Na pokopališču so lahko pokopane tudi osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, živele drugod in tudi drugi, ki želijo biti pokopani na tem pokopališču. 2. člen Pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališča v občini Dornava opravlja občina Dornava, podjetje ali obrtnik, ki ga pooblasti svet občine Dornava na predlog komisije za proslave in pogrebne svečanosti. 3. člen Na območju občine Dornava sta urejeni pokopališči: - pokopališče Dornava za naslednja naselja: Dornava, Mezgovci ob Pesnici, Pacinje in Spodnji Velovlak; - pokopališče Polenšak za naslednja naselja: Bratislavci, Brezovci, Lasigovci, Polenci, Polenšak, Prerad, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku, Žamenci in Hlaponci. 4. člen Pokopališko dejavnost na pokopališčih v občini lahko opravljajo: - podjetja komunalnih storitev, - osebe zasebnega prava na podlagi pridobljene koncesije. II. NAČIN IN ČAS POKOPA 5. člen Pokop v smislu tega odloka je: - zemeljski pokop posmrtnih ostankov umrlih v krsti, - položitev žare s pepelom v zemljo ali grobnico. Pokopi so lahko s pogrebnimi svečanostmi ali anonimni, skladno z voljo umrlega ali najbližjega sorodnika. 6. člen Pogrebno svečanost, ki se organizira na pokopališču, vodi pooblaščena oseba upravl-jalca pokopališča v skladu s krajevnimi običaji ter po predhodnem sporazumnem naročilu pokojnikovih svojcev. 7. člen Za vsa naselja na območju občine Dornava, ki imajo na pokopališčih urejene mrliške vežice, se polagajo umrli na mrtvaški oder v mrliški veži. 8. člen Upravljalec pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti: - skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča; - izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča; - oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; - določi datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom in farnim župnikom; - pooblaščeni izvajalec upravljalca organizira in opravlja pogrebe; - vodi evidenco o grobovih in pokopih; - organizira in nadzira razna dela na pokopališču; - skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici; - skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora. 9. člen Pokopi so vsak dan. Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljalec pokopališča. ra. UREJANJE POKOPALIŠČ 10. člen Na pokopališču so lahko naslednje vrste grobov: - klasični grobovi (enojni, dvojni (družinski), otroški grobovi, skupna grobišča in žarni grobovi), - vrstni grobovi, - žarni grobovi, - skupna grobišča. V načrtu pokopališča so določene tudi površine, kraj in oblika različnih vrst grobov. 11. člen Enojni, dvojni in otroški grobovi Enojni, dvojni (dmžinski) in otroški grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 2,50 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina enojnega groba je od 1 m do 1,10 m in dolžina 2 m; širina dvojnega groba (dmžinskega) je od 1,60 m do 1,80 m in dolžina 2 m. 12. člen Skupna grobišča Skupna grobišča so prostori za skupen pokop ob morebitnih množičnih naravnih in drugih nesrečah, v vojnih in izrednih razmerah. 13. člen Žarni grobovi Žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih in grobnicah. Globina žarnega groba je 0,70 m, širina 0,60 m do 1 m, dolžina 0,60 m do 1,20 m. Žarni grob se lahko poglobi za 0,30 m za nove žare. Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča z izjemo določil, ki jih dopušča zakon. 14. člen V obstoječe grobnice na pokopališčih je dovoljeno pokopavati le v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. 15. člen Ponovni pokop v isti grob je mogoč po preteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10-ih let. Če je ta grobna jama predhodno poglobljena, je ponovni pokop v isto jamo možen tudi pred pretekom 10-ih let. Če je bil grob odprt pred pretekom mirovalne dobe, mora nad zadnjo krsto ostati vsaj 0,10 m zemlje. IV. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM 16. člen Upravljalec pokopališča oddaja prostor za grobove v najem z najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Najemnina za vse vrste grobov je petletna. Najemnik je dolžan za najeti grob upravljalen plačati petletno najemnino. Pogoji najema se določijo s pogodbo med najemnikom in upravljalnem pokopališča. 17. člen Najemna pogodba mora določiti: - osebo najemnega razmerja, - čas najema, - vrsto, zaporedno številko in velikost groba, - osnove za obračun višine petletne najemnine in način plačevanja, - obveznost najemojemalca glede urejanja grobov oziroma prostora za grob, - ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti najemojemalca iz pogodbe. Petletno najemnino za grob mora poravnati najemnik v petnajstih dneh po prejemu računa. 18. člen Višino najemnine pokopaliških storitev in pristojbin določi na podlagi zakona ali drugih predpisov upravljalec pokopališča. Osnova za izračun višine najemnine je potrjen letni program vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču. Najemnina za grob se plačuje letno. 19- člen Prostor za grobove se oddaja v najem najmanj za 5 let. Pogodba se lahko podaljša. Najmanj 60 dni pred potekom najemne pogodbe mora upravljalec pisno opozoriti na posledice, ki bi nastale, če pogodbe ne bi podaljšal. Če pogodbenika najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan z groba odstraniti nagrobnik in druge predmete ter jih odstraniti z območja pokopališča v 90-ih dneh od trenutka odstopa od pogodbe oziroma od prenehanja veljavnosti pogodbe. Če je ne odstrani, to stori upravljalec pokopališča na njegove stroške, grob oziroma prostor za grob pa lahko odda drugemu. Šteje se, da je najemnik odstopil od pogodbe, če po preteku enega leta od dneva zapadlosti računa za najemnino te ne plača oziroma ne javi spremembe naslova in mu je tudi dokazano, da mu ga ni bilo moč izročiti. V tem primeru ugotovi odstop od pogodbe s posebnim sklepom komisija, v katero imenuje člane pristojen občinski organ. Sklep se objavi na oglasni deski na sedežu upravljalca, sedežu občine zadnjega stalnega prebivališča najemnika in oglasni deski na samem pokopališču. Sklep mora viseti na oglasni deski 30 dni. Sklep postane pravnomočen, če zapadle obveznosti niso poravnane v tem roku. 20. člen V primeru odstopa od pogodbe zaradi neplačila najemnine, kot to določa 19. člen tega odloka, upravljavec odstrani spomenik in druge predmete z groba na svoje stroške po preteku 30-ih dni od dneva objave sklepa komisije na oglasni deski. 21. člen Če se pravni nasledniki najemniku groba oziroma prostoru za grob odpovedo ali če pravnih naslednikov ni, lahko najemno razmerje s pogodbo podaljšajo tudi drugi. Upravljalec izroči grobni prostor najemniku takoj po sklenitvi najemne pogodbe. V. VZDRŽEVANJE UREJENOSTI, REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH TER POSTAVLJANJE, SPREMINJANJE ALI ODSTRANITEV SPOMENIKA 22. člen Območje pokopališča je določeno z načrtom pokopališča. Pokopališki načrt mora vsebovati minimalne standarde hortikulturne urejenosti. V območju pokopališča ni dovoljeno: - nedostopno vedenje, kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; - odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora; - druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča; - vodenje živali na pokopališki prostor in objekte v območju pokopališča; - poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov na območju pokopališča; - odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča; - v času napovedane pogrebne svečanosti ni dovoljeno opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino strugarskih in drugih del na pokopališču; - na pokopališču se ne sme uporabljati prevoznih sredstev razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca; - brez dovoljenja upravljalca na pokopališču ni dovoljeno opravljati prevozov, zidarskih, kamnoseških, kovinostrugarskih in drugih del; - na pokopališču se lahko sadi ali odstranjuje drevje in grmičevje samo z dovoljenjem upravljalca. 23. člen Upravljalec ima naslednje pravice in dolžnosti: - opravlja pogrebne storitve, ki obsegajo prevoz, pogrebe s pokopi, izkope in prekope umrlih sam ali preko pooblaščene osebe; - vodi evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov in drugo; - skrbi za red in čistočo in določa mesta za odlaganje odpadkov; - prijavlja kršitelje pokopališkega reda (sodniku za prekrške ali za komunalne zadeve pristojnemu občinskemu organu); - upravljalec pokopališča je dolžan zagotoviti redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav v območju pokopališča, kot so: - odlagališča smeti in odpadkov, - ograje, stopnice in poti v območju pokopališča, - zadrževalniki vode za zalivanje, - osvetlitev pokopališča, - ozvočenje na območju pokopališča. 24. člen Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi in vse odpadke odlagati na pokopališko smetišče oziroma v zbiralnik smeti. Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec je v takem primem dolžan najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne more biti daljši od 90-ih dni. Po preteku tega roka postopa upravl-jalec skladno z določbami 19. člena tega odloka. 25. člen Upravljalec daje na podlagi načrta razdelitve soglasje k postavitvam in odstranitvam nagrobnih obeležij, robnikov in krovnih plošč ali spremembam arhitektonske zasnove grobnih prostorov. Soglasje se izdaja samo k velikosti nagrobnih obeležij in ne k arhitektonski zasnovi. Če najemnik postavi ali odstrani nagrobnik, robnike ali krovne plošče ali spremeni arhitektonsko zasnovo groba v nasprotju s soglasjem upravljalca, mora upravljalec obvestiti najemnika, da nepravilnosti odpravi v osmih dneh. Če najemnik teh nepravilnosti ne odpravi sam, opravi to upravljalec na stroške najemnika. VI. POGREBNE SVEČANOSTI 26. člen Pogrebne svečanosti se odvijajo na krajevno običajen način. Na pokopališčih potekajo pogrebne svečanosti na naslednji način: najprej verski obred, nato pevci, spust krste v jamo ob pesmi, nato govorniki (občina, društva inp.), poklon zastave - odigrana tišina, zahvalna pesem, duhovnikov govor, zahvala v imenu svojcev, če je vse to skladno z voljo umrlega oziroma najbližjih sorodnikov. V primem, ko se pogrebne svečanosti odvijajo v sklopu mrliške veže, se po končani svečanosti oblikuje pogrebni sprevod. 27. člen Udeleženci pogrebne svečanosti se postavijo ob grobu. Krsto oziroma žaro s posmrtnimi ostanki spustijo v grob. Po minuti molka, poklonitvi zastav in praporov ter zaključku pogrebnih svečanosti ob grobu je pogrebni sprevod končan. Upravljalec mora grob zasuti, z delom pa prične, ko udeleženci zapustijo grob oziroma najkasneje dve uri po končani svečanosti. 28. člen Za vojaške enote, organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek le-teh pogrebov veljajo njihova pravila, vendar v skladu s poprejšnjo voljo umrlega ali svojcev. VII. KAZENSKE DOLOČBE 29. člen Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 sit se kaznuje za prekršek upravljalec, če ne ravna v skladu z določbami 23. člena tega odloka. Z denarno kaznijo najmanj 10.000 sit se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljalca, ki stori prekršek iz 23. člena tega odloka. 30. člen Z denarno kaznijo najmanj 10.000 sit se kaznuje za prekršek: - kdor s svojim neprimernim vedenjem grobo krši pravila dostojanstva in spoštovanja do umrlega (22. člen); - najemnik groba, ki le-tega ne vzdržuje redno in ne odlaga odpadkov na pokopališko smetišče oziroma v zbiralnik smeti (24. člen); - kdor opravlja prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovinostrugarska in druga dela na pokopališču brez predhodnega dovoljenja (22. člen); - kdor uporablja na pokopališču prevozna sredstva, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljalca ( 22. člen); - kdor sadi ali odstranjuje drevje oziroma grmičevje brez dovoljenja upravljalca (22. člen); - kdor se sprehaja po pokopališču s psi ali dmgimi živalmi (22. člen). 31. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 sit se kaznuje posameznik, občan, ki v območju pokopališča: - odlaga smeti in odpadke izven za to določenega prostora; - poškoduje mrliško vežico, grobove, nasade in druge objekte in naprave na območju pokopališča; odtujuje predmete tujih grobov, pokopaliških prostorov in objektov ali naprav v območju pokopališča. Vse mora poravnati v prvotno stanje; v primeru, da ne, poravna stroške povrnitve v prvotno stanje. VIII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe komunalne inšpekcije skupne občinske uprave. 33- člen Upravljalec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku pet let od njene uveljavitve. 34. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava, uporablja pa se od 1. 1. 2000 dalje. Štev.: 070-03-623/2000 Dornava: 5. 7. 2000 župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., s r 2. Na podlagi 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je svet Občine Dornava na svoji 16. redni seji, dne 25. 10. 2000, sprejel ODLOK O ZIMSKI SLUŽBI I. SPLOŠNI DOLOČBI 1. člen S tem odlokom se določi način opravljanja zimske službe, ki je sestavni del vzdrževanja občinskih cest, kot izbirne gospodarske javne službe na območju občine Dornava. 2. člen Zimska služba se opravlja na naslednjih površinah: na lokalnih javnih cestah, javnih poteh in površinah za pešce, pločnikih, trgih, javnih parkiriščih in drugih podobnih objektih (v nadaljevanju ceste), ki jo izvajajo izvajalec in zavezanci. II. IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE 3. člen V zimsko službo sodijo naslednja vzdrževalna dela: 1. posipavanje s snovmi za preprečevanje poledice; 2. pluženje, odstranjevanje in po potrebi odvoz snega s ceste; 3. odvoz snega s postajališč, križišč in prehodov za pešce; 4. čiščenje nadstrešnikov na avtobusnih postajališčih, 5. čiščenje odtokov požiralnikov; 6. čiščenje zasneženih prometnih znakov; 7. pluženje snega in posipavanje proti poledici na drugih javnih prometnih površinah, ki so namenjene pešcem, lokalnem prometu, in javnih poteh ter pločnikih ob državnih cestah (magistralne in regionalne ceste); 8. pluženje snega na javnih parkiriščih ter površinah pred pokopališčem in ostalih površinah domov in gasilskih domov; 9. pluženje snega z glavnih pešpoti na javnih zelenih površinah, odstranjevanje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari; 10. druge naloge, ki omogočajo promet na cestah v zimskem času. III. NALOGE IZVAJALCA ZIMSKE SLUŽBE 4. člen Izvajalec zimske službe za lokalne ceste izdela vsako leto do 15. septembra načrt zimske službe, ki obsega popis vseh površin in objektov, na katerih se izvaja zimska služba, vrsto, obseg in razpored potrebnih strojev in druge opreme, delavcev in posip-nega materiala, način uporabe teh sredstev, organizacijo posipavanja, pluženja in odstranjevanja snega s cest in prednostni vrstni red posipavanja in pluženja cest, čiščenja odtokov požiralnikov. Zimska služba traja praviloma od 15. novembra do 15. marca. Načrt zimske službe mora vsebovati tudi izvajanje zimske službe v primeru potreb pred in po terminu. Komisija za komunalno infrastrukturo potrdi načrt zimske službe. 5. člen Izvajalec zimske službe je koncesionar. 6. člen Naloge izvajalca zimske službe so: 1. izdela načrt zimske službe in ga predloži v potrditev; 2. redno vzdržuje vozni in strojni park ter druge naprave in opremo, potrebno za zimsko službo; 3. skrbi za skladiščenje zadostne količine posipnega materiala in soli; 4. uvaja ekološko primernejše postopke in materiale za posipavanje; 5-izvaja zimsko službo po potrjenem načrtu zimske službe in načrt prilagaja s sprotnimi meteorološkimi napovedmi državne hidrometeorološke službe; 6. posipa ceste, ki so razvrščene po prednostnem vrstnem redu; 7. prične praviloma odstranjevati novo zapadli sneg, ko ga zapade na: - lokalnih cestah 10 cm - javnih poteh v naseljih 10 cm - javnih poteh izven naselij 15 cm - pločnikih, parkiriščih 5 cm; 8. organizira zimsko službo; 9- preko medijev uradno obvešča občane o akcijah zimske službe; 10. izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo obdobje; 11. usklajuje svoje delo s predsedniki vaških odborov. 7. člen Sneg mora biti odstranjen: s pločnika tako, da je prehod, kjer dopuščajo razmere, širok 1 m; z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok 3 m. Sneg se praviloma ne sme odmetavati z vozišča na pločnik, v kolikor je širina pločnika manjša od 1 m. V načrtu zimske službe se določi, katere pločnike bo čistil izvajalec in katere bodo čistili zavezanci, izvajalec pa kasneje samo odpeljal (odstranil) sneg. Sneg mora biti odstranjen do 6. ure oziroma 24 ur po prenehanju sneženja s cest po predhodnem vrstnem redu oziroma se sneg odstrani tako, kot so podani pogoji iz pete in sedme točke prejšnjega člena tega odloka. 8. člen Postajališča primestnega prometa morajo biti očiščena v celotni dolžini. 9. člen Izvajalec je dolžan uskladiti operativno izvajanje zimske službe z izvajalcem zimske službe na glavnih in regionalnih cestah. IV. OBVEZNOSTI LASTNIKOV STANOVANJ 10. člen Lastniki zemljišč, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ali njihovi najemniki (v nadaljevanju zavezanci) so dolžni okrog svoje zgradbe - ne glede na to, ali je javna površina, funkcionalna površina ali skupna funkcionalna površina: 1. odstraniti sneg in led s pločnikov v širini 1 m, v kolikor to dopušča širina pločnika; z dostopnih in dovoznih poti, javnih poti ter v celoti s površine 1 m2, kjer so podtalni in nad-talni hidranti - ne glede na to, ali so na pločniku dostopni ali dovozni poti, cesti ali ulici; 2. sproti odstranjevati ledene sveče s streh starejših žlebov in odtočnih cevi; 3. v poledici posipati pločnike in dostopne poti; 4. očistiti svoja parkirna mesta; 5. odstraniti polomljene veje z drevja s funkcionalnih zemljišč in skupnih funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš in poslovnih objektov; 6. odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost; 7. določbe tega člena veljajo tudi za zavezance iz prvega odstavka tega člena ob državnih cestah (glavnih in regionalnih). 11. člen Če komunalni inšpektor skupne občinske uprave ugotovi, da zavezanci niso opravili svojih obveznosti iz 10. člena tega odloka, odredi inšpektor odstranitev snega izvajalcu zimske službe na stroške zavezancev. 12. člen Zapadli sneg mora biti odstranjen s pločnika, ko ga zapade 5 cm in še sneži, in sicer najkasneje do 7. ure zjutraj oziroma dve uri po sneženju. Zavezanci morajo odstraniti sneg s pločnikov tako, da je prehod širok najmanj 1 m, v kolikor širina pločnika to dopušča, in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe in njenega funkcionalnega zemljišča oziroma nezazidalnega stavbnega zemljišča. Sneg se praviloma ne sme odstranjevati s pločnika na cestišče razen, kadar so pločniki široki manj kot 1 m. 13. člen Ob poledici je treba pločnike posipati s soljo, peskom ali drugim sodobnim posipnim materialom, ki ga je potrebno po odjugi odstraniti. Posipavanje z žagovino, smetmi, pepelom in drugim podobnim materialom je prepovedano. 14. člen Zgradbe ob javnih prometnih površinah morajo imeti predpisane in redno vzdrževane snegolove, strešne žlebove in odtočne cevi. Pred odstranjevanjem s streh in sveč s strešnih žlebov in odtočnih cevi morajo zavezanci zavarovati pločnik, tako kot določa pravilnik o prometnih znakih na cesti. 15. člen Sneg s pločnikov, funkcionalnih zemljišč, streh, drevja, grmovja in drugih površin iz tega odloka morajo zavezanci odstraniti tako, da je zagotovljeno odvodnjavanje in da odstranjeni sneg ne ovira prometa pešcev in vozil. 16. člen Lastniki vozil morajo v času odstranjevanja snega s površin iz tega odloka odstraniti vozila tako, da omogočajo izvajalcu čiščenje skladno po načrtu zimske službe. V nasprotnem primeru bo vozilo odstranil izvajalec zimske službe na stroške lastnika vozila. 17. člen Izvajalec lahko organizira prodajo soli in drugih posipnih materialov zavezancem iz 10. člena tega odloka. V. NADZOR 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor skupne občinske uprave. Občinska uprava oziroma njene pooblaščene osebe opravljajo nad izvajanjem del izvajalca po tem odloku: 1. kvalitetni in količinski nadzor; 2. vodijo akcije, ko je potrebno odstopiti od načrta zimske službe; 3. dajejo pobude izvajalcu za izboljšanje organizacije dela. VI. KAZENSKE DOLOČBE 19- člen Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 tolarjev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom, če ne izvaja nalog iz 6., 7., 8. in 9. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 10.000,00 do 15.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. 20. člen Z denarno kaznijo 20.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če: 1. ne izvaja del, kot določa 10. člen; 2. posipa pločnike in javne poti v nasprotju s 13. členom; 3. ne skrbi za snegolove, strešne žlebove in odtočne cevi, kot določa prvi odstavek 14. člena; 4. ne zavaruje pločnikov pred odstranjevanjem snega s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, kot to določa drugi odstavek 14. člena; 5. ne odstrani snega, kot to določa 15. člen; 6. ne odstrani vozil, kot to določa 16. člen; 7. ne izvaja del, kot to določa 12. člen. VIL KONČNA DOLOČBA 21. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava. Številka: 002-01-777/2000 Datum: 25. 10. 2000 župan Občine Dornava Franc ŠEGIH A, inž., s.r. 3. Občina Dornava objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Meril za vrednotenje programov športa v Občini Dornava iz javnih financ JAVNI RAZPIS za vrednotenje športnih programov v Občini Dornava za leto 2001 Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, njihova združenja in dmgi subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, kar dokazujejo z izpisom iz registra dejavnosti. I. Program vadbe in tekmovanj Programi morajo vsebovati: 1. naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo, 2. vsebino za populacijo, ki ji je vadba namenjena (skupno, ekipno ali posameznika), 3. kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne klasifikacije, 4. urnik in kraj vadbe, 5. poimenski seznam vadečih. II. Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje Vsebina vloge: 1. naziv predlagatelja, 2. predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener), 3. predvideno število strokovnih delavcev za strokovna izpopolnjevanja (potrjevanje licenc). III. Športne prireditve Vloga mora vsebovati: 1. naziv izvajalca, 2. naziv prireditelja, 3. namen prireditve, 4. kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve. Rok za prijavo športnih programov je do 5. 2. 2001 na naslov: Občina Dornava, Komisija za telesno kulturo in društva, Dornava 125, 2252 Dornava. Obvestilo o višini odobrenih sredstev bo znano po sprejetju proračuna Občine Dornava za leto 2001. Z izbranimi izvajalci športnih programov bomo sklenili pogodbe. Občina Dornava 4. Na osnovi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) in 12. člena Meril in kriterijev o povračilu za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/85, 37/86 in 10/88) je Občinski svet Občine Dornava na 16. seji, dne 25. 10. 2000, sprejel naslednji SKLEP 1. Poveča se vrednost povračil za priključke na vodovodno omrežje na celotnem območju občine Dornava in znaša: Zap. št. Priključek (v colah) Vrednost (v SIT) 1. 3/4 100.000,00 2. 1 138.263,20 3. 5/4 228.410,90 4. 6/4 356.901,30 5. 2 557.663,40 6. 2,5 1.093.020,20 7. 3 1.426.420,00 8. 4 2.230.457,60 priključka, preseka 3A cole, se poveča in se obračuna po dejanskih stroških Komunalnega podjetja Ptuj. 3. Pred izvedbo vodovodnega priključka Občina izda uporabniku soglasje. 4. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Občinskega sveta Občine Dornava, sprejet na seji 13. 3. 1995. 5. Sklep o novih cenah se objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava, začne pa veljati z dnem sprejetja na Občinskem svetu. Številka: 350-01-725/2000 Datum: 25. 10. 2000 župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., s.r. 5. Na podlagi 16. člena statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na seji, dne 29. 11. 2000, sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA Občinskega sveta Občine Dornava 1. člen V Poslovniku Občinskega sveta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) se v celoti črta besedilo 60. člena. 2. člen V drugem odstavku 62. člena se za besedo “gostinstva” postavi vejica in doda besedilo: “lovskega turizma, ribištva”. 3. člen Te spremembe pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava. Štev.: 002-01-830/2000 Datum: 29. 11. 2000 župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., s.r. 6. Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-K), (Uradni list RS, št. 70/00) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na seji, dne 29. 11. 2000, sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA Občine Dornava 1. člen V Statutu Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) se v četrtem odstavku 6. člena besedilo: ”št. RAL 5012” nadomesti z besedilom: “št. PANTONE 297 U”, besedilo: “št. RAL 6018” pa se nadomesti z besedilom: “št. PANTONE 358 U”. V petem odstavku se besedilo: “št. RAL 1034” nadomesti z besedilom: “št. PANTONE 124 U”. 2. člen V 21. členu se pivi odstavek nadomesti z besedilom: “Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov Občinskega sveta”. 2. Predračunska vrednost montažnih del 100 m vodovodnega 3. člen V 23. členu se črta tretji odstavek. 4. člen V 44. členu se v prvem odstavku za besedo "občanov” doda vejica in besedilo: “najkasneje v 45. dneh po svoji prvi seji”. 5. člen 60. člen se v celoti črta. 6. člen 63. člen se v celoti črta. 7. člen V tretjem odstavku 78. člena se črta beseda “vseh”, za besedo “volilcev” pa se doda vejica in besedilo: “ki so glasovali”. 8. člen 119. člen se spremeni tako, da se glasi: “Statut, odloki in drugi predpisi Občine Dornava morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Občine Dornava in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih dmgače določeno. V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo predpisi občine, za katere tako s sklepom določi Občinski svet. 9. člen Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava. Štev.: 002-01-829/2000 Datum: 29. 11. 2000 župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., s.r. 7. Na podlagi 35. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) župan Občine Dornava izdaja ODREDBO o razporeditvi uradnih ur organov občinske uprave Občine Dornava 1. člen S to odredbo se določijo začetek, trajanje, konec in razporeditev uradnih ur za neposredno poslovanje organov Občinske uprave Občine Dornava za občane in druge osebe, za organizacije in skupine in za druge pravne osebe (v nadaljevanju: uradne ure). 2. člen Uradne ure občinske uprave so v ponedeljek, sredo in petek za vse zadeve, in sicer: v ponedeljek od 8. do 11. in 13. do 15. ure v sredo od 8. do 11. in 13. do 15. ure v petek od 8. do 12. ure v četrtek od 12. do 15. ure na izpostavi Polenšak 16/a čas malice od 10. do 10,30. ure V primeru utemeljene potrebe zaradi nenadnih dodatnih zadev strank ali nalog upravnega organa oziroma ob izrednih razmerah lahko župan občine z javnim razglasom začasno spremeni začetek, trajanje ali konec uradnih ur po tej odredbi. 3. člen Na delovni dan, ki je zadnji dan pred državnim praznikom ali dela prostem dnevu, se uradne ure zaključijo ob 12. uri, ne glede na dan v tednu. 4. člen Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava in začne veljati naslednji dan po objavi. Z dnem uveljavitve te odredbe se razporeditev uradnih ur označi na vidnem mestu na stavbi organov Občinske uprave Občine Dornava. Dornava, 29. 11. 2000 župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., s.r. 8. Na podlagi 3- člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 45/97, 56/98) in 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na 17. redni seji, 29. 11. 2000, sprejel ODLOK o spremembah odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2000 1. člen V 2. členu odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2000 (Uradni list štev. 53/2000) se v 2. členu spremeni višina prihodkov in odhodkov in sicer: Bilanca prihodkov in odhodkov - - prihodki 363.678.460 SIT - odhodki 369.119.500 SIT Račun financiranja - odhodki 4.300.000 SIT sredstva na računih 9.741.040 SIT Pregled prihodkov in odhodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci prihodkov in odhodkov in račun financiranja, ki so sestavni del proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava. Župan Občine Dornava: Franc Šegula, inž., s.r. Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Dornava, sprejetega na seji Občinskega sveta, 22. 3. 2000, objavlja Komisija za priznanja in nagrade RAZPIS za vložitev predlogov za podelitev nagrad in priznanj Občine Dornava v letu 2001 Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva in delovna telesa Občinskega sveta. Predloge sprejemamo do 1. marca 2001. Nagrade in priznanja bodo podeljene ob prazniku Občine Dornava. Komisija za nagrade in priznanja OBVESTILO Obveščamo Vas, da se v okviru Skupne občinske uprave Občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestne občine Ptuj izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzorstva v Občini Dornava. Za to področje dela se občani lahko obračajo na telefonsko številko 778-59-21. POGOVOR S POSLANCEM PUKŠIČEM 15. oktobra 2000 so potekale volitve v DZ Republike Slovenije. Volili in izbrali smo kandidate za poslance, ki nas bodo zastopali naslednja štiri leta. V 8. volilni enoti, in to v 9. volilnem okraju, kjer je tudi Občina Dornava, smo izbirali med 13-imi kandidati. Največji odstotek glasov je dobil g. Franc Pukšič, ki je tako bil ponovno izvoljen za poslanca. G. Pukšič je tudi župan Občine Destrnik. Od leta 1996 se profesionalno ukvarja s politiko. Pred tem je delal v gospodarstvu, nazadnje pa kot predavatelj v Šolskem centru na Ptuju. Po poklicu je diplomirani inženir elektrotehnike. Kaj vas je pritegnilo do tega, da sc ukvarjate s politiko? “Odgovor na ta vprašanje je potrebno poiskati pravzaprav v oktobru 1992, ko smo se Destrničani odločili, da za telefonski priključek nismo pripravljeni plačati preko 11.000 DEM, in smo ocenili, da je plačilo približno 5.000 DEM več kot dovolj. Velika večina ljudi se bo spomnila oktobrskih dni 1992, ko smo zjutraj ob štirih s traktorji zaprli dostop do ptujske PTT in s tem protestirali proti politiki takratne PTT za izgradnjo telefonije na podeželju. Naslednjega leta so se na skupščini KS Destrnik odločili za razpis volitev župana KS Destrnik. Na teh volitvah sem bil izvoljen med tremi kandidati. Isti krog ljudi, s katerim smo se lotili prvotne akcije, me je pregovorili za kandidaturo župana občine Destrnik-Trnovska vas decembra 1994. Od tu naprej je bila pot za kandidaturo v Državni zbor leta 1996 odprta, saj so bili z rezultati dotakratnega dela ljudje izjemno zadovoljni in so želeli, da kandidiram na državnozborskih volitvah leta 1996. To je bil začetek dela v politiki, vse ostalo prej je bilo delo za zagotavljanje interesov občank in občanov.” Kateri so pomembnejši uspehi in prizadevanja v preteklem štiriletnem obdobju? “Veliko časa sem porabil kot predsednik parlamentarne preiskovalne komisije. Pri tem delu sem dosegel vsaj to, da smo začeli javno govoriti o velikih nepravilnostih, kraji družbenega premoženja, črnih računih na tujih bankah in brezposelnosti; pri tem pa tudi povedati, da so za to krivi nekateri politiki, sodniki, skratka politična korupcija v samih vrhovih oblasti. Veliko svojega dela sem namenil tudi oblikovanju nekaterih zakonov, in to spremembi zakona o dohodnini, zakonu o dodatnem financiranju izgradnje osnovnih šol, zakonu o zaposlovanju, predlagateljskim pobudam za ustanovitev novih občin, posebnem zakonu o financiranju Slovenskih goric, Haloz in Ptujskega polja. Tu so še sprememba zakona o absolutnem dvigovanju pokojnin, ureditev nadomestila kmečkih upokojencev, zahteva za oprostitev DDV-ja pri gasilskih društvih za nabavo opreme in zaščitnih sredstev, največ pa sem naredil na spremembi 14. člena zakona o financiranju občin, kjer smo preko ustavnega sodišča dosegli, da je morala vlada diskriminatorni zakon spremeniti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, kar je pomenilo približno dve milijardi več sredstev za demografsko ogrožena območja (infrastruktura, investicije v šolstvu itd.).” In naslednja štiri leta? “Ugotavljamo, da se država Slovenija ne razvija skladno in uravnoteženo na celotnem ozemlju. Vse bolj se večajo regionalne razlike, predvsem v razvitosti, brezposelnosti in revščini, zato je razvojni razkorak med Ljubljano in okolico ter ostalim delom Slovenije čedalje večji. Prizadeval si bom spremeniti koncentracijo državnih skladov, zavodov, monopolnih državnih podjetij, raznih zbornic na celotno področje - izven centra Ljubljane. Verjamem, da bo to mogoče, če nam bo uspelo doseči regijo s središčem v Ptuju. S koncentracijo ekonomske in kupne moči v Ljubljani se seveda nadaljuje tudi odliv strokovno usposobljenih kadrov, kar je za te kraje in celotni razvoj države zaskrbljujoče. Nujno potrebno je sprejeti zakon, ki bo na kmetijah obravnaval problematiko dopolnilne dejavnosti. Potrebno bo tudi narediti več za pravno državo, zato bo potrebno uvesti normativni sistem tudi za notarje, kar pomeni, da lahko imamo več notarjev, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, s tem bodo njihove storitve postale cenejše. Poskrbeti bo potrebno, da bodo tisti v pravosodju, ki zlorabijo pooblastila, kot jih je g. Šubic, deležni strožjih sankcij s prepovedjo opravljanja javnih pooblastil in materialno odgovornostjo.” Sodelujete z občino Dornava? “Že dalj časa, saj smo tako rekoč sosedje. V prejšnjem mandatu sem aktivno sodeloval ob pomoči pri razreševanju statusa dornavskega gradu in investiciji doma dr. Marijana Borštnarja. Tu moram poudariti, da smo bili vsi trije poslanci s tega področja vedno složni - ne glede na pozicijo ali opozicijo - in rezultati, kot vidite, niso izostali. Spoštovani Dornavčanke in Dornavčani, zahvaljujem se vam za možnost predstavitve v vašem lokalnem časopisu, še posebej pa bi se vsem rad zahvalil za glasove, ki ste mi jih namenili na državnozborskih volitvah. Ker ste mi na zadnjih volitvah izkazali veliko zaupanje, je to za mene velika čast, predvsem pa seveda obveza, ki jo bom realiziral skupaj z vami, vašim spoštovanim županom, g. Francem Šegulo, spoštovanim podžupanom, g. Francem Zagorškom, občinskim svetom, posameznimi društvi, podjetniki in občinsko upravo občine Dornava.” Gospodu Francu Pukšiču želimo uspešno delo v parlamentu, tako za Slovenijo kot za našo občino Dornava. pogovarjal se je Franc Zagoršak VAŠKI ODBOR DORNAVA VO Dornava je v letu 2000 zelo dobro sodeloval z društvi vasi Dornava in sosednjim VO Mezgovci. Skupaj s tem odborom smo zgradili pločnik v “Pintargasi” in dogradili ozvočitev pokopališča. Sodelovali smo pri izgradnji Gasilskega doma Dornava, asfaltiranju pred župniščem, pri izgradnji ribnika oziroma Ribiškega doma. Asfaltirali smo cesto “Žižek-Prvenci”, preplastili odsek ceste Pacinje-grad Dornava, dogradili smo del cestne razsvetljave, osvetlili cerkev v Dornavi, zgradili pločnik pri Špesovih. Poskrbeli smo za prometno signalizacijo na vaških cestah, za košnjo trave in urejanje bankin, za vaško dvorano in kuhinjo, ki smo jo dodatno opremili. Poskrbeli smo za rože v naselju Dornava, ki jih zasadi TED LUKARJI, poskrbeli smo za zimsko službo. Sodelovali smo pri izgradnji vodovodne in električne napeljave do Žižkovih, kanalizacije in elektrifikacije naselja Dornava. Prenovili smo kapelo pri Drevenškovih, skupaj s PGD Dornava smo pregledovali in vzdrževali zapornice “žabe” na melioracijskih jarkih in stari strugi Pesnice. Vsem občanom želimo v novem letu 2001 veliko zdravja in uspehov. Janko HORVAT vaša štajerska kronika GRADBENI ODBOR ZA MRLIŠKO VEŽICO POLENŠAK Pokopališče na Polenšaku je zadnje dni v oktobru 2000 dobilo celostno podobo. Mrliški vežici -njena gradnja je bila končana 1996 - sedaj dajeta končno podobo še križ, ki je istočasno tudi zvonik, in nov, 9,5 kg težak zvon. Želja članov gradbenega odbora, da se ob mrliški vežici postavi zvonik, je bila prisotna že ob gradnji vežice, vendar takrat ni bilo finančnih možnosti. Da se je gradbeni odbor odločil postaviti zvonik v obliki križa, je pripomogel prvi obisk svetega očeta, papeža Janeza PAVLA II., v Sloveniji, ko nas je pod takim križem v Postojni nagovoril prvič v zgodovini mlade Slovenije z besedami: “PAPEŽ MA VAS RAD!” V spomin na ta dogodek je postavljen ta križ, v katerega je kasneje bil vgrajen še zvon. V zadnjem času je bila opravljena tudi zasaditev pokopališčne žive ograje s cipresami in samega pokopališča z raznimi sadikami grmovja. Na novo so urejene tudi stopnice na pokopališču ter vhodna stebra s kovinskimi vrati. Vse to je na DAN SPOMINA NA MRTVE letos blagoslovil tudi farni župnik, gospod Tone FURAR. Da je gradbenemu odbom to uspelo narediti, se zahvaljujemo vsem tistim, ki redno plačujejo grobnino, Občini Dornava, županu, gospodu Francu ŠEGULI, ter vsem tistim občanom, ki so kakorkoli poma- gali pri teh pridobitvah, in vsem tistim, ki lepo skrbite za čistočo predsednik gradbenega odbora in urejenost našega pokopališča. Ivan SLANA DELOVANJE TD POLENŠAK Aktivnosti delovanja TD Polenšak se v letu 2000 odvijajo po zastavljenem planu dela, ki je bil sprejet na občnem zboru društva v mesecu februarju. Za letošnjega pusta so člani društva nastopali na karnevalu občine Dornava in v občini Ormož. Udeležba je bila množična, saj je njihova skupina zahtevala večje število nastopajočih. Dosežen je bil zadovoljiv uspeh. Društvo je organiziralo praznovanje materinskega dne za občane s kulturnim programom Moškega pevskega zbora Polenšak in nastopom učencev šole na Polenšaku. Po pričevanju udeleženih občanov so bili programa kot dmžabno srečanje zelo lepi in prisrčni. V spomladanskem času je društvo organiziralo akcijo čiščenja svojega kraja in okolice. To je namreč stal- na in že večletna naloga, ki pa je zelo koristno in potrebno delo. Stalna naloga in skrb članov društva je vse leto urejanje vasi, domačij in pomembnejših mest našega okolja. Takšni mesti sta prav gotovo okolici pred cerkvijo in šolo na Polenšaku. Da je temu tako, gredo gotovo največje zasluge kolektivu šole in našemu članu, g. Ivanu Vidoviču, ki se mu za njegovo delo lepo zahvaljujemo. V mesecu juliju je bil izveden tradicionalni “praznik žetve ter razstava kruha in pogač”. To je naša največja prireditev; njena izvedba je bila letošnjem letu nekoliko težja, saj je 1 temu prispevalo slabše vreme. Klub temu je bil dvodnevni praznik izveden in tudi množično obiskan. Kot posebni gostje letošnjega praznika žetve so bili na obisku člani Slovenskega kulturnega in športnega društva Maribor-Hilden iz Hildna. Z imenovano delegacijo so prišli tudi podžupan mesta Hilden, g. Norbert Schreier, g. Horst Thiele iz tamkajšnje občinske uprave in predsednik društva, g. Alojz Krofič. Tudi tekma žanjic je zadovoljivo uspela; ogledalo si jo je veliko obiskovalcev. Zmagovalka žanjic je bila domačinka Rozika Marin, dmgo mesto pa je tudi dosegla domačinka in najstarejša žanjica predsednik TD Jožef MUNDA Štefka Klajžar. V mesecu septembru je društvo za svoje člane organiziralo enodnevni izlet v Prekmurje in ogled vinske kleti v Ormožu. Na gospodarskem področju je društvo izvedlo pleskanje fasade na turističnem domu, izgradnjo strelovoda, nakup nujno potrebne opreme, največja finančna naložba pa je izgradnja centralne kurjave turističnega doma, ki je pravkar v teku. Vse prihranke tako porabimo za izgradnje našega doma, ki ga rabimo za naše delovanje in za oddajo v najem našim občanom ob različnih priložnostih. Gradimo turizem na vasi! KORK POLENŠAK Krajevna organizacija RK Polenšak šteje 160 članov in ima krajevni odbor, ki šteje 12 članov. V tem odboru so člani iz vseh vasi, ki sestavljajo našo krajevno skupnost. S skupnimi močmi rešujemo delno stisko vaščanov. Naše organizacija je tesno povezano z območno organizacijo RK Ptuj. V KORK Polenšak so vključeni tudi krvodajalci. Predsednik krvodajalcev je Vinko Cvetko, ki prav tako tesno sodeluje z območno organizacijo RK Ptuj. Ta organizacija pa sodeluje s transfuzijsko postajo, ki se nahaja v bolnišnici Ptuj. Gospod Vinko Cvetko sprejema sporočila za krvodajalsko akcijo iz RK Ptuj. Na svojem območju seznani vse krvodajalce za odvzem krvi. Na določeni datum se skupaj odpeljejo na transfuzijski oddelek ptujske bolnišnice, kjer s ponosom darujejo svojo kri. Ponosni smo na naše krvodajalce, saj so se nekateri udeležili te humane akcije že več kot 40- oziroma 50-krat. Biti krvodajalec pomeni pomagati sočloveku, ki se bori za zdravje ali celo za življenje. Naši krvodajalci se dobro zavedajo gesla KRI REŠUJE ŽIVLJENJE. Vsaka njihova kaplja je zelo dragocena za tistega, ki jo prejme. Kot predsednica se našim krvodajalcem lepo zahvaljujem in jih še naprej vabim, naj se udeležujejo te humane akcije. Kot vsako leto smo se tudi letos na našem sestanku dogovorili za obisk in obdarovanje starejših težko bolnih občanov. Za obdaritev smo uporabili lastna denarna sredstva. Na materinski dan - 25. marca - smo obiskali 30 občank. Izročili smo jim skromna darila in nekaj toplih tolažilnih besed. Za naš obisk so nam bile zelo hvaležni, saj jim je veliko pomenilo, da smo se spomnili na njih. Tudi letos smo sodelovali v akci- ji NIKOLI SAM. To leto smo dobili 40 paketov za naše celotno območje. Pakete smo razdelili družinam s številnimi otroki ter družinam, ki imajo nizek osebni dohodek. Potrebe po paketih so vedno večje, pošilja nam jih območna organizacija RK Ptuj. Kot organizacija smo to akcijo podprli s položnico NIKOLI SAM. Letos se je prvič iztekla akcija SOSED SOSEDU. Območna organizacija RK Ptuj nam je dodelila 60.000 SIT. Na našem sestanku smo se dogovorili, da bomo za ta sredstva kupili rjuhe in spalne srajce. Obiskali smo deset nepokretnih občanov v naši krajevni skupnosti in jim podarili te pakete. Obiskali smo tudi dve družini z večimi otroki, ki vsi obiskujejo šolo. Ker se leto bliža koncu, smo se odločili, da bomo povabili vse naše krvodajalce in naše člane na podelitev krvodajalskih značk in plaket. To podelitev bomo izvedli 10. decembra ob 11. uri v OŠ Polenšak. Kot vsepovsod imajo tudi pri nas ljudje težave s krvnim pritiskom. Zato smo se odločili, da bi ljudem na tem srečanju nekaj povedali o zdravi prehrani in načinu življenja, da bi s tem preprečili visok oziroma nizek krvni pritisk. Zaprosili smo ORK Ptuj, da nam pošlje predavatelja, ki bi predaval na temo o zdravi prehrani in krvnem pritisku. Upamo, da se bo predavatelj udeležil našega srečanja, po predavanju bo sledil sproščen medsebojni pogovor s skromno pogostitvijo. Naša krajevna organizacija RK se vsem svojim članom zahvaljuje za prispevke za koledarje in članarino. KO želi vsem svojim članom še veliko zdravja in uspeha. predsednica RK Polenšak Marija Petek PGD POLENŠAK V PGD Polenšak smo v letu 2000 na področju tekmovanj sodelovali s tremi ekipami in dosegli odlične rezultate. Moška in ženska desetina sta tekmovali v medobčinski ligi; vaja s hidrantom v mokri izvedbi, ki sta jo izvedli GZ MO Ptuj in GZ Gorišnica. Udeležili smo se tudi mnogih tekmovanj izven lige. Skupaj smo osvojili 18 pokalov: štiri prva mesta, osem drugih mest in šest tretjih mest. Pionirji so se udeležili petih tekmovanj: - na Grajeni so osvojili 1. mesto in zlate medalje; - v Markovcih na mednarodnem tekmovanju 2. mesto in srebrne medalje; - na občinskem v Dornavi 2. mesto; - na Ptuju ob 130-letnici 5. mesto; - v Novi vasi 4. mesto. Tekmovanja so trajala zelo dolgo, kar pomeni, da smo porabili veliko prostovoljnih ur za vaje in tekmovanja. Naša želja je, da ostanemo še naprej tako uspešni. poveljnik PCD Polenšak Stanko Rakuša Tekmora/ne ekipe PGD Polenšak OPERATIVNA VAJA PGD POLENŠAK V mesecu požarne varnosti je bila v nedeljo, 29. oktobra, ob 9.00 uri alarmirana operativa PGD Polenšak. Poveljstvo je sklenilo, da se izvede gašenje požara v Polencih - po domače “na Giričevem bregu” - s tako imenovano verigo. Odvzem vode je bil v dolini iz Slanovega ribnika. Ker je višinska razlika od zajetja vode do požara 57 metrov, dolžina pa 450 metrov, je bilo potrebno uporabiti vse tri motorne brizgalne. Prva je bila motorna brizgalna ILO iz leta 1939, ki je dolga leta mirovala, sedaj je ponovno usposobljena. Naslednja je bila motorna brizgalna Rosenbauer iz leta 1971, tretja brizgalna je bila Tomos iz leta 1978. Ob uporabi črpalk in 33-ih cevi je bil požar uspešno pogašen, s tem pa tudi dosežen namen vaje. Največje zadovoljstvo pa sta pri tem doživela dolgoletna strojnika našega društva, Anton Kozar st. in Franc Štebih iz Lasigovc, ko sta lahko spet po dolgem času delala z motorno brizgalno ILO - 600 1. Zahvala za to pa gre Branku Mlinariču, ki je s svojimi prijatelji usposobil brizgalni. Vsekakor je tudi njim v veliko zadovoljstvo, da ta preko 60 let stara brizgalna spet deluje. Sledila je analiza vaje ter krajši zaključek na bregu, s katerega je prav lep razgled daleč naokrog. Na koncu še velja beseda zahvale domačinom in sosedom za pripravljeno pogostitev. poveljstvo PCD POLENŠAK LOVSKO DRUŠTVO DORNAVA - POLENŠAK SE ŠE VEDNO BORI ZA SVOJE Meseca maja je minilo pet let, odkar je bilo v naši občini ustanovljeno Lovsko društvo. 23. maja 1995 se je na ustanovnem občnem zboru zbrala večina lovcev iz naše občine. Teh je bilo šestnajst. Vsi so bili enotnega mnenja, da se na območju celotne občine Dornava ustanovi lovsko društvo, ki bo tudi gojilo in gospodarilo z divjadjo na naših zemljiščih. S tem pa niso zahtevali nič novega, saj sta na tem območju že obstajali dve lovski družini, in sicer LD Polenšak in LD Dornava. Obe sta bili v “zlati dobi” (za nekatere) leta 1951 ukinjeni zaradi interesov posameznikov, ki so krojili takratno politiko. LD Polenšak je tako bila priključena LD Bresnica-Podgorci, LD Dornava pa LD Jože Lacko. Kakor ni zdržala skupaj Jugoslavija, ker je bila umetna tvorba, tako tudi pri takih organizacijah, kot so LD, pokajo šivi na vseh koncih. Ko so dobili možnost, da lahko ponovno ustanovijo lovsko društvo, in to takšno, ki bo pokrivalo meje naše celotne občine, so to tudi uresničili. Danes lovsko društvo že imamo, za lovišče pa se še bori- Društvo trenutno šteje šestindvajset članov, ki so strokovno usposobljeni za vodenje take organizacije. Strokovnost pa je pri takem delu nujno potrebna, če hočemo, da bo divjad tudi v bodoče v nor m a 1 n e m številu krasila naše okolje. Odločitev za svoje lovsko društvo tanejo z nastalimi škodami, ki jih povzroči divjad. Da pa bi bila škoda na posestvih naših občanov čim manjša, se člani Lovskega društva Dornava— Polenšak že tretje leto trudijo z zasejevan-jem krmnih njiv. Letos so posejali s koruzo šestnajst parcel na območju celotne občine. utemeljujemo s tem, ker menimo, da znajo za svoje najbolje poskrbeti domačini. Naši lovci živijo na našem območju, se pravi, da živijo z divjadjo, in, kar je še pomembnejše, živijo z lastniki zemljišč. Če z domačim terenom upravljajo domači ljudje, je tudi lažje reševati probleme, ki nas- Koruzo so skoraj v celoti pustili na njivi. Ta služi divjadi za kritje in hrano obenem. Kljub vsem naporom, da bi čim bolje poskrbeli za našo divjad, nam to v celoti ne uspeva. Po naših loviščih še vedno hodijo lovci LD Bresnica- Podgorci in lovci I.D Jože Lacko, ki koristijo še zadnje trenutke in z lovišč samo jemljejo, da o skrbi za divjad, še posebej v zimskem času, ki bi naj bila bistvenega pomena, sploh ne govorimo. Z obojimi smo se skušali sporazumno dogovoriti za delitev lovišč, pa ni posluha ne na eni ne na drugi strani. Naše lovsko društvo se tudi že tretje leto vključuje v izobraževanje otrok četrtega razreda osnovne šole Dornava in podružnice Polenšak, in sicer na temo Divje živali na našem območju in skrb za živali in naravo. Lovsko društvo Dornava-Polenšak na nekaterih področjih že sodeluje z občani občine Dornava, v bodoče pa se želi vključevati na vseh ravneh družbenega življenja v občini. Vsem, ki ste nam pri naših naporih za dodelitev lovišča že pomagali, se iskreno zahvaljujemo, hkrati pa vas tudi prosimo, da nam pri tem še pomagate, saj bomo z vašo pomočjo veliko prej prispeli do želenega cilja. lovci Lovskega društva Dornava-Polenšak Ivan Slana NK DORNAVA Končan je prvi del tekmovanja v MNZ Ptuj v sezoni 2000/2001. Z rezultati, ki so jih dosegle naše ekipe, pa v večji meri nismo zadovoljni; predvsem z rezultati članske ekipe, od katere smo pričakovali veliko več. Omeniti je treba, da je ekipa v pripravljalnem obdobju izredno dobro delala, bilo je tudi nekaj dobrih rezultatov; ko pa se je pričelo prvenstvo, so nas od vsega začetka pestile poškodbe ključnih igralcev. V povprečju nam je na vsaki tekmi manjkalo od štiri do pet igralcev iz prvega moštva. Upamo lahko, da se bodo igralci v zimskem odmoru dobro pozdravili in v delu, ki sledi, odigrali, kot si želimo. Takrat pa tudi dobri rezultati ne smejo izostati. Mladinska ekipa tudi ni dosegla pričakovanega rezultata. Dva od vzrokov sta izredno slaba udeležba na treningih ter skrajna neresnost nekaterih igralcev. V ekipo bomo uvedli večjo mero discipline ter omogočili igranje tistim nogometašem, ki si to zaslužijo s svojo pridnostjo in poštenostjo - ne glede na njihove kvalitete. F.kipa starejših dečkov je dosegla rezultate, ki so jih v tem trenutku tudi sposobni. Odigrali so nekaj zelo dobrih tekem, bilo je pa tudi nekaj spodrsljajev. To ekipo krasijo zelo dobro prihodi na treninge ter disciplina in prijateljstvo. Prav posebej pa je treba omeniti ekipi mlajših dečkov in cicibanov, ki smo ju v tej sezoni prvič vključili v tekmovanje. Ne obremenjujemo ju z rezultati, čeprav so bili v dosedanjem delu prvenstva kar dobri. Gre pred- vsem za to, da pričnemo vzgajati svoj kader. Glede na to, kaj so prikazali, se za obstoj dobrega nogometa v Dornavi ni bati. Trenutno NK Dornava tekmuje s petimi selekcijami, kar je po številu več kot 90 igralcev. Da jim je tekmovanje omogočeno, je potrebno izredno veliko truda in dela upravnega odbora. Tekme se igrajo v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. Če še tukaj dodamo pokalne tekme ob sredah, pomeni, da je potrebno v enem tednu organizirati tudi do šest tekem. Pri tem je treba omeniti tudi to, da so za mlajše selekcije popolnoma drugačne igralne površine in drugi goli, da je za pripravo igrišča potrebno precej več časa kot običajno. Eden od večjih problemov so tudi prevozi na samo tekmo. V eni tekmovalni sezoni je treba organizirati približno petdeset prevozov naših ekip od Poljčan pa do Središča ob Dravi, tudi s svojimi prevoznimi sredstvi. Prav ob tej priložnosti se je treba zahvaliti PGD Dornava, ki nam občasno priskoči na pomoč s svojim avtomobilom in nam tako vsaj malo olajša težave, ki jih imamo. Proti koncu tega prispevka bi se želel zahvaliti vsem, ki so tako ali drugače pomagali, da smo to leto pripeljali do konca. Vsem našim igralcem, navijačem ter vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2001. za upravni odbor NK Dornava Tonček HORVAT Glasilo Občine Dornava 18. december 2000 STRAN - 19 RIBIŠKO - REKREACIJSKI CENTER ŽE KAŽE SVOJO PRAVO PODOBO Ribnik Dornava - november 1999 Po letu dni delovanja Ribiškega društva Dornava je prostor nekdanjega smetišča ob železniški progi zaživel v prijaznejši luči. S prevzemom tega zavrženega kraja upamo, da smo upravičili svoj namen in seveda zaupanje občine Dornava, ki nam je ta prostor dala v upravljanje. Zalogaj je za novoustanovljeno društvo na začetku res bil videti pretrd oreh, vendar nam je s posebno vnemo in požrtvovalnostjo članov društva uspelo urediti prostor, kjer se lahko počutimo sproščeno in aktivno izrabimo svoj prosti čas. Večino svojega prostovoljnega dela smo člani ribiškega dmštva vložili v gradnjo Ribiškega doma, ki že delno služi svojemu namenu. Veliko dela in skrbi je bilo potrebnih, da je zrasel objekt, na katerega smo vsi zelo ponosni že sedaj. Del notranjosti doma že odseva v pravi podobi, veliko dela pa nas še čaka, saj dom še nima zaključne kritine. Tako je glavni letošnji cilj društva, da končamo dela na strehi in pripravimo objekt na prezimovanje. Da objekt že delno služi svojemu namenu, so priča številne prireditve na društveni, občinski in medobčinski ravni, ki smo jih organizirali v letu 2000. Tako smo poskrbeli, da je društvo poznano tudi daleč izven meja naše občine. Še posebej smo lahko ponosni na ribnik, s katerim smo privabili že marsikaterega obiskovalca. Z veliko skrbnostjo za ribji zarod našega gospodarja pa je ribnik poznan že v številnih ribiških društvih in družinah kot priljubljena točka za športni ribolov in ribiška tekmovanja. Samo ime našega društva pa odlično promovirajo naši športni ribiči, ki žanjejo velike uspehe na različnih ribiških tekmovanjih. Še posebej smo ponosni na rezultate našega gospodarja, g. Janka Cigule, ki mu je uspela uvrstitev v republiško A-ligo - posamezniki v športnem ribolovu. V letu 2001 pa upamo na uvrstitev naše tekmovalne ekipe v republiško B-ligo - ekipno. Veliki cilj Ribiškega društva Dornava je tudi oživitev mrtvega rokava stare reke Pesnice, za katerega že pridobivamo potrebno dokumentacijo za sanacijo celotnega objekta. Začela so se že tudi dela pri gradnji vodne ovire na sami strugi, ki bo preprečevala izlitje fekalij v zgornji del stare struge. Z novim vodnim objektom bi pridobili veliko tekmovalno traso, hkrati pa oživili nekdaj zelo priljubljeno ribolovno točko, ki je bila nekoč poznana daleč po Sloveniji. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri izpolnitvi naših ciljev, posebej Občini Dornava, vsem društvom v Dornavi, ki so nam vedno rada priskočila na pomoč, organizacijam in podjetjem za sponzorstva in donatorstva, še posebej pa posameznim članom Ribiškega društva, ki so hkrati s svojim prostovoljnim delom gonilna sila pri uresničitvi naših ciljev. predsednik RD Dornava Janez Zver Ribnik Dornava - avgust 2000 IZLET - NAGRADA ZA USPEHE V OGZ Dornava posvečamo mladim gasilcem kar največ pozornosti, saj se dobro zavedamo, da še kako drži stari rek: “Iz mladega raste veliko.” Tako smo se pri OGZ Dornava odločili, da mlade gasilce nagradimo za njihovo vloženo delo na vajah in tekmovanjih, zato smo pripravili izlet s strokovno ekskurzijo. V nekaj vrsticah vam bom orisal, kako je potekal delavnik: V soboto, 21. oktobra, smo se mentorji in mladi gasilci, "pionirke in pionirji”, zbrali pri gasilskih domovih, nakar nas je avtobus popeljal iz Slovenskih goric do gasilcev Gornje Radgone. Pri gasilskem domu so nas pričakali predsednik, poveljnik in gospodar društva. Vsi trije so nas popeljali na ogled in predstavitev gasilske tehnike in opreme. Mladi gasilci so z velikimi očmi občudovali tehniko in so bili zelo zadovoljni, saj pri nas tega ni moč videti. Ob koncu ogleda so nas pogostili s toplim čajem, saj je vreme bilo bolj kislo, toda veselja kljub temu ni manjkalo. Za konec naredimo gasilski posnetek in se jim zahvalimo za gostoljubnost. Nato nas pot vodi do Moravskih toplic. Med potjo občutimo lakoto v trebuščkih, zato se ustavimo v Radencih, kjer se dobro namali-camo. V Moravskih toplicah je potem prav veselo, saj se pojavi pravi živ-žav; veselje na obrazih, prav prijetno jih je bilo občudovati. Ob koncu kopanja vsi utrujeni in veseli stopimo v restavracijo, kjer nas že čakajo “pizze”, tako da se ne vračamo s praznimi trebuščki. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem staršem, ki nam otroke zaupajo. Prav gotovo pa je največja odgovornost mentorja, ki skrbi za njih na vajah, tekmovanjih in potovanjih. Hvala vam, mentorji, in naj drži rek, ki sem ga omenil v začetnih vrsticah tega pisanja. za OGZ Dornava Srečko Kondrič ŠPORTNO DRUŠTVO POLENSAK Društvo je bilo ustanovljeno 31. julijal996 na pobudo ustanovnih članov z namenom, da se v njega vključi čim večje število rekreativcev različnih starosti ter da se skozi šport promovira občina Dornava. Društvo je vpisano v register društev pri UE Ptuj: vanj je včlanjenih 84 članov, ki delujejo v treh sekcijah. Na področju športa smo v treh letih opravili veliko dela, v katerega je bilo vloženega dosti truda in prostega časa. Vse se je začelo z asfaltnim igriščem, ki je nastajalo v času naše ustanovitve. Najprej smo na njem zarisali črte, postavili gola in košarkarski koš, nakar je sledila postavitev in namestitev zaščitne mreže pred stanovanjskim blokom. Prav tako smo pripravili veliko športnih tek- movanj v namiznem tenisu, malem nogometu in smučanju, ki so se jih udeleževali športniki iz različnih občin ptujskega območja. Športno igrišče je bilo za nas velika pridobitev, saj smo s tem razvijali panogi, kot sta košarka in mali nogomet, za kateri se je navdušilo precej ljudi, ki so se v prostem času začeli rekreirati. V letošnjem letu so igrišče obsijali tudi novi reflektorji, pod katerimi smo se v poletnih nočeh igrali nogomet. Zaradi večje zasedenosti igrišča in s tem možnosti poškodovanja okenskih stekel in ometa na OŠ Polenšak smo pred njo postavili novo zaščitno mrežo. V društvu razvijamo tudi igranje namiznega tenisa, zato vsako leto organiziramo turnir, ki bo letos na sporedu petič, in sicer 23. decembra 2000 v dvorani gasilskega doma. S pomočjo občine Dornava, PGD Polenšak in drugih nam je na Polenšaku uspelo ustvariti vizijo v prihodnost mladih, ki bodo še naprej razvijali in ohranjali zdrav duh v zdravem telesu. predsednik ŠD Polenšak Vlado Šegula USPEŠNI MODELARJI STRELSKA DRUŽINA DORNAVA V preteklem šolskem letu so člani modelarskega krožka na OŠ dr. F. Žgeča Dornava dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Z delom v krožku so, pod mentorstvom g. Mira Dajčmana iz Modelarskega društva Aviotech in učiteljev tehnične vzgoje, začeli pozno jeseni in do začetka modelarske sezone uspeli izdelati in pripraviti modele za preizkus in tekmovanja. Udeležili so se srečanja mladih tehnikov, kjer so se dobro odrezali, saj so v disciplinah jadralnih in brodarskih modelov za las zgrešili uvrstitev na državno tekmovanje. Na obeh kasnejših tekmovanjih, ki so se ju udeležili z jadralnimi modeli, pa je Jernej Šilak pometel s konkurenco in tako postal eden najuspešnejših mladih modelarjev v Podravju. Njegov uspeh so z odličnimi dosežki dopolnili Niko Nedeljko, David Fric, Boštjan Slana in Dominik Kukovec, ki so se tudi uvrščali na visoka mesta. V tem šolskem letu bodo z delom začeli v decembru in že vabijo vse, ki jih modelarstvo zanima, imajo pa dovolj sposobnosti in volje, da se jim pridružijo. OŠ Dornava Najuspešnejši modelarji OŠ dr. F. Žgeča v šolskem letu 1999/2000 od leve stojijo: Šilak, Fric in Nedeljko spredaj: Slana, Kukovec SD Dornava šteje 61 članov in ima naslednje kategorije: pionirje, pionirke, ml. mladince, ml. mladinke, mladince in člane. Sodelujemo v Slovenjegoriški ligi, regijski ligi, tretji državni ligi, na medobčinskih turnirjih, državnih kontrolkah, na pokalih prijateljstva, regijskih in državnih prvenstvih. Nastopamo in treniramo v naslednjih disciplinah: serijska zračna puška, standard zračna puška, zračna pištola, MK puška, MK pištola in pištola proste izbire. V tretji državni ligi nastopajo: Bruno Šincek, Jernej Peteršič, Branko Valenko, Boštjan Peteršič in Janko Horvat. V letošnjem letu smo pričeli s treningi s standard zračno puško, vendar je ta disciplina zelo draga, saj stane oprema za enega strelca približno 600.000,00 SIT. G. Mirku Mastenu s Polenšaka se zahvaljujemo za vsestransko pomoč pri tej opremi. Vsi, ki vas ta šport zanima se lahko oglasite ali vpišete v strelske vrste vsak torek od 18. ure na strelišču v stari šoli Dornava. TRAP SKEET SEKCIJA Trap Skeet sekcija šteje 30 članov, ki tekmujemo na raznih turnirjih. V lanskem letu smo nabavili stroj za glinaste golobe in uredili zasilno strelišče za treninge za kmetijskim kombinatom Dornava. Na žalost pa smo morali to strelišče porušiti. V letu 2000 smo dosegli nekaj vidnih uspehov, 2. m. v Vitomarcih, 2. m. v Dornavi, 3. m. v Oseku. V ekipi nastopajo: Iztok Lebar, Srečko Potrč, Stanko Ljubeč, Anton Vršič, Janko Horvat, Mirko Masten, Martin Cigula in Stanko Potrč. j. H. PREDSTAVITEV SMUČARSKE SEKCIJE POLENŠAK Na pobudo domačinov, željnih smučanja in zimskih radosti, smo 3. februarja 2000 na Polenšaku ustanovili Smučarsko sekcijo z namenom druženja vseh ljubiteljev smučanja in rekreacije. Na ustanovnem občnem zboru je bilo prisotnih 24 članov, ki so se jim kasneje pridružili še nekateri, tako da sedaj sekcija šteje 32 članov. Da sekcija lahko deluje, je bilo potrebno najti primeren teren za ureditev smučišča. Najbolj primeren je bil Cvetkov breg, ki so nam ga v zimskem času dali v uporabo lastniki zemljišča. Ker teren ni prezahteven in ni nevaren, smo uredili smučišče predvsem za otroke in ljubitelje rekreativnega smučanja. Smučišče je opremljeno tudi z vlečnico in razsvetljavo, kar nam omogoča tudi nočno smuko. Proga je primerna za organizacijo manjših tekem. Smučanje poteka predvsem preko vikendov in v času šolskih počitnic. S temi kratkimi besedami smo vam predstavili delovanje naše sekcije, preostane nam še povabilo, da obiščete Cvetkov breg in se ob ugodni smuki poveselite z nami. člani Smučarske sekcije Kristijan Slodnjak iz Dornave je državni prvak v KICK BOXINGU vztrajno trenira in z malo športne sreče, ki je nedvomno potrebna, rezultati ne izostanejo. Leto, ki se počasi izteka, je bilo za tega mladega in ambicioznega športnika zelo uspešno. Posebej ga menda ni treba več predstavljati, naj povemo samo to, da že 10 let trenira v klubu borilnih veščin na Ptuju pri trenerju Vladimirju Sitarju, da je dijak 2. letnika strojne tehniške šole na Ptuju in da je doma iz Dornave. Letos je praktično blestel na tekmovanjih v domovini in tujini, kar bo težko ponovil. Na prvem turnirju državnega prvenstva za leto 2000 v Zagorju ob Savi je dosegel 1. mesto, na turnirju v Novi Gorici 2. mesto, na finalnem turnirju za državno prvenstvo v dvorani Center na Ptuju pa je dobesedno pometel s konkurenco, dosegel 1. mesto in tako osvojil naslov državnega prvaka za leto 2000. Tudi v mednarodnih ringih je imel mladi Kristijan izjemno serijo zmag. V mesecu marcu se je udeležil mednarodnega turnirja v Welsu in osvojil 1. mesto. V mesecu juniju se je udeležil turnirja na Dunaju in tudi tu osvojil 1. mesto. V mesecu oktobru se je udeležil mednarodnega turnirja SLOVENIJA OPEN in tudi na tem turnirju osvojil 1. mesto. Že malce pretirano, bi lahko rekli, pa vendar ni tako, pravi njegov trener in veliki vzornik Vladimir Sitar. Če se trdo in Kristijan, sedaj si malo odpočij; prepričani smo, da nas boš kmalu spet razveselil z novimi uspehi. F. s. Kristjan Slodnjak in njegov trener Vladimir Sitar DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLENŠAK Z neizmerno naglico se bliža konec leta 2000 in prav je, da se začnemo pripravljati na letno “inventuro” oziroma potegnemo črto pod uspehe in tudi neuspehe; pod naše želje in cilje, ki smo si jih zastavili na začetku leta. Najprej poglejmo, da si osvežimo spomin, v statistiko društva. Ustanovljeno je bilo leta 1977. Danes šteje 170 članov, od tega 55 moških in 115 žensk. Povprečna starost naših članov je čez 70 let. V letu 2000 so bili na novo včlanjeni štirje člani, za vedno pa se je poslovila ena članica. Število članov se iz leta v leta veča; posebno nas veseli, da ljudje čutijo interes po včlanitvi v društvo, takoj ko se upokojijo. Saj vemo, mlajši je član, bolj lahko s svojo aktivnostjo pomaga društvu in posredno tudi starejšim članom. Kot vedno do sedaj je bilo naše DU v leto 2000 kar aktivno. Plan dela, ki smo ga sprejeli na letni skupščini, smo v celoti realizirali. Kot vemo, so naše finančne sposobnosti zelo omejene. Sredstva zberemo s članarino. Delček sredstev nam odstopi DU Juršinci za svoje člane, ki stanujejo v Hlaponcih. Pretežni del naših dohodkov je dodelila Občina Dornava, za kar smo hvaležni in se tudi že vnaprej toplo priporočamo. Sredstva porabimo za enkratno obdaritev naših najstarejših članov, ki ne morejo več prihajati med nas. Namenimo jim prijazen obisk in jim damo vedeti, da jih spoštujemo in jim želimo vse najboljše. Ostala sredstva so namenjena tekočim izdatkom skozi vse leto. To leto smo na letni skupščini izvolili novi upravni in nadzorni odbor društva. Funkcije so prevzeli mlajši člani, s tem pa tudi izkušnje starejših. UO in NO imata vsako prvo nedeljo v mesecu oziroma po potrebi sejo v prostorih društva. Rešujemo tekočo problematiko in planiramo razne dejavnosti. V mesecu juniju smo organizirali izlet v Radence, popoldne pa obisk Kmečkega turizma Sobočan pri Mali Nedelji. Doživeli smo lep dan in ostali so lepi spomini. V avgustu smo bili organizatorji tradicionalnega letnega srečanja DU Dornava - DU Polenšak. Klub slabemu vremenu in nezaželenim dogodkom smo se imeli lepo in se že veselimo srečanja drugo leto. V septembru smo organizirali izlet v sosednjo občino Ormož; ogledali smo si je kar precejšen del. Na našo nesrečo pa nam vreme spet ni bilo v celoti naklonjeno. Ob koncu septembra smo se udeležili trgatve pri Sobočanu pri Mali Nedelji in ob sončnem vremenu preživeli nepozaben dan. Organizirali smo tudi naše tradicionalno martinovanje, ki se ga je udeležilo 90 članov. Do konca leta nam ostaja še ena želja, da bi organizirali pogostitev in srečanje naših najstarejših članov. To je seveda le naša želja, če se bodo našla potrebna sredstva za to. V našem društvo je to leto začel delovati pevski zborček, za katerega pa nimamo sredstev in zborovodje. Imamo pa trdno voljo in upamo, da ne bo ostal v “povojih”, če bomo znali potrkati na prava vrata,. Želeli bi si še več tovrstnih dejavnosti, samo kaj, ko je naša materialna moč prešibka. DU bi tako lahko bilo aktiven dejavnik kulturnega in družabnega življenja v našem kraju. Člani so kljub nizkim pokojninam, ki so v večini le simbolične - kmečke, radi udeležujemo naših izletov in srečanj. Tako spoznavamo, kako malo je vreden denar. Več nam pomeni naše druženje in pozabimo na vse tegobe, ki nas spremljajo vsak dan in vsepovsod. Tako se krepijo naše sodelovanje, prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Radi se imejmo, pomagajmo si med seboj in jesen našega življenja bo lepša. Slavica Petek PREGOVORI Tam, kjer glad nosi lenuha, najde pridčnost dosti kruha. A. M. Slomšek Kdor stradal ni, ne ve, kako kruh diši. A. M. Slomšek Minuta, ki minila, se ne bo povrnila; kar časa zamudiš, ga vekomaj zgubiš. A. M. Slomšek Zadovoljnost je polovica življenja. A. M. Slomšek Več od zlata in srebra nam drevje dobrega da. A. M. Slomšek Dobra duša povsod dobre ljudi najde. A. M. Slomšek 200-LETNICI Letos sta 200-letnici rojstva dveh velikanov slovenskega naroda: A. M. SLOMŠKA, roj. 26. nov. 1800, in F. PREŠERNA, roj. 3. dec. 1800. Bila sta sošolca v “modroslovju”, kot sta se tedaj imenovala zadnja letnika med gimnazijo in univerzo. Tu sta se spoznala in drug drugega kmalu pričela ceniti. Tako sta ostala dobra prijatelja vse življenje. KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE LETA 1939 Katastrska (davčna) Preb. Župnija Ljudska občina in kraj 1931 šola 2. Občina Dornava Površina: 1.497 ha 68 a 93 m’ — 1.424 preb.-PT: Moškanjci, iel. post.: Moškanjci — 80km. Dornava O 649 Sveti Peter in Pavel (Ptuj) Sveta Marjeta niže Ptuja Dornava Mezgovci O 800 - Pači njo O 217 Sveti Peter in Pavel (Ptuj) Spodnji Velorlek O . . . 258 .9. Porriina: 76 a 71 m’ - 1379 preb PT: Moškanjci, žel poet.: Moškanjci — 05km. Bratislave! O............ Hlaponci II* .... • • • •. Hl&ponci (2.