Izhaja vsako drugo soboto t
v Krauju (tiska Iv. Pr. Lampret; izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Mikus).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninain in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrslo at enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 12.	V Celovcu, v soboto, dne 11. junija 1910.
Leto 111.
Obrambni tečaj v Ljubljani.
Z veseljem opažamo v zadnjem času, kako se zanimanje in smisel za narodno obrambno delo osvaja vedno širše kroge in vedno več pristašev po vsej naši domovini. Vsakogar mora ta pojav napolniti z radostjo in zadovoljstvom.
Da dobi to splošno razpoloženje tudi potrebno vsebino, je sklenil manjšinski odsek akad. društva „Adrije“ v Pragi prirediti letos ob priliki glavne skupščine C. M. družbe v Ljubljani obrambni tečaj. Ta obrambni tečaj bo pri nas prvi svoje vrste in bo izkušal izpolniti tiste vrzeli, ki jih danes še nahajamo v naši narodni obrambi.
Navdušenje za narodno stvar je danes pri nas skoro že vsesplošno; čutimo tudi nekako razpoloženje na boj z odvekimi sovragi in tudi potrebno trdno zaupanje v zmago in boljšo bodočnost našega malega naroda se je že dostavilo. Toda to še ne zadostuje. Treba je iti še korak dalje. Treba je dognati, v koliko je to naše zaupanje v bodočnost naroda opravičeno, treba je dati bojnemu razpoloženju bojno polje, treba je navdušenje izrabiti, praktično udejstviti, kratko: treba je programa naši narodni obrambi za letos in za bodoča letal
Ti razlogi so privedli praški „manjšinski odsek* do sklepa, prirediti obrambni tečaj.
Da preidejo misli in predlogi, ki se bodo razpravljali na tem tečaju, v najširše vrste, se bo vršil tečaj dva dni pred letošnjo slavnostno skupščino C. M. družbe v Ljubljani, in sicer dne 1. in 2. malega srpana. Nadejati se je, da poseli vsaj večina tistih, ki bodo zaradi skupščine in veselice prišli v Ljubljano, tudi pragmatično skupščino vseh slovenskih narodnih delavcev, namreč: obrambni tečaj.
Obravnavala se bodo samo vprašanja, ki se tičejo neposredno našega naroda, ki so za njega in baš v sedanji dobi največje važnosti. Tečaj
bo resen in znanstven kar je že razvidno iz to-ček njegovega dnevnega reda.
1.	dan (1. mal. srpana) 1. dopoldne:
a)	Pangermanizem in „Drang nach Süden“ (poroča dr. RybaF iz Trsta).
b)	Ljudsko štetje, uradno in zasebno (govori L. Brunčko).
2.	popoldne:
c)	Problem notranjega izseljevanja in priseljevanja; statistika; organizacija (razpravlja Janko Mačkovšek).
d)	Organizacija naše gospodarske obrambe (referira Dr. Gregor Žerjav).
II. dan (2. malega srpana) 1. dopoldne:
e)	Manjšinsko šolstvo (poroča Lev Brunčko).
f)	Naš položaj ob narodni meji na Koroškem (razpravlja potov, učitelj C. M. družbe Ante Beg) In na Štajerskem (potov, učitelj C. M. družbe Ivan Prekoršek).
2. popoldne:
g)	Narodni položaj na Gorenjskem in Kočevskem (govori Ante Beg).
h)	Primorsko — Trst (podaja Ivan Marija Čok iz Trsta).
Zadnje točke programa nam bodo nudile jasno sliko, celotni pregled našega narodnopolitičnega posestnega stanja v 'naših najbolj ogroženih pokrajinah. To bo naša bilanca, stvarna, resna, nepristranska in odkrita. Vsakemu predavanju bo sledila debata in zaradi stvari same je želeti, da se te udeleži čim največ izkušenih narodnih boriteljev z vseh koncev in krajev naše domovine Debata naj bo glavno, posamezna poročila dala bodo k njej le podnet.
Obrambni tečaj bo tisti forum, pred katerim se bodo razpravljale vse hibe in pomanjkljivosti naše narodne obrambe dosedaj in se bodo podajali predlogi, nasveti, načrti za našo narodno obrambo v bodoče. To velja za posamezne pokrajine in za vso Slovenijo sploh.
Stvarna, resna kritika bo dobro došla, ker je taka kritika vedno prvi korak k ozdravljenju razmer. Dnevna politika bo predmet debate le v toliko, v kolikor je to neizogibno. Obrambni tečaj bo politično nepristranski, motril bo razmere izključno z narodnostnega vidika, brez ozira na levo in desno.
Dopisi.
Brnca. (Koroška se giblje.) 22. maja je imela Ciril-Metodova podružnica za Beljak in okolico na Brnci v Društvenem domu občni zbor. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg, ki je imel daljši nagovor. Pristopilo je do dvajset novih članov. V odbor so bili izvoljeni: Matija Wuti z Ločila zopet za predsednika, Gašper Trupe za podpredsednika, Fr. L. (Beljak) za tajnika, Fr. Miklavčič (Brnca) za namestnika, B. R. (Beljak) za blagajnika, Mila Vilč (Brnca) za blagajničarko. Odborniki so: Šervicelj (Podravlje), Gailar vlg. Ilič (Bekštanj), župnik Jur. Trunk (Perava), Janko Tavčar (Beljak), Fale-Hribernik (Srejc), Mici Mešnik (Brnca), Erat (Žila), K. Miki. Preglednika računov sta župnik Katnik (Brnca) in Mih. Vilč. Delegata za glavno skupščino sta predsednik Wuti ih Šervicelj. — Po zborovanju so člani tamburaškega društva predstavljali in peli „Kovačevega študenta* tako mojstrsko, da bi lahko nastopili v vsakem mestnem gledališču. Hvala j« m posebno še zato, ker so vstopnino prepustili podružnici!
Globasnica. V nedeljo, 22. maja je udarila ravno tedaj, ko so šli ljudje v cerkev, pri po dom. Pertožu strela. Gospodar je bil namenjen biti doma za varuha, gospodinja pa se je napravljala ravno k žegnu. Še vedela nista, da je udarila strela. Naenkrat pa začne goreti stelja in kmalu so bili svinjski hlevi, ki so bili zraven stelje in vse poslopje v ognju. Ljudje so prihiteli iz cerkve in tudi domača požarna bramha je bila hitro pri delu tako, da se je rešila živina razen svinj in hišna oprava. Svinje so izvlekli šele potem, ko je vse pogorelo, vse pečene iz svinjakov.
Sele. Dne 29. maja so bile pri nas ob-I činske volitve. Pri teh občinskih volitvah smo
PODLISTEK.
Halleyevemu kometu v album.
Navada vseh večjih osebnosti je, da na svojih posetih pri drugih, večjih osebnostih dobe kaj primernega v album, Tako je neki nemški državnik, ko je poselil muštačastega Bismarka, dobil od tega migljaj, da mu neko njegovo delo ni povolji. Državnik je bil naenkrat ves zbegan in pobit Bismark je seveda porabil to pobitost, pa mu je s kemično tinto, ki postane vidna šele sčasoma, zapisal v album: „Osel bi rad nosil državo, pa ne prenese še enega udarca.“
Naša zemlja je baje okrogla in se vrti kakor vrtavka. To bi moral vedeti tudi Halleyev komet,-ki je že tolikokrat prišel gledat to staro devico, če je pri njej še vse v redu. Viri ne povedo, če se je že kdaj ženil pri njej ali ne, gotovo pa je, da se ji je zelo približal. Brez ničto ni I Letos se je pa ta korenjak ojunačil in odločil; da se jej približa saj s svojim krasnim repom, jo malo poboža itd. Da mu je zemlja najbolj všeč med vsemi drugimi svetovi, to je tajno zaupal luni, ki je po tem priznanju široko raztegnila usta. Kar lahko vsak, četudi ni „šternku-kar* opazi, kadar je polna. Ta stara devica, za katero se tudi zvezdogledi več ne zanimajo, je tudi malo mislila na komet z lepim repom. Ko je izprevidela, da se vara, ji je zadnje upanje
splavalo po vodi. Lažnjiva špijonka je začela intrigirati. Naša ljuba, dobra, odkritosrčna, deviška, vendar ljubezni željna, lepa okrogla bunka — zemlja se je opravila v svatovsko oblačilo — maj jej je mnogo pripomogel k temu — in ga čakala v najlepšem cvetju in zelenju vročekrvnega ljubimca. Da ne bo ljubi komet žejen, priredila je na več krajih povodnji. V skrbi za zelenje in cvetje, je že dlje časa namakala svoje gredice s precej mrzlim dežjem, da je bil pa kras večji, je pokrila svoje dalekovidne vrhove s snegom, ker upa, da bosta tam hladila zaročnega šampanjca. V tisočletjih, odkar se suče, se je navadila enakomernega plesa, odlomke godbe pa smo čuli predzadnjo nedeljo zvečer, tudi električna razsvetljava, če sodimo po bliskih, morala bi biti krasna.
Vse je bilo tako lepo pripravljeno! Tudi mi, ubogi prebivalci, ki pravimo, da je zemlja naša, smo se primerno pripravljali na zaročno svatbo naše matere zemlje. Pili smo, kar je le prenesel naš človeški želodec, da uničimo alkohol, predno pride komet, da bi se morda ženin naše matere ne vpijanil in ne naredil kakšne neumnosti. Sporočilo se nam je, da ženin-komet prinese seboj v repu velike množine nebeške pijače, cijankalija, po zavžitju katerega bomo pospali v večnem blaženem spanju. Očitalo se nam je, da se popeljemo v neskončnem njegovem repu v neskončne nebesne prostore na svatovanje.
Ves račun je zmedla luna, ta stara smojka, ki se nam ponuja vsak mesec s svojim polnim obrazom, četudi dobro ve, da še fant ne gre na vas ob polni luni, nikar da bi se zanjo pobrigal tak fant, kakor je Halleyev komet.
Kakor pričajo njeni najnovejši telegrami angleškim zvezdogledom, jih je ta stara intrigantka * nalagala, da je komet, ta krasni komet izgubil svoj rep! Ne vem, kako nebeški svetovi imenujejo tako podlo obrekovanje. Kolikor nam je do-sedaj znano, se kaj takega brhkemu Halleyevemu kometu še ni pripetilo, in ne vemo, če je to med njimi brez kazni dovoljeno ali ne. Apeliramo tedaj z vso človeško eneržijo na obreko-vanca, če hoče, da ne bomo verjeli luninemu obrekovanju, da nam nemudoma pokaže svoj rep — dosedaj ga res še nismo videli. (Tudi oni purgarji, ki so ga nad nekim nunskim samostanom v.............čakali, so videli samo
komet brez repa. — Bo že kaj resnice na tem. Op. uredn.) Će nam prihodnje dni ne pokaže repa, trdili bomo vedno, da ga ali nima, ali da ga je stisnil med noge. Če pride z repom, odkrili se mu bomo tudi vsi tisti, ki se sicer neradi odkrivamo pred vetrnjakom. Če je res fant, ki se hoče ženiti pri naši ljubi zemlji, naj pride zgodaj, ne tako pozno in brez repa, kakor dela to sedaj. Tisti ciankalij, kar ga ima, naj prinese seboj, da bomo saj enkrat na njegove troške pošteno pijani brez greha.	K*
storili Slovenci velik korak — nazaj. Občina, katera je veljala za slovensko trdnjavo, je takore-koč padla. Grozna blamaža za koroške voditelje. V Sele si je šel hladit nedavno dr. Brejc srce in jezik. Sele so bile največja opora koroških klerikalcev. In zdaj tak poraz! Tu zdaj poglejte, kaj vam je koristilo ruvanje proti .Korošcu* na shodu v Selah! Radovedni smo, ali bode .Mir* tudi zanaprej pisal, da je to edina prava politika za Koroško. Ali hočejo spraviti ti ljudje vse občine v nemške ali nemškutarske roke? Kakor je stvar za naše koroške voditelje grenka, tako žalostna je za slovensko stvar in vsakemu narodnjaku da misliti.
Borovlje. (Tudi en karakter.) Korajma-nov študent Janežič je bil svoj čas Slovenec in je dudi dobival podpore od Slovencev. Bil je tudi, kakor vedno lahko dokažemo, med tistimi, ki so pisali oklic, ko se je ustanovila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Borovlje. Ta oklic je on sam lastnoročno spisal. Zdaj pa je postal .Nemec*. Mi sicer ne J vemo, v kateri peči so ga tako hitro zvarili za .Nemca*; ampak to pa že rečemo, da je tako postopanje .Gesinnungslumperei“ in da se Korajmov študent, črez katerega karakter se vsak vajenec še posmehuje laže, če pravi, da je „Nemec“.
Kapla o, D. (Kutn tog her šulhaus!) Bos fong ich armer tajfel an,
Zapuščen ves, potisnjen v stran;
Nobena me ne mara,
Nikjer zame ni para!
Pri Zecu tam na sred’ vasi,
Kjer nemška kaplja se toči, tam je zame kotiček če prazen je mošnjiček.
.Nča račam, wie denn* zmirom pravim vsem ljudem:
Nemce morate častiti in njih špraho se učiti.
Kdor pa špegov hoče dati, mora luteran postati.
Farje, dohtarje napnite, pa za lerarje skrbite 1
Al’ meni nočete verjeti, in vsi po moji viži peti, vam nča pomaga nobena žavbal To jim reče in ščetine šravba. —
Dalje.
Borovlje. — Kranj. Znani narodni dobrotnik g. Franc Omersa, veletržec in posestnik v Kranja je daroval za teL društvo «Sokol» v Borovljah 50 kron z željo, saj tudi drugi premožni Slovenci pribite na pomoč društvu, da se bo ono moglo tembolj razvijati v prospeh in napredek vseh koroških Slovencev. Društvo izreka tem polom ayojemu dobrotniku za velikodušni dar svojo najiskrenejšo zahvalo.
Boi ovije (S 1 o v e n s k a p e s e m). Pri zadnjem naboru so se nsši fantje pokazali prave, neustrašene narodnjake. Oficirju, ki je, gotovo poučen od naših nemškutarjev, zahteval od njih, naj prisežejo nemško, co kratkomalo odgovorili: «Res je, mi razumemo in znamo nemško govoriti, a ker smo Slovenci, bomo prisegali slovensko!» Na to pa so šli, bilo jih je gotovo čez petdeset, na trg, kjer so odkriti zapeli pesem: «Lepa naša domovina!» Lu druge. Zupana Ogrisa je sicer to zelo grizlo in dal je pokhcati celo policaja, a naši fantje so kratkomalo prezirali ta možakarja in prepevali naprej lepe slovenski pesmi. — Zadnjič pa smo imeli prvič priložnost, da smo slišali slovensko pesem na pokopališču. Spremljali smo k večnemu počitku narodnega slovenskega delavca, ki je bil vedno navdušen pevec. V slovo mu je zapel pevski zbor našega «Sokola», pomnožen s pevci s Podljubelja in iz Qlinj pod spretnim vodstvom g. Preka tako krasno, milodonečo nagrobnico, da so bili vsi navzoči ginjeni do solz. Tako prodira pri nas narodna pesem in ž njo narodna samozavest.
Borovlje. Dne 29. majnika smo pokopali Mihaela Primika. Rajni je bil navdušen naroden delavec. N. v m p. 1
Borovlje. Tamburaške društvo «Strel» priredi dne 2. julija v Kranju na vrtu hotela Mayr zvečer tamburaški koncert, pri katerem bo sodeloval tudi pevski zbor «Narodne čitalnice» pod vodstvom g. prof. Beraniča. Drugi dan, dne 3. jubja, na nedeljo, pa bo sodelovalo tamburaško društvo «Strel» pri veliki ljudski veselici v Ljubljani, katera se priredi povodom 25 letnice družbe sv. Cirila in Metoda na prijaznem griču Tivoli pri Ljub-IjanL Kdor se hoče te veselice udeležiti in želi pojasnil, naj se obrne na teL društvo «Sokol» v Borovljah.
Trata pri Glin jah. Minoli teden se je ustrelil tu vojak, ki je bil z drugimi na strelskih vajah. Bil je Korošec. Pravi se, da je obupal vsled tega, ker ga je neki višji preveč sekiral. Zopet žrtev nenasitljivega moloha militarizma.
Apače. Dne 3. junija popoldne se je prignalo neurje. Padalo je precej toče, ki je bila za lešnike, pa tudi za oreh debela. V gostilno pri Božiču je udarila ta dan strela. Šla je skozi strop, podstrešno sobo in v spodnjo sobo, kjer je ležala bolna gospodinja. Pa strela ji ni sto-
rila nič druzega, kakor da jo je prestrašila. Užgala strela tudi ni. Le malto je odbila na par krajih. Čudno je, da je udarila v hišo, ko so ne daleč od hiše visoka drevesa.!
Glinje. Dne 8. junija je bila pri nas birma.
Borovlje. Nemškutarji bodo kandidirali pri odborovi volitvi za konzumno društvo nekega Korajmanovega Honzana (Hans Janeschütz), ki je brat visokošolca Janešiča, ki se je pred par leti ponemškutaril. Menda je to jako talentiran in „šriflich* mož ter eden izmed tistih, kateremu pravimo mi »backi*. Štega bomo volili, šta je naši
Borovlje. (Telovadno društvo »Sokol v Borovljah priredi dne 12. t. m. pri Cingelcu na Trati veliko ljudsko veselico. Priredila se bo igra »Županova Micka“, po igri tam-buranje in ples. Vse Slovenke in Slovence, ki žele poštene zabave, s tem posebno vabimo. Začetek ob 4. uri pop. Na zdar!
Borovlje. Znano je, da pri lovski razstavi na Dunaju sodelujejo tudi najboljša pevska društva, seveda ne zastonj. Tako na pr. se je povabilo na slavnost tudi celovško pevsko društvo, in članom, ki bi imeli na Dunaju peti, se je ponudilo posameznim po 20 K na dan. To se je pevskemu društvu zdelo premalo, in slednje se povabilu ni odzvalo. Pozvalo se je pa tudi pevsko društvo »Alpenrose“ iz Borovelj, katero, kakor nekateri pravijo, tudi slovi kot dobro. To je res poslalo 5 svojih najboljših članov v cesarsko mesto, da bi tam pokazali svoje zmožnosti, a kakor slišimo, so ti zastopniki prodajali svojo umetnost prav poceni: Dobili so menda vsak po 2 K na dan, obed in večerjo, zajuterka (kosivce) pa nič. Bog ve, kako so kaj ti gospodje umetniki živeli, slabo menda vendar ne, so bili pač tudi bogataši med njimi, kakor Damkov Foltej in drugi. Sicer pa se ni treba čuditi, kajti pred kratkim je dr. Muha konsta-tiral, da nemškutarji nikoli niso lačni, če le nemško pojo. To je tudi »Fortšrit“.
Kotmaraves. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico je priredilo v nedeljo, dne 5. junija t. 1. pri g. Matiji Prosekarju p. d. Razaju na Plešivcu svoj 22. redni letni občni zbor. Že zgodaj v jutru, ko še šolnce ni vzhajalo, naznjali so streli iz topičev na visokem griču nad hišo g. Pro-sekarja, da se ima vršiti ta dan tukaj na prijaznem Plešivcu nekaj posebnega. Mogočno je odmeval grom topičev od sosednih hribov, velike zastave v slovenskih in koroških barvah so pa vihrale v lahnem jutranjem vetru, ko je posijalo zlato solnce, in obetalo najlepši dan. Pa, žal, kmalu popoldnevu se začno zbirati temni oblaki na nebu, in začelo je deževati, od začetka bolj na lahko, ko bi se pa imel začeti shod, je kar lilo, kakor da je tudi dež že v službi onib, ki bi radi pri našem ljudstvu očrnili in ob dobro ime spravili našo prekoristno družbo sv. Cirila iu Metoda. Seveda pri takem vremenu udeležba pri teaa shodu ni bila velika, pač pa se mera pohvalno omeniti, da se pevsko in tamburaške društvo «Strd» iz Borovlj ni zbalo dolgega pota in ne slabega vremena, pa je pohitelo na Plešivec. Po pozdravu načelnika podružnice g. Prosekarja, se oglasi k besedi g. Spicar iz Jesenic, ki v izvrstnem govora kaže, kakšne bi imele biti naše šole, da bi imelo naše slov. ljudstvo dobiček od njih. Gosp. govornik je žel za svoj res izvrsten govor zahvalo vseh zborovalcev. Nato se prebere tajnikovo in blagajnikovo poročilo in se izvolijo zastopnikom za glavno skupščino sledeči gospodje: G. Habih v Hodišah, Jakob Hedenik na Žihpoljah in Matija Prosekar. Izvoli se vnovič stari podružnični odbor. Od glavne družbe v Ljubljani je bil na ta shod poslan tudi g. živino-zdravnik Miklavčič iz Lju bljane, ki je imel poučen govor o živinoreji in je ljudstvo njegova izvajanja poslušalo z napeto pozornostjo. Navduševalen govor ja imel tudi g. jurist Čemer iz Borovelj in mu ja ljudstvo navdušeno aplavdiralo, tamburaiko društvo «Strel» je pridno igralo vesele poskočnice in dobro izvežbani pevci so popevali rodoljubne pesmi vkljub dežju, ki je proti večeru vedno bolj lil. Le prehitro je minul popoldan, naši mili slavčki iz Borovlj so nas morah zapustiti, in le težko je vzeti slovo od njih. Kakor se sliši, namerava v kratkem priredili tukaj na prijaznem Plešivcu svoj izlet telovadno društvo «Sokol» v Borovljah in zgoraj imenovano pevsko in tamburaško društvo «Strel» ter napraviti večjo veselico v korist Ciril in Medove družbe. Na glavno skupščino Ciril in Metodove družbe in obenem 26. letnico, katero bo letos družba obhajalo v Ljubljani dne 3. julija, pojde od nas razen zastopnikov, še več fantov in deklet v narodni noši, ker bomo imeli Korošci pri veseli tamkaj naš lastni paviljon. Tedaj, rojaki na noge, in gremo kar v naj večjem številu iz Koroške na to imenitno veselico, kakršne v Ljubljani še ni bilo, in da se tudi mi med našimi brati Štajerci, Primorci in Tržačani poveselimo, in si zopet naberemo novih moči za odpor proti našim narodnim sovragom na Koroškem.
Braća (Veselica in nesreča.) Prav dobro smo se imeli Slovenci preteklo nedeljo v brnškem tamburaškem domu, kakor vedno, kjer se zbirajo zavedni Slovenci. Ko so se nekateri udeležniki zvečer peljali domu in so hoteli pri Brnci čez železniški tir, spustil je železniški Čuvaj prehitro zatvornice in ena je zadela ravno
nekega voznika iz Beljaka tako močno na glavo, da je moral iskati zdravniško pomoč.
Celovec. Dne 29. maja sta hotela neki Heim in Sablatnig z dvema strojema Vreitovega sistema plavati po zraku. Iz Celovca in okolice prišlo je ljudi na tisoče. Ker pa je vladal precej močan veter, se nobeden od njiju ni mogel uspešno dvigniti v zrak. Najdalje je še plaval Sablatnig, katerega pa je tudi kmalu zavrtelo k zemlji. Zadnjo nedeljo sta imela boljšo srečo. Povspela sta se do višine 40 m in prav lepo vozila po zraku okoli četrt ure. Sedaj se vadita skoraj vsak dan zvečer, zunaj na vojaškem vežbališču. vstopnine sedaj ni več treba plačati.
Stehen pri Pliberku. (Požar.) Pri po domače Canklnu začelo je dne 4. junija goreti v dimniku. Čeravno ni bilo vetra, je bilo vendar vse suho tako, da se je ogenj kmalu razširil na gospodarsko poslopje in na mlin in kmalo je gorelo na vseh koncih. Od vseh strani posebno tudi iz Globasnice, so prihitele požarne brambe, ki so obvarovale vas pred večjo škodo. Pravijo, da je bil dimnik pred kratkim očejen od nekega dimnikarja iz DobrlevasL Kako, to se seveda ne ve.
Celovec. (Izpr ed porotnega s odišča.) Dne 18. aprila t. 1. je napadel neki hlapec Jurij Kus v gozdu med Priblovasjo in Sinčovas Katarino Koren iz Metlovega, ki je bila na potu na Velikovški sejm. Grozil ji je, da jo umori, če mu ne da ves denar, kar ga je imela seboj. Revica se je tako ustrašila, da mu je res dala vseh 28 kron, katere je imela. Še predno pa je Kus v Celovcu ta znesek zapil, so ga ujeli in zaprli, ri porotni obravnavi dne 6. junija je bil radi udodelstva ropa obsojen na 6 letno fcžko ječo.
Narodne zadeve.
Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala podružnica v Prevaljah (Koroško) med drugim tudi 30 K, katere so darovali mesto venca umrlim otrokom g. F. Lahouvnika gg.: V. Wesiak 20 K, Rud. Čebulj 5 K, Iv. Felnig, učitelj v Tunelu 2 K, Št. Kralj 2 K in neimenovan 1 K. Hvala srčna I
K občinskim volitvam v Borovljah. Pred nedavnim časom so postale Borovlje v Rožni dolini trg. 20. m. m. se je prvič vršila volitev v občinski svet. Prav veseli pojav je, da so se tudi Slovenci začeli gibati ter zanimati za občinsko gospodarstvo. Udeležili so se teh občinskih volitev ter dosegli v tretjem volilnem razredu prav lepe uspehe. Od 484 volilcev v tem razredu se je udeležilo 372,, torej 77 odstotkov. Dočim so Nemci dobili 152 do 249 glasov, so dobili slovenski kandidatje do 129 glasov. Dobili bi jih pa še več, da bi bili vsi volilci dovolj zavedni. Mnogo Slovencev je ostalo doma. Zaradi tega je treba dela in sicer zistematičnega dela. Potem se nam ni treba bati bodočnosti. Prepričani smo lahko, da se bodo potem dosegli tudi pozitivni uspehi. Vsaj smo videli že zdaj, da je ravno vrlo delujoči „Sokol“ pravzaprav vzbudil v ljudstvu narodno zavest. Značilna so imena nemških kandidatov: Ogris, Schaunig, Tchin-kowitz, Doujak itd.
Nekaj za Schulvereln in Sfldmarko. Misijonar Bermott poroča, da živi na otoku Jamajki več tisoč Nemcev, ki so nekaki sužnji — zamorcev. Ko je bilo leta 1838. robstvo odpravljeno, niso mogli domačini, ki imajo velike plantaže, dobiti za sužensko delo domačih zamorcev. Poslali so agente v Evropo in v Nemčiji se jim je z lažnjivimi obljubami posrečilo, da so zvabili na Jamajko nad 100 rodbin katoliških kmetov. Vrniti se niso mogli več ter so postali pravi sužnji zamorcem. Živijo v strahoviti revščini in živalskem trpljenju. Vsa njihova last so slamnate bajte, podobne čebelnim panjem. Ker so prvotni priseljenici že pomrli, ne znajo potomci več nemško, temveč govore jezik ondotnih zamorcev. Svojim črnim gospodarjem morajo biti pokorni kakor psi. In to so pripadniki »Herrenvolka*, ki mu baje nikoli solnce ne zaide in s čigar jezikom se pride po vsem svetu. Da, pride se celo na Jamajko, da postanejo tam hlapci in sužnji divjih zamorcev. Posebno pretresljivo opisuje imenovani misijonar plavolase deklice teh na-selnikov, ki služijo pri pohotnih zamorcih za dekle. Ali bi ne bilo za netpški Schulverein in Südmarko hvaležneje, da rešuje te svoje krvne brate iz zamorske sužnosti, kakor da troši denar za ponemčevanje naše decet »Die Brüder im bedrohten Land“ niso pri nas, temveč na otoku Jamajki.
Deset zapovedi o ljudskem štelju za obmejne Slovence. 1. Priglasi se edinole k svo-
Imate H bolečine?
fluid s sroamko «Elsafluid».
Revmatične, protinske, glavobol, zobobol 'l Ali ite jih dobili vsled prepiha, ali prehlada ? Poskusite vendar bolj hladeči, zdravilni, krepilni FeUerjev Ta je res deber! To ni lamo reklamaI Tuest za pozkuänjo 6 kron franko. Izdelovalec le lekarnar Feiler v Stubici, Klein trg it. 867 (Hrvaiko).
jemu materinemu jeziku slovenskemnt 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj občevalni jezik I
3.	Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k slovenskemu jeziku 1 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in svojega naroda 1 5. Ne ponemči in ne poitalijanči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu I 8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški ali laški! 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti 1 10. Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti z denarjem! Imejte to vedno v mislih in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje vaših očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic!
Slovenci, pozor! (Kaj dela Südmarka?) Sedaj šele je izšel računski sklep društva „Süd-mark" za leto 1909. S ponosom naglaša, da je bilo to leto najplodovitejše. Novih podružnic se je ustanovilo 114, od teh 20 na Štajerskem in 7 na Koroškem. Število članov se je pomnožilo na 14.944, in sicer na Štajerskem za 2232, na Primorskem za 879 (!), na Koroškem za 508. Dohodki podružnic so se pomnožili za 105.520 K in sicer na Koroškem za 10.748 K, na Štajerskem za 16.465 K, na Primorskem pa za 1602 K. V tolažbo nam je, da se na Kranjskem ni ustanovila nobena nova podružnica, da je število članov nazadovalo za 30, dohodki pa so nazadovali za 607 K. Društvo je vzdrževalo 162 ljudskih knjižnic, v katerih je bilo 125.913 knjig.
Sličica iz zadnjega zborovanja nemškega šulferajna. Znani nemški pesnik Peter Rosegger je poslal skupščini tole značilno pismo:
„Hochverehrte Festversammlung! Es ist mir ein tiefer Schmerz, daß mein Gesundheitszustand mir die persönliche Teilnahme an dem Jubelfeste des Deutschen Schulvereines unmöglich macht. Aber kein Leiden und keine Feme verhindert meinen Dank allen, die zu unserer großen nationalen Schutzsammlung mitgewirkt haben. Vor <allem glaube ich im Namen de» deutschen Volkes überhaupt und im Namen der Deutschen Österreichs insbesonders danken zu dürfen dem Deutschen Schulverein, daß er meinen Plan so kräftig, zweckmäßig und erfolgreich durchgeführt hat und nočh weiter fuhrt. Und nun möge der Himmel das Werk segnen! Wir wollen an unseren Sprachgrenzen ja keine Kriegsfestungen bauen. Die Schule ist eine Friedensburg. Die richtige — ich sage mit Absicht die richtige — Ausbildung des Herzens und des Charakters führt zu jener Gesittung, die uns lehrt, daß der Vorfahren Sprache und Scholle eines jeden Volkes unveräußerliches Eigentum ist, an das kein Nachbarvolk frevelnd die Hand legen darf! — Nicht anderen zum Trutz, nur uns zum Schutz I Das war der Gedanke, mit dem ich das Werk begann, und mit diesem Segensspruche möchte ich es auch beschließen. Wenn die Nachbarvölker auch ihrerseits Schulen in diesem Sinne gründen, dann werden die nächsten Geschlechter mit Einsicht und Wohlwollen den unseligen Nationalitätenhader auflösen und Mittel finden, auch in gemischtsprachigen Ländern, friedlich, sich gegenseitig fördernd, nebeneinander zu leben. Die versöhnende Gesittung ist auch der beste Schutz des deutschen Volkes. Heute freilich ist das eine Utopie, so wie vor einem Jahre die Schutzsammlung noch eine Utopie gewesen. Aber sie wird zur Wirklichkeit werden. Auf dieser Hoffnung beruht unsere heutige Festfreude, an der ich von ganzem Herzen teilnehme. Peter Rosegger. Krieglach, zu Pfingsten 1910/
To pismo je najhujša obsodba delovanja iulferajna.
Kako preganjajo Nemci naše brate Čehe. V takozvanem zatvorjenem ozemlju na Češkem je sedaj preganjanje čeških delavcev na dnevnem redu. V Zvodavi na Falknovskem je nemška uprava ondotnega rudokopa odslovila 79 čeških delavcev z 207 otroki. V Bukvi je bilo odpuščenih 49 čeških rudarjev. Tega gnusnega bojkota ne vidi avstrijska nemška vlada.
Naročajte in širite naš list!
Svetovna politika.
*	0 avstrijskih šolskih razmerah je podal soc.dem.poslanec Nčmec v proračunskem odseku nekatere podatke, ki se res ne morejo imenovati drugače kakor škandal. Na Češkem se je vsled bankrotnih deželnih financ vpeljal poldnevni pouk; na nekaterih šolah so se celi razredi popolnoma opustili. — Da bi se radi denarnega pomanjkanja opustili vojaški polki, se pa še nikoli ni slišalo.
*	Gospod grof Slflrgkh se bo kmalu lahko imenoval minister proti šolstvu. V proračunskem odseku se je protestiralo, ker so se na Nitjem Avstrijskem zaprle nekatere češke šole in češki otroški vrtci, o čimur smo poročali. Grof Stürgkh pa pravi, da o tem ne bo govoril, ker je itak vložen rekurz. Seveda. A rekurz je vložen na njegovo ministrstvo, ki ga še do danes ni rešilo. To je zelo lahek način. Na rekorz ne odgovarja. Če ga je kdo interpeliral, pa pravi: Saj je vložen rekurz. Tako pospešuje učni minister šolstvo!
*	Baron Bianerth dela zopet za kulisami. Na pogovoru, katerega je imel z vodji češ. Nemcev, je omenil počasno napredovanje dela v proračunskem odseku in dostavil, da bo najbrže treba predložiti parlamentu predlogo za proračunski provizorij. Kakor da bi ne bilo že davno dosti večnih Bienerthovih provizorije?.
*	Volitvo v Bosni In Hsroegovinl so končane, V mestni kuriji je mohamedanska nacionalna organizacija od 9 mandatov pridobila 8 protisamo-stalai stranki. V Bibaču bo ožja volitev. Vseh pet srbskih mandatov je pridobila srbska narodna organizacija, od katoliških mandatov sto pripadli štiri «Hrvatski zajednici», 1 pa «Katolički udrugi».
Ogrsko volitvo. Budimpešta, 3. junija. Doslej so došla poročila iz 390 volilnih okrajev. Vladna stranka ima doslej 239 mandatov, Košu-tovci 42, Justhovci 36, ljudska stranka (klerikalci) 13, nemadžarske narodnosti 7, Andraševci 17, ne-odvišnjaški divjaki 10, demokratje 2, krščanski socialci 1, agrarci d»a mandata. Izgubili so Košu-tovci 47, Justhovci 83, klerikalci 17, narodnosti 15 mandatov. Ožjih volitev bo treba 17. Polom opozicije je torej zapečaten.
Nedvomno je, d« je igral denar pri volitvah veliko vlogo, in da tudi pritisk ni bil malenkosten, se vidi že po ogromnem številu vojaštva, ki je bilo postavljeno na noge. Tako je zmagoval Khuen Hedervary že na Hrvaškem. Vendar bi ostal tak preobrat nerazumljiv, če se ne bi vedelo, kakšna je na Ogrskem volilna pravica in kako se tam od nekdaj delajo volitve. Tudi Košutova stranka je mogla pri zadnjih volitvah le vsled tega zmagati, ker je Košut prihajal do vlade. O ljudski volji se ni moglo govoriti v starem parlamentu in se ne bo moglo v novem. Khuen bo seveda vladal zelo «konstitucionaluo»; delal bo to, kar bo sklepala večina, le da bo sklepala večina vedno to, kar bo hotel Khuen Hedervary. In Khuen Hedervary bo betel to, kar se mu bo ukazovalo «od zgoraj».
*	Pri Tlakih ograkih volitvah so izgredi, pretepi in poboji zanimivo poglavje. Tudi sedaj ni manjkalo tega. Kdor bi hotel poročati o vseh takih dogodkih, bi moral napisati knjigo in pretanka ne bi bila. Le nekatere slučaje naj torej navedemo:
V Balassa Gyarmatu je bil kmet Stefan Varga zaboden v vrat in je takoj umrl. — V SzigetvAru so lusthovci pobili vsa okna na župnišču in obmetali protikandidata s kamenjem in z gnilimi jajci. V Szent MiklöSu je bila popolna bitka; nešteto ljudi je deloma lahko, deloma težko ran jeni h. — V Karansebešu so pognali župnišče v zrak, kar je župnik glasoval za ljudsko stranko. — Tudi v Korpi so razdejali župnišče. V Občini je nastal pretep, vsled katerega je bilo mnogo težko ranjenih. — V Oklandu so plakatirali, da je opozicionalui kandidat Hehtay umrl. V resnici je še danes živ.
*	Proti nemikemu proitolnemn naslednika princu Viljemu je vrgel mali trgovec Abraham Eierweiss, rodom iz Rusije, puščico za konzerve, ki je bila napolnjena • — Lžolom. Princu se ni zgodilo nič. «Napadalca» so prijeli. Mož je očitno umobolen.
*	Fraacoika sborniea je v sredo imela prvo seje in je volila Brissonaza provizoričnega predsednika.
*	Kredanako vpralinjo postaja oddnelodne bolj nevarno. Sedaj je avtonomna krečanska vlada poslala varstvenim silam okrožnico, v kateri pravi: «Vlada se je doslej navsomoč trudila, da bi ohranila red in varovala mohamedansko prebivalstvo. Sedaj prosi za moralno pomoč varstvenih sil. Sedanji položaj se ne more vlačiti v neskončnost Kreta ne more živeti izven grških institucij. Orika vlada je edino mo-godl. Varstven» sile naj torej dovolijo združitev z Grško; Kreta jim bo za to večno hvaležna.
*	Vltajl V Albaniji. Turške čete so brez odpora zasedle Djakovo. Prebivalstvo izroča orožje. Pri hišuih preiskavah so se našli papirji albanskega odbora v Parizu, ki pozivlje Arnavte, naj se upro mladoturški vladi in naj se iznebe vseh Mladoiur-kov. V Djakovem, Monastiru in Skoplju so zaprli mnogo vstaških voditeljev in jih izročili vojnemu sodišču.
Hofrichter pred sodiščem.
Listi pišejo, da je že izrečena sodba nad nadporočnikom Hofrichterjem in da je obsojen na smrt na vešala. Ravno pol leta, odkar so Hofrichterja prijeli, je trajala preiskava.
Da olajšamo čitateljem stvar, ponovimo v kratkem, zakaj gre. Dne 14. novembra lanskega leta je nadporočnik 14. pešpolka Adolf Hof-richter po rezultatih preiskave razposlal dvanajstim častnikom generalnega štaba pisma s podpisom Charles Francis, s katerimi jim je priporočal priloženo sredstvo „za okrepčanje moške sile*. „Zdravilno* sredstvo, ki je bilo priloženo vsakemu pismu, je obsegalo dva grama ciankalija. Eden izmed adresatov, stotnik Rikard Mader je zavžil „medicino* dne 17. novembra in je bil takoj mrtev. Začela se je preiskava in razna sumljiva znamenja so kazala v Linec. Komisija se je odpeljala tja in je prijela Hofrichterja ter ga izročila garnizijskemu sodišču na Dunaju. Sodnijsko preiskavo je vodil stotnik-avditor Kunz. Dasi je bilo mnogo indicij, ki so obremenjevala Hofrichterja, je bila zadeva vendar dvomljiva in šele zadnji mesec, ko je Hofrichter priznal, se je začelo jasniti. So pa tudi danes še ljudje, ki menijo, da tudi njegovo priznanje še ni zadosten dokaz.
Dne 24. t. m. se je začelo tisto dejanje, ki se pri vojaškem sodišču imenuje obravnava. Nekateri časopisi „poročajo“ vsakovrstne „zanimive posameznosti* o razpravi. To je vse izmišljeno. Razprava je namreč strogo tajna. Sodišče je sestavljeno iz 8 častnikov in avditorja pod predsedstvom majorja. Po predpisu je moral avditor pred obravnavo reči sodnikom:
„Opozarjam Vas na Vašo službeno tajnost, ki Vam nalaga dolžnost, ohraniti o vsem, kar se tu godi, o vsem, kar slišite, strogo molčljivost in zato ne smete o ničemur, kar se bo tu godilo, z nikomur zunaj govoriti, ne sme torej nič priti v javnost/
Potem se pripelje obtoženec in se vpraša, če ugovarja kateremu izmed sodnikov. Če bi obtoženec ugovarjal, bi ga morali odpeljati in sodišče bi se posvetovalo. Ker se to ni zgodilo, se mora verjeti, da je sprejel svoje sodnike. Potem se mu prečita njegova protokolirana izjava in se vpraša, če ima kaj reči na to. Če je Hof-richter kaj dejal ali ne, se ne more vedeti. Nekateri listi celo trdijo, da je preklical svoje priznanje. To so si morali izmisliti, zakaj če bi se bilo to zgodilo, jim vendar nihče ne bi smel povedati tega.
Obtoženec je s tem opravil vse. Odpeljejo ga. Tudi Hofrichterja so odpeljali v celico. In potem se čitajo akti. Nazadnje prečita avditor svoje zaključke in na koncu predlog o kazni. Seja se prekine, sodniki gredo premišljat. Ko se vrnejo, se glasuje o kazni. Najmlajši častnik glasuje prvi. To glasovanje mora na večne čase ostati tajno.
Protokol se zapečati, en stotnik in en sub-alterni častnik (nadporočnik ali poročnik) ga odneseta „sodnemu gospodu* (zborničnemu poveljniku, na Dunaju generalu versbachu). Obsojenec in „sodni gospod* imata pravico, reku-rirati na višje vojno sodišče.
Kadar se vrne sodba od „sodnega gospoda*, eventualno od prizivnega sodišča, jo predsednik razpečati in izroči avditorju. Okna in vrata se odpro, tambur zabobna, obtoženca pripeljejo in razglase sodbo.
Gospodarska vprašanja.
Ljubljanaka kreditna banka ? Ljubljani.
Kakor ae nam poroča, je imela subskripcija 5000 komadov novih delnic popoln vipeh. Stari delničarji so se udeležili podpisovanja skoro bres izjeme, poleg tega so podpisali novi subskribentje čez 2000 komadov.
Dopnati poTOdom letne. Vojno ministrstvo je izdalo pred kratkim odredbe glede letošnjih vojaških dopustov za časa žetve. Na podlagi teh odredb je treba vobče dovoljevati žetvene dopuste: a) lastnikom ali najemnikom velikih kmetij in sinovom, svakom ali vnukom lastnikov (najemnikov), ki nimajo polne pravice do udobnosti po § 34 v. z.; to je, ki nimajo pravice do zahteve, da se jih premesti v nadomestno reservo; b) sinovi, svaki ali vnuki posestnikov malih ali srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, s posebnim ozirom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje vobče za tri tedne. Moštvo se odpušča v civilni obleki ter ima proti predložitvi izkaznice za žetveni dopust pravico do one znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ki ne potujejo službeno.
Raznoterosti.
t Vojak mora atreljatt na odeta. Med četami
v Skoplju vlada veliko razburjen)« proti majorju
t Štiri mlllone ponarejenega denarja. V
Sofiji so te dni aretirali šest oseb, ki so že več kot pol leta ponarejevale bankovce. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je bilo falsificiranih bolgarskih bankovcev za 1 mil. 400.000, srbskih bankovcev za 1 mil. 300.000 in za ravno tako svoto ruraunskih bankovcev. Vsota vseh ponarejenih bankovcev znaša torej nad 4 milione levov.
Rica Mircabeju zaradi sledečega dogodka: Neki albanski veljak, bivši častnik turške vojške, je bil ujet kot vstaš in obsojen na smrt. Med vojaki, ki bi morali izvršiti nad njim smrtno obsodbo, je bil (udi njegov sin, ki je zatnairj prosi), naj ga oproste težke službe. Major ga je prisilil, da je streljal v očeta; ker pa je meril v zrak, so ga ob očetovem truplu aretovali. Pozneje se je v ječi obesil. Major jc dobil povelje, naj prosi za dopust, da se izogne ogorčenju v vojašnici.
f Petnajstletna junakinja. Na samotni postaji Westminster v Massachusetts (šimerika) je služilo 15 letno dekle kot nočna telegrafistka. Pred nekaj dnevi je hotel ulomlti v postajo ropar, da ukrade blagajno. Dekle se je zaprlo v sobo. Ropar je razbil okno, toda sedaj ga je naskočil pes in ga toliko časa držal z zobmi za roko, da je dekle brzojavilo po pomoč. Lokomotiva je res kmalu prišla in dekle je bilo rešene. Roparja so zaprli.
f Skrlvnoitno zastrnpljonjo. Železniškega sprevodnika J. P. iz Zagreba so našli v vlaku, ki vozi med Zagrebom in Budimpešto, mrtvega; poleg njega je bila košarica z jedili, katero je vedno jemal z doma s seboj. Dognalo se je, da so bila jedila zastrupljena. Stvar se zasleduje.
f Proti fikolu Prebivalstvo v Miilitellu na Siciliji je nagnalo svojega škofa od slovesne službe božje iz cerkve in ga zasledovalo do njegove palače. Pravijo, da je vzel iz cerkve prastare relikvije in poneveril cerkveni denar.
t Znamenitega angleškega potovalen in raziskovalca, učenjaka Boy j Aleksandren so umorili zamorci v okraju Wadai v francoskem Kongu.
t V Madrida je blizu kraljeve palače eksplodirala bomba, ki je najbolj ranila anarhista samega. O anarhistu se govori, da je Italijan in da je hotel ubiti španskega kralja na njegovem povratu od pogreba angleškega kralja.
t Požar je vpepeljil v občini Tec-ö na Ogrskem 20 hiš z vsemi pritiklinami. To je že četrti večji požar na Ogrskem v Hajkrajšera času.
t Prva hrvaška narodopisna razstava se priredi 1. 1911 v Zagrebu. V veliki noči je bil izvoljen razstavljalni odbor.
t Jugoslovansko enciklopedijo izda jugoslovanska akademija zagrebška. To bo znamenito kulturno delo.
f Na Danskem je minster notranjih zadev zaukazal revizijo vseh državnih blagajn. Izmed 170 • blagajn so se pri 140 dokazala velika poneverjenja-Tako se ravna z javnim denarjim t
t Popolno oditranitev male loterije v celi Italiji jc zahteval italjanski senat od vlade. Pri nas 1 se na kaj takega še misli ne, kajti davki iz neum- t nosti nesejo navadno največ, kakor znano.
f Oboroževanje na morju raste strašno. V angleški zbornici je letos proglasil lord admiralitete, Mc. Kerma, da bo Angleška imela 1. 1912 že 20 Dreagnoughtov (velikanske ladije za vojsko), in do konca istega leta še za 7 več. Nemčija gradi ravno tedaj 13 takih ladij in naredi jih za 2 leta še 4 Tudi Francozi nočejo zaostati. Gre se namreč za to, da bi imela Angleška s francosko državo največjo moč na Sredozemskem morju. In ni več tajno, da tudi naša država in Italija na pritisk Nemčije v naglici oborožujejo na morju. Angleška zahteva od Francoske, da bi bila kos avstrijski in italijanski mornarici; nemško pa si vzame Angleška sama na skrb.
t Preblvalntvo na Avstrijskem raste. Osrednja statistična komisija na Dunaju objavlja število prebivalstva, ki iznaša začetkom 1. 1910 celotno 28,264.049, ali za 2.133.341 več kakor pred 10 leti. In tudi državni dohodki rastejo; pri direktnih davkih so sev 2 letih zvišali za 23 milijonov. Posebno veliki so dohodki od tabaka in cigar.
f Domači zajci so se na Braniborskcm tako razmnožili, da so poljedelcem v tako nadlogo, kakor nekdaj kobilico. Kaseti in vrtnarji si ne vejo pomagati, ne morejo se jim ubraniti. Na polju jih ima gospodar po 40, 50 in več skupaj. In kamor pridejo, tam ni več zelenja. Ozimine popasejo tako temeljito, da se mora polje na novo zorati. Prodrejo tudi na vrle v malih mestih, in sicer globoko v zemljo. Napadejo tudi pokopališča in popasejo vse zelenje.
t 0 dnnajekem Retschilda prinaša poljski list «Slovo Polskie», ki ima zvezo s finančnim ministrom dr. Bilinskim, poročilo o njegovem premoženju. Po tem poročilu je znašalo 1901 Rothschil-dovo premoženje 11 miljard, oziroma 11.000 milijonov kron. Ce denemo, da se ta denar obrestuje s 4%, tedaj ima ta dunajski žid letnih dohodkov 440 milijonov kron. Dohodki na dan znašajo potem čez 1,200.000 K, na uro okoli 50 000 K, na minuto okoli 833 K, na sekundo 14 K.
f 1148 oieb je vedelo, da se namerava umoriti kralj Karlos na Portugalskem. Pri nekem braziljanskem beguncu je policija dobila tozadevno listo, in tudi sam begunec je to potrdil. Atentat se je, kakor znano 1. 1908. posrečil in umorili so kralja in prestolonaslednika.
t Drevo, ki dajo mlako in krnh. — V Južni Ameriki, kjer se sploh gode mnoga čudesa, raste čudno drevo: imenujejo ga »kravje drevo*. To ime ima od tega, ker daje v gotovih letnih časih veliko množino mleka. Najde se v hribovitih krajih, kjer vlada nekaj mesecev v letu nekoliko vlažno vreme. Zanimivo je, da samo deblo daje veliko mleka, če sev ga navrta, dočim se zdijo veje čisto izsušene. Če pustiš to vegetabilno mleko nekaj časa mirno stati, nastane iz njega debel kolač, pod katerim se je nabralo mnogo vode. — Ce pa shraniš to mleko v dobro zaprti steklenici, ostane tudi več mesecev nespremenjeno. Ko izvlečeš zamašek, čuješ precej glasen pok in iz steklenice vre plavkast sopar. Mleko je nekoliko kislasto, vendar nima zopernega okusa. »Kravje drevo“ pa daje tudi sadje srednje velikosti. Vsak sad vsebuje eden ali dva oreha, ki imajo okus po jagodah in smetani. Iz skorje tega sadu, če jo v vodi razmočiš, pa lahko dobiš kruh, ki je ravno tako redilen kakor dober pšenični kruh.
t Zaloga radija Listi poročajo, da je odkril angleški inženir March velike zaloge urana, v katerih je najti radij, v Guardu na Portugalskem.
f Morilca «o glavo odseki! Dne 2. maja so odsekali Matiju Muffu v mestu Lucern v Švici glavo. Muff je tržil s svinjami. Dne 21. decembra 1900 zvečer je prišel k nekemu najemniku in ga je zvabil na skedenj, kateri je bil precej daleč od hiše. Tam sta se začela pričkati in Muff je ustrelil najemnika z revolverjem v glavo. Potem pa je šel morilec v hišo in je ubil ženo najemnikovo. Ko sta hlapca slišala vik sta priletela in Muff je postrelil še ta dva. Nato je pokradel ves denar v hiši (najemnik je bil namenjen na sejem, zato je imel denarja za več tisoč kron doma) in je sežgal hišo. Letel je v skedenj nazaj. Ker še najamnik ni bil čisto mrtev, ga je ubil z škornji, nato pa je zasmodil tudi skedenj. Pri obravnavi so izvabili vse to iz njega. Hišo in skedenj je zasmodil radi tega, da bi ljudje mislili, da je pogorelo. Pri obravnavi se je tudi zvedelo, da je Muff umoril še več ljudi, brez da bi o tem kdo kaj vedel. Priznal je tudi, da jih je še več hotel umoriti, pa da mu je spodletelo. Bil je torej prava žival v človeški postavi in je le dobro, da ga je zasačila pravica.
t Riba s nogam!. Čudno poroča neki list o odkritju neke ribe, ki ima tudi noge. Amerikan-ski naravoslovec dr. John Has mann, ki raziskuje živalstvo po južni Ameriki na besedo Carnegie-instituta, je našel blizu Manaos redko in dosedaj nepoznano žival, namreč ribo, ki je na videz dolgo iskani člen med močeradom in ribo. Riba ima zakrknele noge, nima luskin, je slepa, ter Ima mesto pravilnega okostja hrbtni mozeg kakor hrustanec in v glavi zobe. Usta
ima na spodnji strani in daleč moleče čeljusti. Na hrbtu nosi žival kožno gubo, ki je precej slična plavuti. En eksemplar te redke ribe je že v Pittsburgu v Carnegie-muzeju in s tem se bode bavil učeni svet bolj temeljito, ko se vrne Hasemann.
\

S
Slovenci, ne zabile družbe J SV. CIRILA IH METO?Al J



:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo.
Lovske puške
vseh sfstav, priznano dnin prve vrstn, z najboljšim strelnim učinkom, priparoöa
Prva borovska orožnotovarnlška družba
Peter Wenig
družba z omejeno zavezo v Borovjah, Korožko. CaniVi brezplačno in poštnina prosto.
Varstvena znamka:
,,e3ix>Keo»‘.
Iluant Cipski cotnp
nadomestek za
sidrov - pain - expeHer
je vob£e priznan kot Izvrstno, boleCine tolažeče in odvajalno vmetenje pri pre-hlajenju i. t. d Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1-40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in Skailje z našo varstveno znamko „oldrO", kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek.
Dr. Richterja lekarna pri „zlatem tem"
v JPrajgl
Ellzabetna ulloa itev. 9, nova.
Razpoiatsnsakdaj.

Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
‘4	•	- 7_r	• aifjr'
zadruga	202 62-27
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
podružnica £jubtjanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital E 3,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
li 01	_
I lo
od dne vloge do dneva vzdlga.
4
X Kolodvorska oesta št. 27. X
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje In vnovcuje zapadle kupone. , Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške in ženitnlnske kavcije.
Eskompt in inkaaio menic. :: Bonna naročila.
Centrala V CJubljani. Podr. V$plj«tu in Trstu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8-— za komad.	1 62—53
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred papirjev proti ootovloi po doevoem korio.