GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Nasa pot ni in ne more biti pot barantanja, temveč le pot odločne in vztrajne borbe.
letnik v
DUNAJ, V SREDO, 1. III. 1950
ŠTEV. 16 (289
ENOTNOST NAD VSE!
S Pokrajinskega zbora Demokratične fronte delovnega ljudstva
Zadnjo nedeljo je bil v deloven Pokrajinski zbor DFDL. V Rolhovi dvorani, ki je bila okrašena s slovensko zastavo, sliko nagega dragega lov. Tila in parolami ,,Dokažimo delom, da smo /iv del slovenskega in vseli jugoslovanskih narodov", »Združimo svoje vrste v borbi za dosego demokratičnih pravic in nacionalne enakopravnosti koroških Slovencev", ..Naj živi socialistična Jugoslavija — edini zaščitnik mjilili narodov" in ,,Podvojimo svoje napore za dosego trdne in neporuglji-ve enotnosti z avstrijskim delovnim ljudstvom", se je zbralo nad 100 izvoljenih delegatov iz vseh nfigili vasi.
Zbor, ki je bil zelo živahen in je odražal odločno voljo slovenskega delovnega ljudstva, da nadaljuje svo.i hoj do končne zmagi', je odprl !|i vodil predsednik DFDL lov. dr. I'1'iuice Petek. Prcdim so prešli na dnevni red, so se delegati spomnili velikega sina našega naroda, največjega slovenskega pisatelja sedanje dobe Prežihovega Vernima, ki je zadnji teden po dolgi in le/ki bolezni za vedno zatisnil svoje oči. Podrobneje o lem bomo poročali v prihodnji številki.
Nato je imel elan Izvršnega odbora DKDL tov. Franjo Ogris politični referat, v katerem je obravnaval zunanjepolitični položaj, osvetlil skrajno škodljivo politiko Informhi-roja in njene kvarne posledice v vsem svetu, govoril o položaju v Av-
striji, posebej pa še na slovenskem Koroškem, pri čemer je predvsem poudaril enotnost slovenskega naroda kot jamstvo za naš nadaljnji razvoj in obstoj. Dejal je :
Koroški Slovenci vedo, da je na neenotnosti slovenskega ljudstva najbolj zainteresirana avstrijska reakcija. Ta se zaveda, da bo lažje vzdrževala krivični in nedemokratični režim politične, kulturne in gospodarske neenakopravnosti slovenskega ljudstva, če bo to ljudstvo samo v sebi razdvojeno, če bo ruz-prto in razdeljeno na dva ali več taborov. ,, D e 1 i in vladaj" je staro preizkušeno sredstvo v Avstriji za nadvlado in tlačenje drugorodnih narodov.
DFDL je že od vsega početka nakazovala škodljivost neenotnosti koroških Slovencev, že od vsega početka je poudarjala, da bo nadaljnja borba za demokratične svoboščine in enakopravnost uspešna le takrat, če bo slovensko ljudstvo enotno, če se Im enotno in strnjeno borilo za vsako posamezno pravico, ki mu pripada po načelih demokracije, in bo vedno kot en mož vstalo v obrambo proti sleherni krivici, ki mu jo sovražnik namerava povzročiti. Zalo je DFDL že na svojem ustanovnem zboru lanskega julija pozvala vse iskrene rodoljube, vse zavedne Slovence brez razlike svetovno nazornega in političnega prepričanja na akcijsko enotnost v vseh vprašanjih, ki zadevajo nacionalne interese slovenskega naroda na Koroškem.
skrbljenih ljudi uspelo premostiti težkoče in izgladiti umetno ustvarjena nasprotja. Rezultat tega dela so enotne kandidatne liste s takim sestavom, du je dana garancija, da bodo slovenski interesi v teh občinah v dobrih rokah. Ostale so pa tudi še občine, kjer ljudje niso v polni meri razumeli in dojeli važnosti iskrene in resnične enotnosti za občinske volitve. Kakor bo v prvi, kjer je taka enotnost že ustvarjena, potreb-
(Jovoreč o vprašanju šolstva na slovenskem Koroškem je tov. Ogris dejal:
,,V zadnjem č»su smo priča, kako se sovražniki koroških Slovencev prizadevajo, da bi prizadejali slovenskemu ljudstvu čim več škode na šolskem področju, širom dežele uprizarjajo zakulisne in nedemokratične mahinacije, da bi likvidirali še te bore drobtinice slovenskega pouka, ki so jih bili pred štirimi leti spričo zmage demokratičnih sil prisiljeni dati. Včeraj smo brali, da je v teku sporazumna akcija OeVP, SPOe in VdU. Po obisku dr. Kari-scha in deželnega glavarja pri kanclerju Figlu in prosvetnemu ministru dr. Hurdesu so z mastnimi črkami najavili ,,novo ureditev šolstva nfi Koroškem", to je, novi napad na osnovne pravice koroških Slovencev.
DFDL j.e postavila šolske zahteve
no zalaganje za čim širšo aktivizaeijo volivcev, tako bo v drugi, kjer strankarskih pogledov na volitve še ni bilo mogoče premagati iz teh ali drugih vzrokov, potrebno nadaljnje tlelo za zbližanje in združevanje na podlagi nakazovanja nalog postavljenih kandidatov, ki bodo, če bodo boleli biti izvoljeni, odgovarjali za svoje delo v občinskih odborih neposredno volivcem, ne pa kakršnim koli strankarskim direktivam."
že na ustanovnem zboru precizno in jasno. Napočil je č»s, da gre sedaj na čelu slovenskega ljudstva v naj-odločnejšo akcijo proti nakanam avstrijskih šovinistov, v obrambo demokracije na šolskem področju in v borbo za enakopravnost slovenskega jezika. Tudi v tej borbi bo potrebna akcijska enotnost vseh koroških Slovencev."
Političnemu referatu je sledilo organizacijsko poročilo, ki ga je podal čl«" Pokrajinskega odbora DFDL tov. dr. Franci Zvvitter. Obširno je obravnaval uspehe DFDL od njene ustanovitve do danes, pomanjkljivosti in napake v njenem dosedanjem delu ter nakazal organizacijske naloge za bodoče.
O obeh referatih bomo podrobneje poročali v prihodnjih številkah našega lisla.
Vsi kot en mož v obrambo materne govorice - svetinje naroda
Čim več najboljših Slovencev v občine
Svoj materni jezik bomo znali braniti povsod in z vsemi sredstvi
Kot važen politični problem je tov. Ogris v svojem referatu omenil tudi občinske volitve. Dejal je med drugim:
,,Po jesenskih izkušnjah je slovensko ljudstvo vedno bolj dovzetno za potrebo enotnosti. DFDL ima vedno pred očmi samo to, kar ljudstvu koristi. Zato je v zvezi z občinskimi volitvami šla ponovno na delo za združevanje koroških Slovencev. Kaj je glavna naloga koroških Slovencev pri občinskih volitvah? Ničesar drugega kakor lo, da si priborijo čim več sedežev najboljši, najbolj odločni in skupni stvari občanov najbolj predani in zavedni ljudje. Kako je mogoče La cilj doseči? Gotovo ne s strankarsko ali svetovno nazorno razcepljenostjo. Vodena od te misli se je DFDL odtočila, da ne bo nikjer samostojno nastopala, temveč da bo iskala možnosti in oblike združevanja in (‘notnega. nastopa vseh narodno zavednih ljudi v občinah. V danih razmerah, ko je samo en del koroških Slovencev opredeljen za DFDL, do-čhn drugi del stoji izven naše organizacije, bi bilo napačno in za potrebno enotnost nastopa Slovencev škodljivo, če bi kjer koli s poslavljanjem liste DFDL odbijali tudi samo enega človeka. Prav tako smo sma-Jrali, da je za čini večji uspeh na volitvah enako škodljivo postavljanje
kandidatnih list KLS, ker bi se mnogo koroških Slovencev, če že ne iz drugih razlogov, pa prav gotovo zato, ker se je KLS pri jesenskih volitvah povezala z OeVP, raje odločilo za neudeležbo na volitvah, kakor pa za po osebnem sestavu morda še tako dobro listo z imenom KLS.
Treba je bilo poiskati način in dali primerno obliko za ustvarjanje enotnosti v vsaki posamezni občini posebej. V mnogih občinah je z večjim ali manjšim trudom razsodnih in za nacionalne interese resnično za-
Po političnem referatu in organizacijskem poročilu je predsednik odprl diskusijo. Prvi se je oglasil član Izvršnega odbora DFDL tov. dr. Mirt Zvvitter, ki je, kakor predhodno oba referenta, obravnaval vprašanje šolstva na slovenskem Koroškem.
Ko je ugotovil, da je današnja šola na slovenskem Koroškem slej ko prej oficielno sredstvo koroških oblasti za raznarodovanje in ponemčevanje slovenske mladine, je tov. dr. Mirt Zvvitter dejal, da je ,,preureditev" tega vprašanja, ki jo zdaj namerava oblast, nov nesramen napad na naše osnovne pravice, na katerega moramo odločno odgovoriti.
Kakor smo znali braniti svoj materni jezik takrat, je nadaljeval tov. dr. Mirt Zvvitter, ko so bili po vseh hišah nalepljeni lepaki ..Karnlner sprich deutseh", tako ga bomo znali braniti tudi zdaj, povsod in z vsemi sredstvi. S tega mesta apeliramo na demokratično svetovno javnost, da nas v naši borbi za osnovne demokratične pravice podpre, kajti nam koroškim Slovencem ne dovolijo niti tega, kar je osnovna pravica slehernega naroda, tudi najmanjšega, namreč, da bi se posluževali svojega lastnega materinskega jezika. Prepričani smo, da nas bo v lem podprla naša matična država Titova Jugoslavija in pred vsem svetom odločno branila pravice malega, bratskega naroda, to je slovenskega naroda na Koroškem.
Ko gremo z današnjega zbora DFDL, je ob koncu poudaril tov. dr. Mirt Zvvitter, ko se spet vračamo na svoje domove, zakličimo vsem onim, ki šo mislijo na kompromise, da se končno zavejo skupnosti in enotnosti našega ljudstva in da pustijo pogajanja in sklepanja kompromisov z zakletimi sovražniki našega naroda. Zakaj danes ni č»s pogajanja, ludi ne čas barantanja s sovražnikom, temveč čas borbe proti njemu, čas brezkompromisne borbe za naše pravice, za naš obstoj.
S tem so se strinjali tudi vsi delegati in ker je bil čas precej odmer-(Nadaljevanje na 2. strani)
V nedeljo, dne 5. marca t. L bo ob 8.30 uri v Delovem v gostilni Roth
POKRAJINSKI ZBOR
Antifašistične fronte žena za Slovensko Koroško
s slavnostnim govorom in kratko proslavo 8. marca, mednarodnega dneva žena. — Na zbor smo povabile tudi žene iz Jugoslavije, Trsta in Gorice. — V kulturnem delu naše proslave 8. marca pa bodo med drugimi nastopile tudi Smrtnikove sestre in šmihelški tamburaši.
Vabimo vse delegatke, da se zbora zanesljivo in točno udeležijo. Delegatska izkaznica velja tokrat kot vstopnica.
Pokrajinski odbor AFŽ za Slovensko Koroško
Kaj nam nudi Kmetijska zbornica
Občni zbor Kmetijske zbornice potrjuje njeno protikmečko in protislovensko politiko
Pred približno enim meseeoni, logno rečeno 24. januarja 1950, je bil v Celovcu občni zbor Deželne kmetijske zbornice za Koroško. Na vsakem občnem zboru imajo člani oziroma zastopniki posameznih krajev možnost in pravico, da v korist skupnosti, za zboljšanje dela- in za popravo napak ali krivic, ki jih je utrpela la ali ona skupina članov na račun drugih, kritizirajo delo in prinesejo iniciativne predloge, oziroma da stavijo poslujočemu odboru vprašanja in mu sporočijo svoje zahteve.
Takšen občni zbor hi bil tudi v Kmetijski zbornici v resnici živahen, še bolj pa potreben, ker bi pokazal prave slike razpoloženja kmečkega ljudstva, njegovih potreb in zahtev. Iz poročila o delu Zbornice, ki ga je pod laskavim naslovom ,,Ein stolzer Reohenschaftsbericbl“ najprve objavil tednik OeVP-Ban -ernbunda ,,Allgemeine Bauernzei-lun£“ in ki mu je strokovni in obveščevalni lisi zbornice ,,Der Karn-Iner Bauer" z dne 20. februarja 1950 posvetil polnili 13 strani, pa vsega tega ni bilo razvidho. Temu se seveda nikakor ni čuditi, kajti v Kmetijski zbornici ni po zaupanju kmetov odposlanih zborničnih svetnikov. Tam so samo ljudje, ki so prišli do svojih mest leta 1945 po kompromisni Volji OeVP in SPOe in ki so vzdržali kritično kvalifikacijo ,,prezidenta“ Gruberja. Volivci, ki so 1932. leta volili Kmečko zvezo, so ostali brez zastopstva in ves poznejši trud in prizadevanje Slovenske kmečke zveze ni spravil pre-zidija Kmetijske zbornice do tega, da bi priznal zastopnike slovenskih kmetov, ki jili je Pokrajinski odbor SKZ imenoval v Kmetijsko zbornico in njeno predsedstvo.
Zato na občnem zboru tudi ni bilo nikogar, ki bi se zavzel za potrebe in zahteve kmetov na splošno, posebno pa še slovenskih kmetov, ki jih je Kmetijska zbornica kakor tudi njen predhodnik Deželni kulturni svet, posebej pa še ,,Landesbauern-schaft“ vedno zapostavljala in zanemarjala in ki so vsled tega utrpeli občutno gospodarsko škodo in gospodarsko zaostali za najmanj 20 let
Kakor kaže poročilo, ki ga je o delovanju Kmetijske zbornice v letu 1949 podal njen predsednik Gruber. je njegov namen ta. da s tisoči „dejanj“ vsakega posameznika v oddelkih Kmetijske zbornice pred volitvami v Kmetijsko zbornico zamegli 37 tisočim koroškim kmetom, ki morajo plačevati zbornične doklade, pogled na dejansko vlogo Kmetijske zbornice in na njene napake, oziroma — da se izrazimo še točneje — na namerne nakane, s katerimi dela peščica veleposestnikov v Kmetijski zbornici.
Zato je potrebno, da s stališča našega kmečkega gospodarstva osvetlimo v poročilu navedena ,,dejanja in zasluge11 pri raznih produkcijskih vprašanjih in pospeševalnih ukrepih. To je potrebno tern bolj, ker je po letu 1945 ravno naše kmečko gospodarstvo potrebovalo posebnih ukrepov za popravo utrpele škode in za izkopanje iz gospodarske zaostalosti. Slovenska kmečka zveza je v štirih letih svojega dela ob vsaki priložnosti z jasnimi in nedvoumnimi zahtevami stopala pred Kmetijsko zbornico in si prizadevala, da doseže njeno razumevanje in |p|o-moč. S tega vidika lahko primerjamo Gruberjevo poročilo z resničnimi dejanji Kmetijske zbornice ravno v tem vprašanju.
Primeri govorijo sami zase
Poročilo kaže, da je Kmetijska zbornica v minulem letu za pospeševanje kmetijske produkcije ,,ogromno napravila11 in da je v ta namen v obliki subvencij izdala milijone šilingov. V kolikor je poročilo
v tem pogledu pregledno, je Kmetijska zbornica kot podpore za utrditev in popravo posestev, za zboljšanje hlevov, napravo gnojničnih jam in gnojišč, za napravo tovornih potov in za kultiviranje zemljišč, za nakup strojev itd. izdala okroglo osem iu pol milijona šilingov. V tej vsoti pa še niso všteti izdatki za kmetijsko šolstvo, za zboljšanje živinoreje, za pospeševanje rastlinske produkcije, kakor tudi ne za ogromni upravni aparat, ki ga ima Kmetijska zbornica, kjer je zaposlenih nič manj kol 159 ljudi. Nedvomno so bili tudi za to uporabljeni milijoni giI.. loda brez vsake kontrole kmetov, ki plačujejo zbornične doklade in davke, s katerimi končno razpolaga tudi Kmetijska zbornica. Spričo takšnih možnosti Kmetijske zbornice pri delovanju za zboljšanje in napredek kmetijstva vprašamo: kaj pa je Kmetijska zbornica ukrenila za zboljšanje, pospeševanje in napredek v razvoju za 20 let zaostalega slovenskega kmečkega gospodarstva ?
Naj na to odgovorijo posamezni primeri.
Znano je, da so vsa zadnja desetletja naše kmečko gospodarstvo izčrpavali in izmozgavali ter zapostavljali na vseli straneh ob vsaki priložnosti. Zato se je Slovenska kmečka zveza od leta 1946 naprej neprenehoma borila, da bi dosegla nujno
(Nadaljevanje s prve strani) jen, je predsednik diskusijo zaključil-
Nato je tov. Lovro Potočnik predlagal razrešnieo staremu Pokrajinskemu odboru DFDL, ki so jo delegati soglasno sprejeli.
Zdaj so delegati pristopili k voli Ivi novega Pokrajinskega odbora DFDL. Tov dr. Mirt Zwitter je poročal, da je stari Pokrajinski odbor na svoji zadnji seji izdelal predlog za novi odbor in prosil delegate, če ta predlog smatrajo za odgovarjajočega, da ga potrdijo. Ima pa seveda vsakdo možnost, da stavi svoje predloge, da namesto enega predlaga drugega, kar je pač po njegovem mišljenju najbolj pravilno in ustreza potrebam terena.
Nato je lov. dr. Mirt Zvvitter prebral predlog, ki ga je izdelal stari odbor in v katerem so predvideni za
predsednika: dr. France Petek,
Velikovec;
1.	podpredsednika : dr. Luka
Sienčnik,
Dobrla ves;
2.	podpredsednika: Lovro
Kramar,
Škofiče;
pomoč za naše kmečko gospodarstvo in sicer ne samo za svoje čfgne, temveč za vse kmete naših vasi.
Pogo j za zboljšanje našega 'kmečkega gospodurslv« je gospodarsko in strokovno znanje vsakega kmeta. Zato je SKZ že leta 19 47 pri Kmetijski zbornici zahtevala ustanovitev slovenske kmetijske šole. To vprašanje je bilo pozneje odbilo z izgovorom, da manjka denarja. Kmetijska zbornica je pa lani dala samo za ureditev šole v Kdtsebacli 100 tisoč šilingov in poleg tega še financirala šoli v llunneiibrunn in Drau-hnfen. V letu 4950 bo uredila ge kmetijsko šolo v Lalmdski dolini in kupila posestvo za golo v Toschler-dorfu in v Beljaku. Vsled takih razmer ji1 Slovenska kmečka zveza v pomoč našim kmetom pričela organizirali kmečko-gospodarske, gospodinjske in šiviljske tečaje ter nastavila kol gospodarskega svetovalca izkušenega strokovnjaka tovariša Vernika, poleg tega pa pritegnila k stalnemu sodelovanju tudi še dr. Sienčnik«, inž. Polcerja, Milko Hartmanovo in druge. Za vse to koristno delo, za tečaje, gospodarsko nasvetovanje in tekočo gospodarsko strokovno izobrazbo potom „Obve-stil naprednih gospodarjev” je Kmetijska zbornica v minuli jeseni odpovedala sleherno denarno pomoč in odklonila tudi priznanje tov. Vernika kot javnopravnega gospodarskega svetovalca. Na drugi strani pa
sekretarja: Franjo Ogris Celovec;
organizacijskega sekretarja:
dr. Franci Zvvitter,
Celovec;
blagajnika: Karl Krebs.
Borovlje.
Že z navdušenim aplavdiraujem ob posameznih imenih, ki jih,je prebral poročevalec, so delegati potrdili, da se strinjajo s lem predlogom. Ko so nato za vsakega posameznega glasovali, so vseli §est soglasno izvolili kot novo predsedstvo DFDL. Prav tako soglasno so izvolili nadaljnjih 11 tovarišev iIzvršni odbor iu ostale v Pokrajinski odbor DFDL. Vsi člani Pokrajinskega odbora DFDL so aktivni borci za pravice slovenskega naroda na Koroškem in so s svojim delom dokazali, da so vredni te funkcije.
S tem je bil dnevni red izčrpan in ponovno izvoljeni predsednik tov. dr. Franc Petek je zbor zaključil. Ob zaključku je poudaril, da so pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe podlaga vsake politike koroških Slovencev in da naša pot ni in ne more biti pot barantanja, temveč le pot odločne in vztrajne borbe.
z desettisoči šilingov podpira druge tečaji' iu ..Gnuversaminluiige", ki zdaleka niso toliko koristni kol tečaji SKZ. Lani je celo na svoje stroške nabavila 30 štedilnikov in 20 šivalnih strojev, kar najmanj pred-slavija vrednost 90.000 šilingov.
Namesto pomoči vsepovsod zapostavljanje
Ob takem zadržanju Kmetijske zbornice, ki je poleg lega odklonila še potrebno pomoč našim kmetom s semenjem (140 ton) in umetnimi gnojili (500 ton), ko je vse to bilo še na nakaznice, je Slovenska kmečka zveza tl. januarja 1949 zaprosila pri kmetijskem ministru za posredovanje posebne podpore za naše kmečko gospodarstvo v znesku dveh mili jonov šilingov. To potrebo je podrobno razčlenila za uporabo pri napravi gnojničnih jam in poprav hlevov (300.000 šilingov), zboljšanje travnikov (200.000 šilingov), gradnjo silosov (100.000 šilingov), osuševanji' močvirij (400.000 šilingov), za gnojila, poljedelske stroje in orodje (500.000 šilingov), za popravo poli in elektrifikacijo naših vasi (300.000 šilingov) ter za druge potrebščine, kakor tečaji, podučili in poskusni material (200.000 šilingov). Vse to ni bilo izpolnjeno. Kmetijska zbornica je pa milijone potrošila tam, kjer so veliko manj potrebni kot pa v nagih krajih. Na stotine nagih kmetov so ali sami ali pa preko Slovenske kmečke zveze prijavili potrebe po takih podporah, na prste pa lahko segtejemo tiste, ki so kaj dobili. Ob javni podpori je bilo lani na primer zgrajenih 144 gnojišč, 138 gnojničnih jam in popravljenih 149 hlevov, za kar je bilo izdanih 746.249 šilingov. Naši potrebni kmetje te pomoči niso bili deležni.
Lansko jesen je Slovenska kmečka zveza organizirala uspelo in najbolj podučilo sadno razstavo. V ta namen je zaprosila pri Kmetijski zbornici za denarno pomoč. Kljub temu, da je Zbornica za takšne namene razpolagala s 34.275 šilingov, k tej razstavi ni prispevala niti groša. Prav tako ni našim živinorejskim zadrugam nudila nobene iniciativne pomoči. Okoli pol milijona šilingov je prispevala k mlekarni v Spitala in izdala 1,716.000 šilingov za napravo tovornih potov. Naši kmetje na Gurah, v Selah, Slovenjem Plajber-ku in železni Kapli za popravo potov, po katerih spravljajo svoje mleko do zbiralnic, niso prejeli ničesar. Stotisoče šilingov je potrošila Kmetijska zbornica tudi za žične vzpenjače v MaUling-u, Moselnu in drugod, samo da bi veleposestniki čim cenejši spravili svoj les v dolin« in se pri lem obogatili.
Pravo lice Kmetijske zbornice
Poročilo pa kaže, da baje tak« vplivna in delovna Kmetijska zbornica ni ničesar napravila, da bi preprečila stalno padanje cen kmečkih pridelkov in večajočo se draginj« strojev, da bi zajamčila kmetijskim pridelkom vsaj takšno ceno, da bi bili kriti pridelovalni stroški. Na drugi strani tudi ni nič podvzela učinkovitega, da bi kmetom znižala davke na takgno stopnjo, ki bi biia v skladu z resničnim letnim dohodkom gospodarstva. Prav tako tudi ni zagotovila kmetom prepotrebnega cementa za gradnje in ga dala namesto gilingov v pomoč kmetom, ki bi radi gradili in popravljali svoja poslopja.
Ob vseh teh primerih se jasno odraža protikmečka, predvsem pa protislovenska politika Kmetijske zbornice. čeprav je namen Gruberjevega poročila, da bi mobiliziral kmečko ljudstvo, da bi pri volitvah v Kmetijsko zbornico glasovalo za OeVP in da bi tako Zbornica naprej ostala domena OeVP, je očitno, da noben kmet, najmanj pa kmet nagih vasi, ne more imeti ,,razumevanja za to poročilo11 in tudi ne more slediti Gruberjevemu pozivu k ,,sode-lovanju“, ker bi s tem podpiral sedanje ljudi v Kmetijski zbornici, ki imajo namen, spraviti vse kmete pod pritisk in diktat veleposestnikov:
Slovenska kmečka zveza napreduje v svojem delu
Gospodarsko-strokovni tečaji dosegajo lepe uspehe in so pot k samopomoči in medsebojni pomoči.
Po svojem občnem zboru, ki je bil 13. januarja 1950, je Slovenska kmečka zvez« razvila po nagib vaseh živahno dejavnost. Zvečer, ponekod tudi podnevi, se zbirajo kmetje n« predavanjih, ki jih je Pokrajinski odbor Slovenske kmečke zveze razpisal v okviru gospodarsko - strokovnih tečajev. Predavat hodijo nagi izkušeni strokovnjaki dr. Luka Sienčnik, inž. Marko Polcer in France Vernik, poleg njih pa si' po svojih močeh udejstvujejo tudi nagi praktični gospodarji in funkcionarji Mirko Kumer, gimen Gros, Vinko Pečnik, Janko Gabrijel, Blaž Singer in drugi. V teku enega meseca je imela Slovenska kmečka zv^za v Bilčovsu, gmarjeti v Rožu, v Vidri vesi, Deščicah, gt. Primožu, Žaina-njali, Kotmari vesi, gt. Janžu,
gkofičah in v Šmihelu skupno že 36 predavanj. Ponekod se predavanja ge nadaljujejo, v drugih krajih, kakor v Ledenicah, Globasnici in v Spodnji Zilji se bodo predavanja geli' pričela.
Kljub temu, da je Slovenska kmečka zveza tečaje razpisala že 25.
novembra lanskega leta, se pred Pokrajinskim občnim zborom nikjer niso mogli prav odločili za organizacijo in prirejanje tečajev. Ko so pa na občnem zboru vsi referenti poudarili važnost in nujnost zboljšanja in preusmeritve nagega gospodarjenja in ko so navzoči delegati tam sligali, o čem vse se bo predavalo, so tečaji naenkrat doživeli hiter razmah. Splošno razveseljivo je tudi dejstvo, da skoraj povsod udeležba od predavanja do predavanja raste in da je ponekod bilo na predavanjih ge nad 30 kmetov, v gt. Primožu pa celo 60 ljudi.
( Dalje na 3. strani)
Enotnost nad vse!
Remšenik. Pri nas na Koroškem su mogoče stvari, ki jili z normalno pametjo in zdravim razumom no •nore razumeti, kdor ne ve, kakšni ljudje, s kakšno preteklostjo in miselnostjo st' nahajajo na odgovornih uieslih, ki imajo v rokah oskrbo v,|jnih žrtev in popravo po fašizmu povzročene škode. Primeri, ki jih oavajamo, brez dvoma niso osamljeni, ampak jih je po naših doleh in skritih vaseh mnogo, ker jih je veli-ko, ki so jim ubili vsako vero v pravico fer molčijo in lopo prenašajo zapostavljanje in krivice od tistih, ki jih je toplo božal krvavi fašizem in so danes, volkovi v ovčjih oblekah, spel na položajih.
Mihajel Sluga, no domače Kahov, je bil na primer tri leta partizan, torej aktiven borec za osvobojenje izpod fašistične tiranije, tedaj tudi proti sovražnikom demokratične Avstrije. Njegova mati, teta iri brat so padli v partizanih, njegov oče, stric ih še dve teti so poginili v KZ-ta-koriščih. Torej družina, ki je žrtvovala neprimerno mnogo za nsvobo-.ieiije, mir in lepše življenje. On sam kakor vsa družina je bil že leta 1943 spomladi pri prvem odboru Osvobodilne fronte. Premoženje tovariša Mihajela Sluge so mu popolnoma uničili in izropali, škodo so ocenili na 25.000 šilingov, izplačali Pa so mu samo 5.000 šilingov. Kje Je tukaj še ostalih 20.000 šilingov in kaj naj pomeni takšna poprava in povrnitev škode?
krav tako si dovoljujejo gorostas,-1H' šale / Maloveršnikom Jakobom, j ■ aloveršnik je zaradi preslanega ''Tinčenja v KZ-taborišču, kjer so kT tnupiii 14 mesecev, invalid. Lu-lv,i žrtev vojne in imetnik uradnega potrdila po § 4. Temu invalidu so priznali 24 šilingov rente, a še od te smešne vsote so mu odtrgali 5 šilingov in rento znižali na 19 šilingov. To je zares višek ironije. Tudi njegovo posestvo je bilo po policiji popolnoma izropano in je dobil kratko pred razvrednotenjem šilinga ' tisoč šilingov odškodnine, ki jih je moral nesti k zamenjavi, a kje jc še ostalih 6000 šilingov, vedo bogovi.
Navedena primera'sta tipična, kako škandalozno ravnajo pri nas z
našimi vojnimi žrtvami, partizanskimi borci in invalidi, ki so toliko doprinesli na oltar svobode narodov, tudi avstrijskega ljudstva. Krivice se dogajajo, ki vpijejo do neba in kričijo po združitvi in samopomoči vseli resnično demokratičnih množic.
Kotmara ves. Pravijo, da je Kolmani ves republika zase, da smo ljudje svoje vrste. Mi tega ne zavračamo, vsak naj si misli, kakor hoče, a danes hočemo na kralko poročali, kaj je bilo pri nas po novem letu novega. Pogrebov smo imeli kar štiri zaporedoma. V svojih najboljših letih nas je zapustil Pokov-čev alej, nato smo izgubili iz naše srede Hercelevo ženo, ki je veliko trpela in bila šele osemindvajset let stara. Zapustila je dva otroka. No dolgo nato je umrla v Šmarje ti Sto-sierjevn manira in Kompajnov Joža. ki jo trpel na posledicah zadnje vojne.
Ali, kakor je že v življenju, nimamo za poročali samo žalostnih novic, ampak tudi vesele. V predpustnem času smo se tudi ženili. Kdo ne pozna Pušnikove Mici je v št. Gan-dolfu, ki je šla „nmav čicz izaro in še nniav čicz gmajnico". Domači pevci so sc od neveste dne 4. februarja prav lepo poslovili in ji v veseli družbi peli pozno v noč. Ne smemo pozabiti, da se je tudi mladi Rozarn na Prehj.ah odločil in sc oženil. Dne 11. februarja jr povabil pevski zbor na svoj dom, kjer so obhajali pri -srčno slovo od samskega stanu. Rozarn je bil neumoren pevec, prosvetni delavce in zadruga? ter upamo, da bo še nadalje tako vnelo delal za našo stvar in želimo, da bi bil s svojo Gijo prav srečen. Preteklo nedeljo pa se je poročil še Jarčev najemnik na Plešivcu.
Vsem novoporočeneem mnogo sreče!
Bilčovs. Mogoče je marsikateri bralec našega lista mislil, da so nas Bilčovsanc zimska burja, mraz in sneg tako uklonili v svoje okove, da se že dalje časa ni nihče oglasil in poročal o naših novicah. Toda niso nas vzbudili šele prvi pomladanski žarki, ampak pri nas živimo
in delamo, kot je naša navada. Svoj slovenski narod ljubimo, tuje spoštujemo. zalo se liri nas le malokdaj prepiramo, da bi se pa tepli, o tein niti ni govora. Za danes enkrat tole
V začetku januarja smo imeli petdnevni gospodarski tečaj, ki ga je priredila Slovenska kmečka zveza. Dobro so bili izrabljeni vsi dnevi, ko smo poslušali naše gospodarske referente, ki so se res potrudili, da su nam z nasveti in pobudami kazali pot, ki jo naj hodi naš kmet. da bo mogel boljše in donosnejše gospodariti in kljubovali vsem gospodarskim težavam in prelreslja-jem današnje dobe. Pri tel) predavanjih nismo gledali na politično pripadnost poslušalcev 'ali predavateljev, ampak pred očmi smo imeli edinole dobrobit našega krnela in kmečkega delavca. §koda je samo, da je izpadlo napovedano predavanje o živinozdravslvu.
Tudi na prosvetnem področju ne spimo. Dne 1. januarja lega leta smo imeli občni zbor-našega prosvetnega društva, kjer smo pregledali naše delu v minulem letu in začrtali pol v bodočnost. Prosvelaši so sklenili, da bodo pripravili v kratkem lepo igro. Društveni odbor je ostal skoraj, neizpremenjen, le za predsednika je bil izvoljen zaslužni, dolgoletni prosvelaš Rupert Gaser. Dne 4. februarja l. I. pa so gostovali pri nas prosvelaši iz Kolmare vesi. Nastopili so z recitacijami, igro ,,Laži-zdravnik" in pevskimi točkami., S prireditvijo sni bili zelo zadovoljni. Posebej moramo šc omeniti nastop treh malih čimžarjevih deklet, ki so nas zares navdušile, in lepo petje kotmirskih pevcev. Razšli smo se z željo, da bi nas kotinirški pevci kmalu spet obiskali.
Celovec. Poročila sla se tovarišica Vera Kupper, Rnjigovodkinja, in Jože gtornik, pekarski mojster v Geloveu. Vera ji1 iz znane Kupper-jeve družine v §t. Rupertu pri Velikovcu, Jože pa je doma iz *§l. Jakoba pri po domače gtorniku. Tudi Štornikovi imajo mnogo zaslug v borbi Slovencev na Koroškem za pravičnejše življenje. Čestitamo!
Ohromelost svinj gledana od druge strani
Spel gledajo naši kmetje s strahom na to zagonetno bolezen. Od katere strani se bo priplazila v našo vas? Kako se je naj obvarujemo? že to zimo jo marsikje napravila škodo, ne da bi se sploh pojavila. Marsikatera svinja je morala dali svoje življenje, če je obstojalo le malo suma, da bi mogoče le mogla biti ohromelost. Časopisi so nas še pred nedavnim mirili, da je ta bolezen v izumiranju. Radi smo slišali to in oddahnili smo si'. Naše veselje pa ni trajalo dolgo. Kmalu smo v Geloveu na sejmu mogli slišati, da je po Rožu vedno več te zahrbtne bolezni. Tudi na štajerskem je menda začela zelo hudo razsajati.
Vemo, da državna oblast zelo velikodušno priskoči vsem onim na pomoč, ki so imeli nesrečo, dobili to bolezen v svoj hlev. Plač« jim po šil 15 povprečno za kilo žive teže, kar je zelo veliko. Privoščimo vsakomur ta denar, ker rabil ga bo, ko si bo nakupil druge svinje. Ali nekaj drugega je tukaj, kar nam ne ugaja.
Država izda za na ohromelosti bolne in osumljeni' svinje težke milijone, katere moramo plačati mi davkoplačevalci. Kdo ima od tega korist? Kmet, ki ta denar dobi, gotovo ne. ker bi raje obdržal svoje svinje, kot pa vzel denar. Kdo torej ima korist? Nekdo jo mora imeti, ker država mora težke milijone doplačali. Takoj nam bo jasno, kdo se s tem denarjem okoristi, č<’ upoštevamo, da mesar, ki te svinji'*sprejme, plača za kilo samo 6 do 8 šilingov. Nihče ga ne more nadzorovali, kako on potem to meso porabi. Gotovo ga v velikih primerih le dene v klobase, kamor bi moral dajati meso zdravih svinj, kupljenih po mnogo višji ceni. Njemu torej ostane dobiček.
Marsikateri mesar se je na račun bolnih svinj, torej na račun krnela in nas vseh davkoplačevalcev ž<‘ obogatil, nikakor pa ne delavci v mesarski obrti, ki so kakor znano slabo plačani. Mesarji torej so tisti, katerim je toliko na tern, da se šc naprej kolje. V interesu kmeta je, da bi se svinje cepile in na ta način obvarovale pred pogibeljo. Ce v Av striji sami nismo v stanu izdelovati primernega cepila, pa ga dobimo od drugod, kjer ga že imajo.

Slovenska kmečka zveza napreduje v svojem delu
V Vidri vesi so v začetku bili malodugni
V Vidri vesi si1 odbor v začetku bi mogel odločiti za tečaj in je tajnik odboigi na Pokrajinskem občnem zboru poročal, da je spravil komaj 7 ljudi skupaj, ki iii bili pripravljeni hoditi na tečaj. Ker je pa sekretariat Slovenske kmečke zveze v Celovcu vedel, kako važna in potrebna so v današnjih razmerah ■predavanja, ki jih je za tečaje sklenil Pokrajinski odbor, je naročil odboru v Vidri vesi, da takoj skliče kmečki sestanek. Na tega je šel tajnik pokrajinskega odbora in tani na delavnik dopoldne našel 4 8 ljudi, ki •Pni je obrazložil pomen in namen tečaja. Takoj so bili vsi za to, da se v Vidri vesi prične tečaj in da bodo predavanja vsak torek in vsak petek zvečer. Ob tej priložnosti so v Vidri vesi določili tudi predavanja 'n sicer: iz travništva zboljšanje Pridelovanja krme; iz živinoreje zboljšanje mlečnosti in teže živine s pomočjo pravilne odbire živali za Pleme; iz sadjarstva poenostavitev sadnih sort in zboljšanje sadnega Pridelka; nadalje še predavanja o delovanju umetnih gnojil v zemlji 111 °, njihovi smotrni uporabi s po-močjo preiskave zemlje, o svinje-l'eji in sodobnem pitanju svinj ter
o čebelarstvu. Tako pripravljen tečaj v Vidri vesi je bil že ob prvem predavanju z udeležbo 34 ljudi velik uspeli. Odboru pa je dal toliko poleta, da j c takoj organiziral še šiviljski tečaj, kljub temu, da mu je bilo zato težko dobiti voditeljico tečaja. Tukaj sta v pravem pomenu besede zmagali volja in odločnost nad malodušnostjo.
V Šmartnem bodo imeli predavanje še naprej
V	Bilčovsu je §lo bolj enostavno, vendar udeležba zato, ker se je tečaj vršil podnevi, ni bila tako velika, kakor drugod, škoda je bila le v tem, ker dr. Pušnik na zgovorjeni dan ni mogel priti predavat, ker je bil službeno zadržan in je to žal prepozno sporočil.
V	Šmartnem pa je potekal tečaj nad vse zadovoljivo, štiri ponedeljke so se Šmarčani skoraj polnoštevilno zbrali na tečaju in z velikim zanimanjem poslušali predavanja. Posebna živahnost se je razvila pri predavanju iz sadjarstva, ko jim je referent s pomočjo slik obrazložil najvažnejše, kar mora iz sadjarstva danes vedeti sleherni kmet. Da iri se v sadjarstvu č*m bolj izobrazili, so Šmarčani sklenili, da bodo prišli še na praktičen tečaj iz sadjarstva čez dan, zvečer pa bi potem še radi
imeli nadaljno teoretično predavanje. Ko je ob koncu prvega predavanja neki člevek začel izzivati referenta, da naj ljudem raje govori v nemško mešani ,,koro§čini“, so ga vsi navzoči ostro zavrnili, češ naj nikar ne misli, da so Šmarčani ž<‘ pozabili na svoj materinski jezik, kakor je morda to pri njemu primer.
Podrobno delo je odločilno
Ocena dosedanjih udeležb na predavanjih zgovorno kaže, da podrobno delo za uspeh tečaja največ zaleže. Tajnik odbora Slovenske kmečke zveze v št- Vidu je ob zaključku tečaja dejal: ,,Veliko sč da narediti in uspeli je vedno takšen, kolikršen je trud, ki ga zastavimo v stvar". Kljub temu, da se je tečaj vršil v št- Primožu podnevi, se je udeležba od predavanja do predavanja vidno večala. Ob prvem predavanju je bilo samo 8 kmetov, pri drugem 14, pri tretjem 20, pri četrtem žc RO in pri zadnjem predavanju je čakalo referenta že nad 60 ljudi. Tudi v št. Primožu želijo še nekatera dodatna predavanja iz živinoreje in travništva. Glas o uspešnem tečaju v št. Primožu je prodrl tudi v sosednje Žamanje, kjer se je v torek, 8. 2. z lepo udeležbo pričel tečaj in se nadaljeval vsak večer do sobote.
Uspeh tečaja v št- Primožu je zasluga dejstva, da so tisti, ki so prvi dan prišli, drugi dan povabili tudi
sosede in jili pripeljali seboj. Kakor se je šentvidska okolica zavedala potrebe skupnega škropljenja sadja in ji' zato ustanovila škropil-sko skupnost s 47. člani in nabavila motorno sadno škropilnico, tako se zaveda tudi potrebe po neprenehni gospodarski in strokovni izobrazbi in po skupnem gospodarskem posvetovanju.
Ni treba posebej poudariti vsebine predavanj, njihov razmah pove, da vsebujejo predavanja vse to, kar je potrebno, da kmet dobro ve. kaj mora danes v boju s tujo konkurenco v svojem gospodarstvu napravili, da se bo obdržal na svoji zemlji in da se bo polagoma povzpel do človeka vrednega življenja, kjer njegovo delo ne bo zastonj, temveč tudi pošteno plačano. Ob koncu bodi povedano samo to, da so predavanja prilagodena v reshiei njašim razmeram in da so resne vsebine kakor je resen današnji č«s. Prav v tem se razlikujejo od tečajev in ,,Bauernversammlung“, ki jili prireja kmečka zbornica, ko referenti govorijo o obljubah in o stvareh, za katere naš kmet ali nima potrebnega zaupanja in razumevanja ali pa mu zato manjka denarja. S svojimi tečaji in obljubami hočejo okrajne kmečke zbornice, katerih uradniki so stebri OeVP, za volitve v deželno kmetijsko zbornico speljati vodo na svoj mlin, da bi tako v korist veleposestnikov šc vnaprej vlekli kmeta za nos.
STRAN NASI 11 ZENA

NASVETI ZA NATEM
Danes bom opisala novorojenčka. Novorojenčkovo dobo imenujemo od dneva rojstva na do takrat, da odpade popkovina in se popek zaceli. Pri normalnem poteku se popek zaceli od desetega do štirinajstega dneva po porodu. Nega popka spada v prvih dneh v roke babice. Ta je nevarno žarišče za infekcijo, kjer lahko pride tudi do sepse (zastrupitve). Dokler ne odpade popkovina in se popek ne zaceli, otroka ne kopljemo, temveč samo umivamo. Popek se mora zaščititi pred vlogo (voda in seč). Na obveze moramo strogo pazili, da so čiste (sterilne), za po-spešenje zdravljenja se navadno uporablja dermatol puder.
Za novorojenčka se z rojstvom izvršijo velike spremembe, posebno pri temperaturi. Otrok je živel v materinem telesu v veliki toploti in se mora polagoma privaditi toplini 16 do 20° (1 svoje okolice. Novorojenčka moramo topleje obleči, da se privadi spremembi temperature.
minuti 48 do 50 krat. Tudi srčni utripi so pospešeni približno za dvakrat, v eni minuti 120 do 140 krat.
Temperatura je normalna 36,5 do 37" C.
Stolica novorojenčka je no porodu v prvih dneh črna, enaka smoli. To obstoji iz prebavnih sokov in pa. ker se čistijo črevesja po rojstvu. Stolica se spreminja iz črne barve v rjavkasto, dokler ne dobi zlalo-rumene barve.
Seč izloča novorojenček takoj po porodu svetlo rumene barve. Po nekaj dneh izloča normalno 10 do 16 krat dnevno.
Čutila takoj po rojstvu še niso razvita. Popolnoma je razvil sesalni in požinalni refle.v, okus in vonj. Otrok spoznava okus brane.
Oči ima razvite, vidi na ne. razločuje samo svetlo in temno. Vid se
razvije polagoma, v prvih dveh do treh mesecih začne spoznavati osebe in okolico. Tudi sluh ni takoj razvit in se šele polagoma razvija. Prvih štirinajst dni ne sliši ničesar, ker ima v ušesih še plodno vodo, ko pa ta odteče, se sluhovod napolni z zrakom in otrok sliši nejasne glasove, ki pa ne ve, od kod prihajajo, odnosno ne razločuje, s katere strani prihajajo. Tudi možganske funkcije se razvijajo z otrokovo starostjo.
Novorojenček ji' zelo sprejemljiv za prehlade in okužbe. Treba ga je zaščilil' pred vsako nahodim osebo, delo za zdrave ljudi ni priporočljivo. da hodijo okoli novorojenčka. Navada je, da kaže vsaka mamica novega zemljana vsem letam in bo-Iream, ki prihajajo na obiske, in tako se mora novorojenček boriti že v prvih dneh proti bacilom, ki jih izloča vsak zdrav človek, čim manj ljudi okoli novorojenčka! Le tako ga bomo obvarovali pred okužcnjem in obolenjem.
PREHRANA NOVOROJENČKA
Koža novorojenčka je pri porodu pokrita s sluzasto snovjo in ostane po kopeli še par dni živordeče barve, zalem postane bledorožnate barve. Mnogo otrok dobi par dni po porodu zlatenco (rumenica), kar pa je normalen pojav. Do zlatenee pride radi preobilice žolčnega barvila v telesu. Novorojenčki, ki imajo zlatenco, slabše pijejo in so vedno zaspani, to pa preide, ko mine zlaten-ea. Zlatenea traja normalno od I. do 3. tedna, ako traja dalj, moramo z otrokom iti k zdravniku.
Teža: Donošen novorojenček tehta pri porodu 3000 do 3600 gr, so pa tudi izjeme do 5000 gr. Dečki so navadno nekoliko težji kot deklice. Normalen pojav je, da teža pada v prvih dveh do treh tednih, z enim mesecem naj bi imel otrok porodno težo nazaj. Upadanje teže po po -rodu nastane radi izpraznjenja črevesja še izza časa nosečnosti, na hujšanje vpliva tudi sprememba hrane.
Dolžina: znaša pri novorojenčku približno 50 cm. Dečki so navadno nekoliko daljši.
Dihanje je pri novorojenčku Iri-krat pospešeno, normalno je v eni
Normalna in najbolj pravilna prehrana je za otroka materino mleko! Materinega mleka ne more nobeno še tako pravilno sestavljeno mleko nadomestiti. Skoraj vsaka mali lahko doji. Izjemni primeri so žene, ki nimajo pravilno razvitih prsnih bradavic, pa še tu se da pomagali z raznimi pripomočki; vse te pripomočke pozna vsaka babica ali skrbstvena sestra, ki bo vedela v lem primeru pravilno svetovati. Izjemni primeri so tudi matere z odprto tuberkulozo, v tem primeru je najbolje, da se posvetujemo z zdravnikom, ki mater zdravi. Takoj po porodu ne pride mleko, ampak mlezivo (koloslruin). Pravo mleko pride šele 3. ali 4. dan. Ne smemo pa obupati, če se mleko malo zakasni, in takoj pričeti z umetno prehrano. Otroka moramo redno podajati k prsim. Posebno pažnost polagajmo izpraznjenju dojk, to je potrebno za pravilno delovanje mlečnih žlez. Mleko se izgubi tudi vsled zastajanja mleka v prsih, zato je potrebno, da mati po dojenju ostalo mleko izbrizga. Najbolj važno je pri dojenju naslednje: Redno dojenje, vedno ob istem času in v istih časovnih presledkih. Do-
bro izpraznjenje dojk. V otroški postelji mati doji v ležečem položaju, pozneje v sedečem. Za dobro izpraznitev dojk je najbolje, da doji enkrat na eni strani in drugič na drugi strani in tako po vrstnem redu menjava. Otrok naj bo pri prsih 15 do 20 minut. Pred dojenjem naj si mali dojko izpere in dobro osuši, istotako po dojenju. Tu je potrebna stroga čistoča (higijena) in to zaradi otroka in pa radi mastitisa (vnetje dojk). Do vnetja dojk pride \sled nečistoče, nepazljivosti in radi zastajanja mleka v prsih, ki se prične razkrajati. Ge pride do vnetja, naj gre mati takoj k zdravniku in po možnosti naj doji dalje.
Kakšne prednosti ima materino mleko pred kravjim: Materino mleko je že od narave sestavljeno v pravilnem razmerju sladkorja, maščob, beljakovin in vitaminov. Z materinim mlekom dobiva otrok odpornost proti boleznim in posebno proti nalezljivim boleznim. Dojeni otroci dobijo redkokdaj driske, za čimer umira, posebno v letnem času, še vedno mnogo otrok. Umetno branjeni otroci so tisti, ki jih hra-

nimo s kravjim mlekom, tako imenovane zalivančke. Tudi proti luro-vosti in prehladom so dojeni otroci mnogo odpornejši.' Še eno veliko prednost ima dojenje. Otrok dobiva mleko neposredno iz prsi v usta. Otrok ni izpostavljen veliki množini bakterij, ki se nahajajo na cuclju, steklenički, v mlečni!) posodah in v mleku samem. Tudi pri čistoči se ne more uničili vseh bakterij, kaj šele če se nt' pazi na č*-sl(»č‘1 - (bakterij ne vidimo s prostim očesom). Kakšni so dojeni otroci po videzu na-pram zalivančkom? Dojenček je živahen, dobro razpoložen, napetih ličk in kože. Koža je pri dojenčku bledorožnate barve, pri zalivančku pa sivkasti'. Zalivnnček je navadno čmerikav, siten, nervozen in ima slabo spanje. Kravje mleko jo približno dvakrat težje prebavljivo kot materino mleko. Razumljivo je. koliko več energije porabi zalivanček za prebavo kol dojenček. Navidezno izglodajo včasih zalivančki dobro, to pa je samo videz, ker ima več vode v mesu kot dojenček. Napredne države polagajo veliki' važnosti in pomen dojenju. Le z dojenimi otroci bomo dobili zdrav in krepak zarod in pred vsem zmanjšali umrljivost, kar je za državo in narod važno. Nova Jugoslavija posveča materi in otroku posebno pažnjo. Na tem področju je zavzela širok obseg s svojimi ustanovami. V vsakem najmanjšem mestu in tudi po deželi so odprli nove otroške in materinske posvetovalnice. Tu dobijo matere nasvete glede nege in prehrane otrok. Umrljivost otrok s tem pada.
Nani llauptmanova (Dalje)
Male prestice za čaj
14 dkg surovega masla zmešamo z 21 dkg moke, 7 dkg sladkorja in limonovo lupino, dodamo dva rumenjaka in napravimo testo. Naredimo prav male prestice, potresemo jih s sladkorjem ter spečemo.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasonietergasse 10, telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: France Košutnik. Tiska Robitschek & Co., Wien Vlil., HernalsergUrtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, Postschliefifach 17.

V O R A N C :
ll I I
POŽGANICA
Lužnikov je prižgal in pritrdil svečo na tram ob steni.
Slabotna luč s(‘ je razlila po prostoru.
,,Zdaj je svetlo!" je rekel Kordcž.
,,l)a, svetlo j c . . ."
Komaj so se izpregovorjenc besede izgubile pod ostrešje, se je lam od Krke začul kratek pok in v istem hipu je eiiiktiilo gori v tramovju. Rila je krogla. Straža ni zapazila okrogle linice na petru nad vrati, skozi katero je gledala svetloba v noč. Avstrijska straža je streljala. Lužnikov je upihnil luč.
,,Streljajo ..."
,,Ra, streljajo, hudiči ..."
Vse je obšlo neko težko čustvo; to ni bil občutek strahu, temveč notranji odmev spoznanja neizogibne resnice, ki so jo že dolgo prerokovali in na katero so že vsi mislili, a je zdaj, v tej temni, tihi noči, vendarle nepričakovano cinknila med-
nje. Le Petruha, edinega med njimi, ki je prvikrat v življenju slišni žvižg svinčenki', je spreletelo ge neko drugo, vroče čustvo.
., 11e, he, he!“ — se je po kratkem molku nekdo odurno zasmejal; menda je bil Kordež.
,.i)u, he, he, lie!“ ga je oponašal Med, ki pa je oponašal ie to, česar je bil sam poln.
Tedaj je predlagal četnik Marin:
,,Odgovorimo jim!"
„ Pusti le!" jo zapovedal korporal Vuga. ,,Je brez pomena . . .“
Korporal Vuga je bil zadnje dni nenavadno redkobeseden, kar pa ni šlo na račun tovariškega razmerja, ki je vladalo med komandantom in moštvom.
,,Kdor hoče, naj zaspi, bom jaz bedel!" je čez nekaj časa rekel Vuga.
Toda korporalove besede so bile
nepotrebne. Kol bi jih kanili zajel, je vsem zbežal spanec z oči.
,,Kdo bo zdaj spal!" so rekli vsi.
Nekaj časa so molčali, zatopljeni vsak v svoje misli, potem so nelia-leri prisluhnili, ker se jim je zdelo, da tapajo koraki po mehki vigredni zemlji pred senikom. Mislili so, da je bila patrulja, toda bila je le slutnja.
,,Dobro bi bilo postaviti stražo!" je pomislil Lužnikov.
,,Nepotrebno! Sovražnik je na oni strani Krke. In to, kar dela, so same neumnosti. Ge pa hočeš, lahko greš pred senik. Geslo veš!" je dejal Vuga.
,, Vem! “
Lužnikov je šel pred senik, v seniku pa je ostalo tiho, dokler ni prekinil globoki glas četnika Marina:
,,Zdaj sc bo menda le začelo? . . .“
..Pravijo, da! . . .“
,,Kaj so rekli v Velikovcu oni dan?" je vprašal lled Vugo, ki je bil na mestni komandi z ostalimi komandanti tega odseka.
,,Rekli so, da se bo resno začelo iu se bomo najbrže udarili."
,,Saj nima smisla tako čakati in oklevati!"
,,Ali je naših mnogo?" je pobaral Petruh.
,,Več kakor onih!" mu je odgovoril četnik Gobane iz železne Kaple.
,,Potem bomo kmalu opravili . . ."
Spet so nekaj časa molčali, le ogorki tlečih cigaret so sc svetlikali iz raznih kotov senika.
,,Fej!" je nenadoma razdraženo zahrkalo od tam, kjer je menda čepel četnik Kordež; koj nato se je začul njegov glas.
,,Ko laku sediš v temi, sediš h* čakaš, kaj bo prinesla noč, ti pridejo v glavo razne misli! — M eni se zdi, da vse to, kar delamo, kar se z nami godi, ni to, kar bi moralo biti! Mi sedimo tu na tej strani Krke, s puškami v rokah oprezamo na one — oni pa delajo isto tam na drugem bregu. — In vsi smo delavci ali pa kmetje . . . vsi smo siromaki — vsi trdimo, da sc borimo za domovino. — Kakšna neki je ta domovina, da se nam tako skomina po njej? ..."
„S temi domovinami je res zanimivo — č<‘ tako vzameš!" je pritegnil Gobane. ,,Pravimo, da je naša, a oni trdijo isto. Večkrat razmišljam o tej reči. a priznati moram, da zmeraj manj razumem . . . Med svetovno vojno sem imel štiri leta časa za razmišljanje, a zdaj sem večji butec, kot prej!"
„Kaj čvekaš!" se je začel hudo-bavčiti lled. — ,,Pri nas je vprašanje vendar za vsakega jasno: Slovenci hočemo svojo narodno svobodo, hočemo Jugoslavijo, nočemo biti več hlapci Nemcev — a Nemci nas hočejo tlačiti še naprej. To je vsebina vsega!"
(Dalje)