Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer, ljudska učitelja. vezanej knjigi 20 kr. V Ljubljani. Natisnil in založil Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1880. Predgovor. Namin izdaje tega abecednika je, da bi se kolikor mogoče zadostilo terjatvam novega učnega reda za slovenske ljudske Šole glede obsega, tva-rine in oblike. Priredjen je, kakor prejŠni slovenski abecednik, le za prvo Šolsko leto. Oblike pisanim črkam so naj prostejse in naj lažje za podučevanje v pisanji. Kakor kažejo natanko prve vaje, je ravna debela črta podlaga vsakej črki. Ta metoda je v ljubljanskih ljudskih šolah zelo razširjena. Ako bi ta knjiga ugajala učiteljstvu, v kratkem izide bolj natančni navod tej pisavi. Spisatelja. Na vsak pri založniku kupljeni deseti iztis priloži se vodstvu šole ena knjiga za uboge učence. Založnik. ♦ • • v/j/ '://--- n/ m/. 1, u i, u, u, i, i, u. n ni, nu, nu, in, un, il-ni ni, i, n, u. m mi, mu, im, um, mi in u-ni, u-mi, ni. 0 on, no, o-ni, mi, ^ /m/y M //1 '///s ^^¡¿^Z^E^^ 7 • • o-no, n-no, mi m o-ni, on ni, on in o-ni. a an, na, ma-ma i-ma, ni-ma u-ma, i-ma um, on in o-na, nama. y vi, vi-no, va-ma, no-vo, no-vi, no-vo vi-no, no-vi-na, o-na, vi, ni-ma-mo vi-na, on i-ma. // XA 7777^/7/ v7/77 7 777// 77/ m/// zzz^i ZWt,, ^-//ML^IZl^L - ///s. =//7r~rzm7r- '¿-/T/tS /7&///17,//M. ZZÜ^Z r ra-ma, ra-na u-ra, na-ra-va, o-ma-ra, mi-ri, na ra-mi. o en, e-na, e-no, ne, u-ne, me, i-me, re-va ve, ve-ra, ve-mo. a, e, i, o, u. c ce, ce-na, re-ci, ra-ca, v ro-ci i-ma mu-co, re-ci-va mu, ov-ca. nzn . .....^ '■// m/) /'// ss-//m z / //"/ 't/j- wm /m- M'ww ■lt. 'M ■//t/A. 'HS/, 'f/P-IU/, j/; - fa~/r/s/ /M-fo. v C če, o-če, ci, o-či, ča, moča. — o-na noče, on me-če, u-či me, o-če me u-če, ni-ma mo-či. Z zi, zi-ma, zo, zo-ra, za. — na vo-zn vozi-mo re-či, mo-ča za-mo-ei, za-vo-ra, na-ma-za-na mi-za. v Z že, že-na, ža, ro-ža, ži, ži-ma. — že-na že-ne ži-vi-no, ži-vi-ne ne mu-či-mo, na mi-zi re-že-mo, za zi-mo ni-ma ži-ve-ža. Z2ZI M ,U A/f Â// A // - Ât - /Mr M- -/MJ>- Ms - m. \ u ///// " /-ifs \ /rw. // - M ¿sV T À£ _ /l/l A//> AYA Á¿ - ///*/, , ¿// - /Í7Z â // y/u //// À* /// /// M /a ,)// M " ///j? //// - i/i. " s si, su, so, sa, se. ro-si, na 110-su, me-so, o-sa, ra-se. — oni so sa-mi, i-ma-mo me-sa in si-ra, ce-sa-ri-ca, muca se u-mi-va, ni ro-se, ne rase, on se-če se-no, on že-ne ži-vi-no. v S ša, še, ši, šo, šu. ma-ša, na-še, ši-va, šu-mi. — ma-ša mi-ne, ne ši-va, še ni-ma ča-sa, no-si in su-ši, mi-ši so v ve-ži, na vi-ša-vi šu-mi, v ro-ci 110-si ži-mo, če-mu i-ma-mo no-že? / /// A1 /// _ \ /// , y/; //^ //s- sfs! J//A¿ y//y//72 t ti, to, ta, te, tu. ma-ti, zi-to, te-ta, o-ta-va. — te-ta mo-ta ni-ti, to-ca ta-re ¿i-to, ti-ci-ce so si-te. — za zimo vo-zi-mo so-to, ti-ca no-si zi-mo, zi-to ra-se in zo-ri, te-¿a-va mi-ne, ne to-£i! d od, ud, ad, ed, id. vo-da, de-te, di-sa-va, do-zo-re-ti, do-zi-ve-ti, du-sa, ud. — vo-da de-re, na-sa do-mo-vi-na, de-te se ra-do va-di, od do-ma i-de-mo. — te-ta mi da vo-de, vi-di-mo so-se-da, ru-do vo-zi, de-da i-ma-mo ra-di. Ii, la, lo, lu, le, ni, al, il. li-sa, de-že-la, de-lo, lii-na, le-sa, le-vi-ca, se-lo, a-li. — li-si-ea lo-vi ži-va-li, na-ša de-že-la, mi-la do-mo-vi-na, si-la ni mi-la, ze-le-na do-li-na, že-na so-li me-so, ne la-ži! b ba, be, bi, bo, bu, ib, ub, ab, ob. so-ba, ne-be-sa, o-bu-va-lo, va-bi. — o-ba zo-ba, ža-ba bi-va y lu-ži, ni bo-ba, ze-be me, ob ro-bu so de-be-le bu-če; — v šo-li be-re-mo, ra-bi-mo be-ri-lo, re-va ne-se bu-ta-ro, be-ra-ci-ca be-ra-ci. s 2 ,/fjJ-^ Â/L À/y Ài/j "./Ž- //i —^'sr-j/s JjZâ/y /¡y / // ¿¿/L TSEZZM, h ho, ha, hu, hi, he, ah, oh, eh, uh. ti-ho, ve-ha, le-nu-hi, oh!—ti-ho ho-di! ne hi-ti-mo, vo-ha-mo in di-ha-mo, re-va bo-le-ha in hi-ra. — v hi-ši so mu-he, no-si su-ho ro-bo, o-na na-bi-ra ma-hu, ob hu-di u-ri hi-ti-mo do-mu, ne bo-di-te hu-di! ku, ke, ka, ko, ki, uk, ak, ok, ek, ik. ku-ko-vi-ca, o-ko, ka-ša, kita, uk.— ku-ko-vi-ca ku-ka, kako ku-ka? ku-ku! ku-ra ko-ko-da-ka. — o-re-hi so su-hi, s koso ko-si-mo o-ta-vo, ne ka-li vo-de! o-na ku-ha ka-šo. 18 P pa, pe, pu, po, pi, up, op, ip. re-pa, pe-ro, le-po-ta, ka-pi-ca. — sa-pa pi-se, pu-li pe-so in re-po, pe-ri-ca pe-re, v pe-ci pe-ce-mo po-ti-ce. — ku-pi pe-ro! po-to-ki so ma-li, ku-pi-mo o-re-he! po no-ci po-ci-va-mo. j JÍ ju, jo, ja, je, aj, oj, ij, ej. ju-na-ci, vi-jo-li-ca, je-ze-ro, oj! — ce-be-le ro-ji-jo, je-le-ni so bo-je-ci, je-se-ni se-je-mo, vo-ja-ki se bo-ju-je-jo, ko-va-ci ku-je-jo. — o-ra-ci or-je-jo, je-re-bi-ca po-je, ma-ti ku-ha-jo ka-vo. g ga, go, gu, ge, gi, og, ag, ig, ug, eg. no-ga, no-ge, ja-go-da, go-ba, gu-ba. — go-ba go-ri, go-ve-do go-ni-mo na go-ro, ee-ga-ve so go-si? go-vo-ri!— ne ža-li u-bo-ze-ga! z ro-ka-mi de-la-mo, z no-ga-mi ho-di-mo, vo-da ga-si ze-jo, ku-ha-mo go-be, ko-ze ho-di-jo na go-ro. f fa, ft, fu, fo, fe, if, uf, of. fa-ra, fi-ga, fu-zi-na. — fu-ži-na je na vo-di, fi-ge ra-di je-mo, fa-ra je ve-li-ka, v fa-ri so fa-ra-ni. — go-ra je go-la, be-re-mo in ka-ze-mo. •///t. //^ Jl/y/yis/vl s/s;jZ7ZZ¿: ko-ti, kot ; ra-ki, rak ; me-hi, meh. — pav i-ma lep rep. — lev je hud. — dob je vi-sok. — top je na-bit. — lok je na-pet. — gad je siv. — mah je suh. — če-mu je meh? O --/M/, fy 3 no-ži, nož. — de-ček je ru-de-čih lic. — red je le-pa reč. — kos je tic. — vo-da te-če čez jez.— na do-bu so šiš-ke.— miš i-ma nag rep. — mož i-ma nož. je-len; pu-ra-ni, pu-ran. — vol nam da-je loj. — sin, i-mej o-ce-ta in ma-ter rad! — jed je bož-ji dar. — sem v šo-li. — šel bom sam do-mu. /f/ / // J// //// i/S ////z\ pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za no-go. — na vr-tu so tr-te. — zr-no je tr-do. — sr-pi so že-lez-ni. — kr-ti so čr-ni. pr-ti so be-li. IJ: ljub, lju-be-zen, ljud-je, me-tulj, molj, ze-lje, olj-ka. Mj: nji, nji-va, konj, o-geuj, pi-sa-nje, nje-na. bi: bla-go, bla-zi-na, blisk, bli-zo, bled. lir: bra-da, bra-na, bre-me, bre-za, brinje, bri-ti, bri-sa-ča, brus, brat. pl: pla-ni-na, pla-ča, pleče, ple-me, plug, plot, plju-ča. pr: pra-prot, pri-ca, pre-di-vo, prag, prah, proč. «11: dla-ka, dle-to, dlan. dr: dre-vo, dre-ma-ti, dro-biž, dru-god, drag. II: tla, tla-ka, tle-ti, tlak. Ir: tra-va, tra-ta, tru-ma, tri, trak, trop, trud, tresk! St: ste-na, star, past, vest, me-sto, čast. Str: stre-ha, stru-na, stra-ža, stran, strop, strijc. nI: sli-va, slu-ga, mas-lo, ves-lo, sluh. sv s svi-la, svi-nja, sve-ti-nja, svi-tek, svoj. sr: sra-ka, sraj-ca, sre-da, sre-nja, ne-sre-ča. »p: spa-nje, spi-sa-ti, spo-daj, spo-min. spis sple-sti, sples-ni-ti, sploh. $k: ska-la, ska-ka-ti, skok, skr-be-ti. sbl: skle-da, sklo-ni-ti, sklon, sklep, št: šte-ti, šte-vi-lo, šti-ri, štor, po-šten. me z šču-ka, kleš-če, šee-ti-na. ik: škar-je, škr-ba, škr-ja-nec. zl: zla-to, zlo-ži-ti, zli-ja-ti, zlog, zlat. zl>: zbi-ra-ti, zba-ti se, zbor. zd: zdi-ho-va-ti, zdaj, zdih-ljaj. zdi*: zdra-vi-lo, zdru-ži-ti, zdrav-je. zr: zre-za-ti, zra-ven, zrak, zrel. z F s zvon, zve-li-čar, zve-ri-na, zvo-ni-ti. žl: žli-ca, žleb, žlič-njak. žr: žre-ti, žre-be. gl: gla-va, glo-bok, glo-da-ti, gluh, glas. gr: gri-va, gre-di-ca, grad, grah, greh, grozd. lir: hra-na, hrast, hren, hrib, hrup, hrošč. lil s kla-di-vo, kla-ja, klo-buk, klas, klet, klic, klop. lil j: klju-ka, ključ, kljun, kr: kri, kra-va, kro-jač, kre-da, krokar, kro-na, kruh, kralj, kres, križ, kriv, krop, kro-pi-ti. fev: kva-ri-ti, kvas, kviš-ko. Na žaret je mesto. Nikolaj je bil škof. Navada je železna srajca. ^^ m M 4 Mati kličejo Matija. Marko, lepo se vedi! Martinček je nedolžna živa lica. u U Ulrih je priden učenec. Učitelja imamo radi. TJ bo gaj mo ga! Uršula ple te. 2! w v v 'S/fsf/f/s Veronika, Valburga, Vid, Vič. — V mestu živi veliko ljudi. Viktor in Valentin sta naša so učen ca. zZ žŽ V y Zla to ust, Zalog, Zabnica. — Živali so naše dobrot niče. Zgodaj vstajaj! Zemlja je velika. S o O Olga, Ogersko, Oglej. — Olga je redna. O pravem času y šolo hodi. Oče jo ljubijo. Na Ogerskem bivajo O g ri. S a A Adam, Anton, Amerika. — Afrika je del sveta. Avstrija je mogočno cesarstvo. Amalija ljubi sestro Ano. ^SŽ cC-cC Ciril, Celje, Celovec, Čehi. — Človeška pomlad cvete le enkrat. Čas hitro beži. Cecilija, ne trati časa! E Eva, Ev gen, Egidij, Evropa. —Eva je bila Adamova žena. Emil in Elizabeta sta bratranca. Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija so deli sveta. ^ g G Gu stav, Gab rijel, Ev stahij. — Golob-ček je čedna živa lica. Glej njegove snažne no žice! Gorica je mesto. Na Gorenjskem so visoke gore. i I 7F -Tf Ida, Izidor, Izak, Idrija.— Imamo skrbne stari še. Imenuj dele sveta! Y Idriji na Notranjskem se koplje živo srebro. Jožef, Jurij, Jarnej, Ivan. — Jeruzalem je sveto mesto. Jelen ima velike rogove. Jožef pomaga Janezu delati. Je njegov prijatelj. h H Henrik, Jarnej. — Hrvaško je naša sosedna dežela. Hčere, bodite ponižne! Hudobnih otrok se ogibajte! S k K Kle ment, Kri sti na, Kon rad. — Kol pa meji Kranjsko od Hrvaškega. Grinto-vee je gora med Kranjskim in Koroškim. Kranj je staro mesto na Gorenjskem. J v Al-/ sS-šS v Sebastijan, Štefanija, Sava. — Sava teče mimo Šmarne gore. Gradec je glavno mesto Štajerskega. Spoštuj svoje predstojnike! Šiška je vas. 1 L Leopold, Leon, Lucija. — Lažniku ni kdo ne verjame. Laž ima kratke noge. Šiška in Jezica ste vasi blizo Ljubljane. Leto ima štiri letne čase. t T ¿fM/Ml/Z rZ&IV TI Triglav, Trst, Tržič, Tobija. — Trst je veliko trgovsko mesto. Trgovci kupujejo in prodajajo blago. Tujega blaga se ne dotikaj! Triglav je najvišja gora na Kranjskem. Ferdinand, Friderik, Feliks. — Filip in Florijan sta brata. Sestra je Frančiška. Cesar Ferdinand je bil ja ko dobrotljiv. Franc Jožef so naš cesar. ^ pP s/1WZ, /•.....' r-Jkss/r. r-l/////■,// ////77. Praga, Po stoji na, Pri morje. — Peter in Pavel sta bila a postelj a. Pri Po sto ji ni na Notranjskem je sloveča jama. Praga je lepo mesto. r H Rim, Radovljica, Ribnica. — Ru-dolfovo (Novomesto) je mesto. V Rimu prebiva papež. Raj je bil lep kraj. Rana ura, zlata ura. ^^ 1) B Bogomila, Bled, Betlehem. —YBohi nji izvira Bohinjska Sava. Bled je lep kraj na Gorenjskem. Misli vedno na Boga! Boj se greha! d D Doroteja, Dunav, Drava. — Drava in Sava se stekate v Dunav. Dunaj je glavno mesto našega cesarstva. Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko so deli Kranjske dežele. v- ■f.j.j/, * g. /J7j f, J <%. À cf, J (zü^, M %, V- % Z, % /^r. a A, b B, c C, č Č, d D, e E, f F, g G, h H, i I, j J, k K, 1 L, m M, n N, o O, P P, r E, s S, š 8, t T, u U, vT, z Z, ž Ž. Moška krstna imena. Ženska krstna imena. Ana, Barbara, Cecilija, Doroteja , Elizabeta, Frančiška, Gizela, Helena, Ida, Julija, Klara, Lucija, Marija, Neža, Olga, Pavlina, Rozalija, Sabina, Štefanija, Terezija, Uršula, Veronika, Zofija. Priimki. v Ahacelj, Bohorič, Cojz, Cop, Dalmatin, Erjavec, Florijančič, Globočnik, Hladnik, Ipavec, Janežič, Kopitar, Leveč, Metelko, Novak, Orožen, Preširen, Ravnikar, Slomšek, Toman, v Umek, Vodnik, Zalokar, Zemlja. Vaje v branji. i. Kovač je rokodelec. Hiša je poslopje. Kosa je orodje. Kruh je jed. Voda je pijača. Suknja je oblačilo. Črevlji so obuvalo. Klobuk je pokrivalo. — Konj je domača žival. Zajec je gozdna žival. Sinica je ptica. — Črešnja je sadno drevo. Smreka je gozdno drevo. Pšenica je žito. Vijolica je cvetica. — Železo je kovina. Kaj je meso, šola, kapa, telovnik, vino, škornji, krojač, jagnje, lisica, lastovica, hruška, lipa, lilija, srebro, proso, sekira? 2. Sneg je bel. Tinta je črna. Kri je rudeča. Zlato je rumeno. Lisica je rujava. Nebo je modro. Trava je zelena. Golob je siv. Kaj je še belo? Kaj je še črno, rudeče, rumeno, rujavo, modro, zeleno, sivo? Hruška je sladka. Kaj je še sladko? Jabelko je kislo. Pelin je grenak. Meso je okusno. Juha je slana. Cerkev je velika. Hišica je majhna. — Drevo je visoko. Grm je nizek. — Cesta je široka. Steza je ozka. — Kosa je dolga. Nož je kratek. — Železo je trdo. Kruh je mehek. — Led je mrzel. Peč je gorka. — Tabla je voglata. Krajcar je okrogel. — Palica je ravna. Veja je kriva. — Sekira je ostra. Škarje so skrhane. Oče orj6. Mati kuhajo. Sin vozi. Hči plete. Hlapec seka. Dekla pere. — Mlinar melje. PeMr peče. Mesar kolje. Črevlj^r šiva. Kdo še šiva? Zid&r zida. Tes&r teše. Miz&r obla. Kovač kuje. Ključaničar pili. Tkalec tke. Barvar barva. Pes laje. Mačka mijavka. Konj rezgeta (hrže). Krava muka. Osel riga. Ovca bleketa. Koza mekeče. Prašič kruli. Petelin poje. Kokoš kokoče. Gos gogoče. Golob gruli. — Volk tuli. Medved renči. Lev rjove. — Skorjanec žvrgoli. Krokar kroka. Sova vpije. — Žaba regija. Kača siče. Brencelj brenči. Škornji škripljejo. Veriga rožljk. Zvon klenka. Mlin ropoče. Potok šumi. Veter vrši. Grom bobni. Struna brni. Orgle buče. Denar cvenka. Voz drdrš,. Led poka. Nazorni nauk in berila. A. Šola. Hodimo v šolo. Učenci smo. V šolski sobi vidimo okna, duri, stene, strop in tla. V sobi stoji peč in veliko klopi. Vsak učenec sedi na svojem prostoru in gleda gospoda učitelja. Pred ukom molimo ali pojemo. Potem računimo, beremo, pišemo ali risamo. Pod klopjo ima vsak učenec spravljene šolske priprave: knjigo, tablico, ra-čunico, pisalo, gobico, pisanko, držalo in pero. V klopi je tintnik s tinto. Pred klopmi je šolska tabla, računski stroj, miza in stoli. S kredo pišejo gospod učitelj na tablo, z gobo pa brišejo. Na steni visi razpelo in lepa cesarjeva podoba. Učitelj pripovedujejo, mi pa poslušamo. Potem izprašujejo in mi odgovarjamo. Po uku zopet molimo ali pojemo. Iz Šole gremo redno in mirno domdv. Pred ukom. O Bog, ki slabim rad pomagaš, Ozri se milostno na nas! Daj nam, da pridno se učimo In tebi služimo ves čas! Po uku. Pomagaj, Bog, da vse nauke Zvesto si v srcu hranimo, Da vedno se po njih ravnamo In večno srečni bodemo. Bodi postrežen. Nekega dne so otroci dohajali v šolo, pa so bili vsi nekako tihi in žalostni. Ucenik vprašajo: „Kaj vam je, da danes niste nič kaj veseli in se tako žalostno pogledujete?" Otroci molče. Potem reče neki deček: v „Žalostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel." „Ali imate Jakca radi?" vprašajo učenik. „Radi, radi ga imamo l" odgovore enoglasno vsi otroci. „Zakaj ga imate tako radi?" vprašajo dalje učenik. „Zato, ker je tako dober in ljubeznjiv," odgovore otroci. Neki deček pripoveduje: „Jaz sem enkrat knjigo zgubil; Jakec mi jo je poiskal in prinesel." v Neka deklica pravi: „Sla sem po poti in velik pes je tam stal, bala sem se ga; Jakec me vidi, pride k meni ter gre z menoj mimo psa." Drug učenec pravi: „Menije Jakec večkrat pomagal, ako nisem mogel kaj spisati." Se drug pripoveduje: „Jaz sem nesel težak jerbas z polja in nisem mogel dalje: Jakec me sreča in mi pomaga jerbas nesti." Tako pripovedujejo otroci drug za družim in učenik pravijo: „Jakec je tedaj res prav postrežljiv in priljuden deček. On rad pomaga vsacemu, komur le more. Molili bomo zanj, da bi kmalu ozdravel Vsi otroci so živo ganjeni in nekateri se celo jokajo. Učenik molijo, otroci pa za njimi tako le: „Ljubi Bog! prisrčno te prosimo, da bi dal našemu dobremu tovarišu kmalu ozdraveti." Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi otroci hite k njemu, prijazno ga pozdravljajo in so zelo veseli. Dobro delaj vsaklkrat, Vsak imel te bode rad! B. Človek. Otrok sem. Vsak otrok je človek. Človek ima dušo in telo. Duše ne vidimo. Z dušo mislimo in čutimo veselje ali žalost. Z dušo razločujemo, kaj je prav ali ni prav. Duša ima um in pamet. Duša je neumgoča. Telo vidimo. Telo je umrjoče. Deli telesa so: glava, trup in udje. — Na glavi imam lasé, čelo, oči, nos, usta, brado, senci, lica, ušesa. Nad očmi imam obrvi. Oči s trepalnicami zapiram. Z očmi vidim rumeno solnce, modro nebo, pisane cvetice, zelena polja. Kaj še vidimo? Slepec tega ne vidi. Revež je. — Z ušesi slišim ljudi govoriti in ptičice peti. Kaj še slišimo? Gluhec ne sliši. — Z nosom duham cvetice. Vijolica lepo diši. Kaj še diši? — V ustih imam zobé, jezik in nebó. Z zobmi jem. Z jezikom govorim in okušam jedi. Hruška je sladka. Kaj je še sladko? Zelje je kislo. Kaj je še kislo? Glava tiči na vratu. Trup ima prsi, hrbet in trebuh. Udje so roke in noge. Roka se giblje v komolcu in ramenu. Na rokah imam po pet prstov; ti so: palec, kazalec, sredinec, prstanec in mezinec. Na vsakem prstu je noht. — Noga ima stegno, koleno, méóa in pišcal, peto in stopalo s petimi prsti. Na vsem telesu čutim, ali je izba gorka ali mrzla. Kaj še čutimo? Jaz vidim, slišim, duham, okušam in čutim (tipljem). Imam petero čutov: vid, sluh, vonj (duh), okus in tip. Ljubi svoje stariše. Jožek, Nežica in Francek sedeli so skupaj pred hišo. Pogovarjali so se o očetu in materi. Jožek, starejši brat, pravi: „Včeraj so mi oče dali novo knjižico." Sestra pravi: „Meni so mati kupili lep robec za god." Francek pravi: „Zvečer nam bodo mati dali mleka in kruha." Potem še dalje govore, kako dobri so jim oče in mati. Jožek tudi pripoveduje o sosedovi deklici, ki so jej mati umrli. Fsi se tiho pogledajo in imajo solzne oči. Francek reče: „Naša mati ne smejo umreti!" Fsí gredó v hišo in nikjer niso tako radi, kakor pri ljubih stariših. Ti otroci so ljubili očeta in mater. C. led in pijača. Zjutraj, opoludné in zvečer jem. Kar jemo, imenujemo jed. Vsak človek potrebuje jedi. Največkrat jemo kruh. Kruh se dela iz moke; je črn ali bel. O božiči pekó mati potice, o veliki noči kolač in pogačo. Tudi jemo juho in mesó. Juha je zdrava. Mesó je tečno. Mesó dobivamo pri mesarji. Mesár kolje vole, krave, teleta, ovce, koze in prašiče. Kakšno mesó imamo? Prašiče k praznikom domá koljemo in delamo klobase ter sekamo slanino. Lovec strelja srne, jelene, zajce, jarebice. Mesó teh živali imenujemo divjačino. — Z mesom jemo grah, lečo, zelje, repo, solato; te jedi so zelenjava. Otroci radi jemo sadje, kakor: Črešnje, hruške, jabolka, češplje, grozdje, orehe in kostanj. Pred jedjó in po jedi molimo. Preveč ne smem jesti, da ne zbolim. Prevročih ali premrzlih jedil in nezrelega sadja tudi ne jém, ker je nezdravo. Kadar sem žejen, pijem. Kar pijem, je pi- v jača. Najbolj zdrava pijača, je voda. Če mi je vroče, ne pijem mrzle vode. Mleko je tečna in dobra pijača. Kdaj pijemo kavo? Odrasteni ljudjč pijó tudi vino in pivo. Bodi usmiljen! Matij ček in Milica sta prišla ravno iz šole domóv. V veži vidita starega moža. Bil je slabo oblečen in ves se je tresel od mraza. Siromak j a nagovori: »Usmilite se me, lačen sem, prosim, dajte mi malo kruha!« Milica: »Pojdite z nama v hišo, da se malo pogre-jete! Danes imamo gorko v hiši.« Matijček prime siromaka za roko in ga pelje v hišo. Nežica prosi mater: »Ljuba mati! dajte ubožčeku kaj jesti. Prosil je kruha, dajte mu tudi kaj gorkega.« Matijček pa stopi k očetu in pravi: »Oče! podarite siromaku kako ponošeno obuvalo.« Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba. Preden odide, zahvali se, rekoč: »Malokje našel sem tako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero vama Bog povrni, kar sta za me pri dobrih stariših izprosila!« Stariše je otročja milosrčnost jako ganila. Revežem pomagaj rad, Revež tudi tvoj je brat! Uganjke. Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, rudeče ko kri, otrokom diši, kako se veli? * * * Velik sem kot hiša in majhen kot miš; grenek kot žolč in vsi ljudje me radi jedo; kdo sem? * * Če kviško vržeš, je belo, če na tla pade, je rumeno. Kaj je to? č. Obleka. Kadar zjutraj vstanem, obleeem se. Na životu imam srajco. Srajco dela šivilja iz platna. Platno tke tkalec iz preje. Prejo prede predica iz prediva. Predivo pa tare terica iz lanu. Potem oblečem hlače, telovnik in suknjo. To obleko dela krojač iz sukna. Sukno se dela iz volne. — Na noge obujem nogovice in na te škornje ali črevlje. v Škornje in črevlje dela črevljar iz usnja. Usnje dela usnjar iz kož. — Na glavi imam klobuk ali kapo, po letu pa slamnik. Klobuke dela klobučar. Po zimi nosimo plašče in kožuhe. Obleko mi oskrbujejo starisi. Obleka veliko stane. Zaradi tega jo varujem in pazim, da je ne zamažem in ne raztrgam. Vsako oblačilo je lepo, da le ni raztrgano ali nesnažno. Ob nedeljah in praznikih nosim praznično obleko. Obleka pokriva in greje tel<5. Trebuh in noge moram po zimi gorko oblačiti, da ne zbolim. Tudi po snegu in po vodi ne hodim, da mi ne pride mokrota v črevlje. Naštejte moška oblačila! Katera so ženska oblačila? Golobček. Golobček, čedna stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Pran pridni, čedni vsi! Golobček, krotka stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prijazni z vsemi in krotki. Poslušaj dober svet. Matej je bil poslušen deček. Igral se je necega pomladanskega dne z druzimi otroki na travniku, kjer je bil ravno sneg skopnel. Vsi skačejo sem in tija, dokler ni bilo vsem zelo vroče. Slečejo tedaj suknjiče in se klade. Mimo pride star mož in opominja otroke, da naj ne bodo slečeni, da se ne premrazijo in ne zbole. Svojeglavni otroci se še ne zmenijo za dober svet starega moža in se igrajo do večera na trati. Samo Matej hitro uboga, obleče suknjico in gre domov. Kmalu potem zboli več teh otrok ter morajo dolgo bolni ležati. Matej pa je bil zdrav in vesel, kakor poprej. Uganjka. Kdo ima iz samih šivank suknjo? D. Stanovanje. Človek potrebuje stanovanja. Ce dežuje ali sneži, sem v hiši pod streho. Po zimi se v gorki hiši grejem. Po noči spim v hiši. Hiša je zidana ali lesena. Skozi vrata hodim v vežo, iz veže skozi duri v sobo ali kuhinjo in po stopnicah v klet ali v prvo nadstropje in pod strešje. Streha pokriva hišo. Na strehi je dimnik. V sobi bivamo po dnevi in po noči. Tla, strop, stene, okna, vrata in peč so deli sobe. V sobi je miza; pri mizi so stoli ali klopi. Pri steni stoji postelja in predalnik za obleko. Obleka se tudi v skrinji hrani. Na steni visi ura, podobe in zrcalo. Mati skrbe, da je soba in vsa hišna oprava snažna. V sobi in v vseh hišnih prostorih mora biti zdrav zrak. Zato vsak dan odpiramo okna in vrata. V kuhinji je ognjišče. Na ognjišči kuhajo mati jedi. Škaf, korec, lonec, ponev, skleda, kuhalnica, burkle, sklednik in žličnjak so kuhinjsko orodje. Kuhane jedi nosijo mati na mizo. Miza je pogrnjena s prtom. Na prtu so krožniki, žlice, vilice in noži. Hišo zidajo zidarji. Streho stavijo tesarji. Mizar izdeluje hišno opravo. Ključaničar obkuje okna in vrata. Steklar reže šipe in jih v okna vdeluje. Petelinov klic. Kikiriki! Brž otroci ustanite, Se umite in molite; Ta, ki dolgo spi, Pač nič vreden ni, Kikiriki! Kikiriki! Knjige brž v roke vzemite, Mamo, pridno se učite; Kdor se mlad uči, Kruha dost' dobi, Kikiriki! Kikiriki ! V šolo le hodite radi, Dokler ste še čvrsti, mladi; Kdor rad poleži, v Solo zamudi, Kikiriki! Uganjke. Šviga švaga črez dva praga. Kaj je to? * * * Kdo svojo hišo vedno se saböj nosi? * * * Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. Kaj je to? E. Družina in človeška doba. Veseli god. Nekega popoludne vprašajo gospod učitelj Matijčka: „Kaj si danes tako vesel?" Matij ček odgovori: „Naš ded (stari oče) obhajejo danes svoj god. Jaz, moj brat Lovro in sestrica Milica veselili smo se že davno tega dne. Zjutraj smo na vse zgodaj vstali in se praznično oblekli. Oče in mati naučili so nas prav lepih voščil. Prišli so tudi strijc in teta in so se sab6j pripeljali mojega odraslega bratranca Jožeta in sestričino Ano. Ko je bila vsa družina zbrana, šli smo se sorodniki vred dedu voščit. Jaz in Lovro bila sva prva. Babica pa so nesli malo Milico. Jaz in bratec stopiva pred deda in vsak povd svoje voščilo. Jaz sem voščil: Zdrave, srečne Vas ohrani Večni Oče in Gospod! Vseh naj Vas nadlog obrani, In naj spremlja Vas povsod! To otrok Vam vošči vdani Danes za veseli god. Moj manjši bratec Lovro pa: Naj Bog se srečo Vas obsuje, Zdravje, mir Vam podeli, Vse kar srce poželjuje Naj Vam da v obilnosti. Mala Milica podala jim je lep šopek cvetic. Potem so voščili moji ljubi stariši in sorodniki. Ko so naš stari oče videli, da jih imamo vnuki, stariši in sorodniki tako radi, bili so tako veseli, da so se od veselja jokali. Opoludne ostali so tudi sorodniki pri kosilu. Vsi smo bili prav veseli. Učitelj na to reko: „Prav lepo ste storili in pokazali, da ste svojemu dedu hvaležni in da jih spoštujete. Ded in babica sta starčka. Vsa-cega starega človeka moramo spoštovati. Tvoj oče in strijc še nista tako stara; sta moža. Mati in teta pa ste zoni. Odrasli bratranec Jože je mladenič in sestričina Ana je devica. Ti in tvoj bratec Lovro sta dečka; Milica je pa deklica. Otroci! spoštujte in ubogajte vsacega odraslega in izkušenega človeka, posebno pa svoje stariše. Dajo vam vse, karkoli potrebujete: jed, obleko in stanovanje. Kdor nima očeta in matere, je sirota." Uganjka. Kdo hodi zjutraj po štirih, opoludne po dveh in zvečer po treh? F. Cerkev. Nedelja. Francek pripoveduje v šoli: „Včeraj je bila nedelja. Ko smo vstali, rekli so oče: Danes ne bomo delali; počivali bomo, ker je Gospodov dan. Mati so nam dali vsem praznično obleko. Zvonovi so zapeli in šli smo se starisi v cerkev. Cerkev je najlepše poslopje v vasi. Od daleč se že vidi zvonik, na katerem je cerkvena ura. Vrh zvonika je križ. Pokazali so nam oče tudi strelovod na zvoniku. Skozi line se vidijo zvonovi. V cerkev smo Šli skozi velika vrata. Nad vrati naslikano je Božje oko. Pri vratih je kropilnik z blagoslovljeno vodo. Na eni strani je krstni kamen. Peljali so me oče po sredi cerkve pred veliki oltar. V oltarji je velika svetnikova podoba. Na oltarji je cerkovnik prižgal sveče, katere so v lepih, visokih svetilnikih. Duhovnik pridejo iz žagrada v lepem, masnem oblačilu. V rokah nes6 kelih. Maša se prične. Zadaj na vzvišenem koru zabuče orgle in pevci zapoj6. Vse ljudstvo je molilo in nikdo se ni po cerkvi oziral. Duhovnik šli so tudi na prižnico in so nam veliko lepega povedali o preljubem Bogu. Konec maše odprli so talbernakelj in so iz njega vzeli zlato monštranico, s katero so nam dali blagoslov. Iz cerkve gredd pokazali so nam oče na pokopališči spominek naših pradedov. Doma so me oče pohvalili, da sem se v cerkvi lepo vedel. Popoludne šli smo h krščanskemu nauku in litanijam." Gospod učitelj na to pravijo: „Cerkev je hiša Božja. Kadar ste v cerkvi, govorite z Bogom. Hodite radi v cerkev." Zvonček. i. 2. Ob zori zvonček poje: Ob osmih v cerkev vabi: Bim bom bim bom bim bom, Bim bom bim bom bim bom, Molitve molim svoje, 0 poPdne pa ne zabi Na delo hitel bom. Vabiti me na dom. 3. 4. Zvoni „Marijo zdravo" Preglasno poje časi: Bim bom bim bom bim bom, Bim bom bim bom bim bom, Zdaj trud in delo mine, Veselje se nam glasi, Spočil se jaz tud' bom. Tud' jaz vesel naj bom. 5. Le kadar mrtvim klenka: Bim bom bim bom bim bom, Takrat je pesem grenka, Pa kliče v večni dom. Bog vse vidi. »Oče, kaj pa pomeni oko na cerkvenih vratih?« vpraša sin očeta iz cerkve grede. »To kaže, da Bog vse vidi in vse ve,« pravijo oče. »On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po dnevi, v temi in na svitlem. V zemljo, v globoko jamo vidi Božje oko. Tudi v postelji, kjer ležiš, ne moreš skriti se Bogu. Bog vse vidi. Bog nam je dal dušo in telo, torej nam v srce vidi. On ve, kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.« Tako lepo so oče sina učili. Sin si pa to tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse ve. Bog te ^ ^ vge Hrani čisto mu srce! Uganjka. Kdo pride prvi v cerkev? G. Vas. Kraj, kjer je več hiš skupaj, imenujemo vas. V vasi prebivajo večjidel kmetje ali poljedelci; oni obdelujejo polje in redč živino. Hiše so zidane ali lesene. Pri vsakej hiši je še hlev za domače živali in skedenj. Zraven hleva je svinjak in gnojišče. Pokrita so poslopja se slamo, deskami ali opeko. Skozi vas je cesta. Hiše stoje v dveh vrstah ob cesti. Pri hišah so majhne zagrade za zelenjavo in sadni vrti. Sredi vasi stoji cerkev in pred cerkvijo kosata lipa. Blizo cerkve je zidana šola. Skozi vas teče tudi mali potok. Pri potoku je mlin, v katerem nam mlinar žito melje. Okoli vasi so polja in travniki. Še dalje proč pa so gozdi, griči in gore. Kako se imenuje vas, v katerej stoji hiša tvojih stariŠev? Imenuj sosedne vasi! Kmet. Pred vrtom z drevjem zasajenim preljubo hišico imam, obdana s poljem je rumenim, za dom gosposki je ne dam. Na vrtu z drevjem zasajenem prezlahtno sadje mi zori, na bližnjem polji pa rumenem se zlato klasje mi blišči. Zeleni travniki dajejo mi klajo za živinico, vinogradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico. O zgodnjej zariji grem na delo, pozdravljajo me vse stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti. v Ce v gozdu sem, če sem na polji', če orjem, sejem, če kosim, mi delo vsako je po volji, hvaležno stvarnika častim. Uljudni dečki. Popotnik je šel skozi vas. Več otrok se je igralo na poti. Ko tujec bliže pride, umaknejo se otroci na desno in levo, odkrijejo se in prijazno rekô: „Dober večer/" „Bog daj", pravi popotnik in gré dalje. Kar se obrne in vpraša: „Katera pot drži v mesto?" Otroci glasno odgovore: „Desna pot!" Eden pa še za popotnikom gré in ga spremi do vrh hribca, kjer mu na tanko pokaže pravo pot v mesto. Ti otroci so bili uljudni. H. Mesto. Semèn. LenČica je večkrat mater prosila, da bi jo enkrat vzeli sè sabôj v mesto. V bližnjem mestu je bil semèn. Ker je bila pridna, storili so jej mati to veselje. Zjutraj zgodaj so naložili poln jerbas sadja in nekoliko masla ter so šli z Lenčico po velikej cesti v mesto prodajat ga. Proti večeru prideti dom6v, in Lenčica pripoveduje bratcu: „V mestu je veliko, veliko hiš. Vse hiše stojé v dolgih vrstah. Visoke so in lepo zidane. Med vrstami so Široke in gladke ceste in ulice. Po cestah drdrali so vozovi in lepe kočije; nikoli še nisem videla tacih. Tudi več cerkva sem videla v mestu. Na širocem prostoru, ki se trg imenuje, je bila velika množica kmetskih ljudi. Prodajali so živino, meso, žito, mrvo, zelenjavo, mleko, maslo in še veliko druzih pridelkov. Tam sve tudi z materjo prodali sadje in maslo. Rokodelci, kakor mizaiji, kolarji, kovači, ključaničarji, voždrji, usnjarji in drugi, so imeli svoje izdelke na trgu. Videla sem tu veliko gospode. Eekli so mati, da so to uradniki in drugi bogati mešžani in njihove gospe. V hišah na trgu je veliko prodajalnic, kjer trgovci prodajajo blago za obleko. V drugih zopet prodajajo kavo, sladkor, riž, fige in drugo blago za živež. Opoludne so me peljali mati v gostilno, kjer sve dobili dobre juhe. Ko pride ve iz gostilne, zaslisim močno ropo-tanje. Mati pravijo: Boben poje, vojaki gred<5. v Crez trg pride veliko vojakov. Vsi so bili enako oblečeni in puške so imeli na rami. Pred njimi so šli častniki in so jih peljali v vojašnico. Šla sem z materjo tudi v lekarno. Tam jim je lekarnik prodal zdravilo, katero jim je ukazal zdravnik za našega bolnega hlapca kupiti. Iz mesta grede šli sve mimo velike bolnice in skozi drevored proti domu. Jako lepo je v mestu. Ljubi bratec, prosi očeta, da te tudi vzamejo v mesto se sab6j!" Bratec teče k očetu in prosi: „Oče! ali bom Šel enkrat z vami v mesto?" Oče rek6: „Če se boš rad učil, peljal bos z man6j našo kravo Lisko v mesto na semen prodajat." L Domače živali. v t Živali, katere doma redimo, so domače živali. Konj, osel, govedo (krava, vol, tele), ovca, koza, prašič, pes in mačka so štirinogate domače živali. Kokoš, petelin, puran, golob, gos, raca in pav so domače ptice. Konj vleče voz in nosi jezdeca. Osel nosi tovor. Krava in koza nam dajeti sladko mleko. Vol vlači plug. Ovca daje nam meso in volno, prašič pa slanino in meso za klobase. Pes varuje hišo. Mačka lovi miši. Kokoš nese jajca. Petelin nas rano kliče na delo. Vse domače ptice nam koristijo z mesom in perjem. Mlado jagnje. î-tzftv ptzt^npe, vete-, t^ie -z^i. / de '¿Aiû. /lA'tfrvt'/7 (Q^S/e, -ne d-frt&nttf, /evm 'Áecpu- de -ne /tzdtz? ; fod&o- -rw-zpoo- / // d/íu-da, de u-diz. de faben-u-cwe v ptz-mvci} ím ■z-v&'tm n&ž^c-v-. JU, M. ¿tetine n&Ži-CO- „rrrrrrrr, ________ ,, éXp cûoct] àÂi-^ne mačete /" Vrt Lizika prinesla je v šolo lep Šopek pomladanskih cvetic. Učitelj jo vprašajo: „Kje si dobila te zale cvetice?" Lizika: „Mati so mi jih davi natrgali na našem vrtu. Vrt imamo za hišo. Na enem koncu vrta so gredice, kamor mati spomladi, ko sneg skopni, nasejejo: zelje, solato, peteršllj, češenj, čebulo, fižol, peso, repo, grah, redkev, kumare, korenje in drugo zelenjavo. Ena gredica je tudi moja. Tam imam: lilije, potonike, nageljne, rožmarin, rudeče rože, modre vijolice, tulipane in druge cvetice. Zraven moje gredice je gredica mojega starejšega brata. Tam mu rasto mlada drevesca. Med gredicami so steze. Sredi vrta je vodnjak, da prilivamo ob suši rastlinam. Ded imajo tudi čebelnjak na vrtu. Večji del vrta pa je nasajen se sadnim drevjem. Tam rasto: črešnje, češplje, slive, jablane in hruške. Ob plotu raste grozdjiče in vinska trta. Oče vsako pomlad trebijo sadno drevje in pokončajo Škodljive gosenice. Tudi veliko ptičic drva za kurjavo. Ogljar dela kope in žge Oglje. Tesar teše bruna za ostrešje in Žagar žaga deske. Vgozdu raste tudi brinje, malinjak, leska in drugo grmovje. Na solčnatih krajih so črne in rudeče jagode in druge rastline. Veverica je gozdna žival. Še veliko druzih živali živi po gozdih, kakor: srna, lisica, jazbec, medved in volk. Ščinkovec, strnad, kos, pe-nica, lisček in kukavica oživljajo gozd se svojim petjem. Svoja gnjezda imajo v grmovji in po drevji. Gnjezd ne smem podirati. Sova hodi po noči na lov in vpije uhu! Iz gozda hodi tudi jastreb kuretnino krast. Po skalnatih robovih greje se gaščerica in strupeni gad. Hvaležna Ančika. Ančika je neki poletni dan sedela pred hišnimi durmi in mislila na svoje ljube stariše. Premišljuje, kaj so jej že vse dali in jej še dajejo: živež, obleko in dokaj druzih reci. Tudi se spominja, kako so ji prijazni in jo imajo radi, če je pridna in jih rada uboga. Misli si: „Stariši mi dajo vsak dan toliko dobrega; kaj bi jim ti jaz dali mogla ?" Spomni se, da je pod bližnjim hribcem pred dvema dnevoma videla na pol zrele jagode. K materi gre v hišo in pravi: „Ljuba mati, prosim, pustite me tje-le pod hrib; grem nekaj iskal, kmalu se vrnem." Mati jej dovolijo. Ančika gre pod hrib in natrga dva lepa šopka jagod, ter gre veselo domov. Oče in mati sta ravno pred hišo, ko Ančika pride izpod hriba. K njima stopi in pravi: „Oče, mati! nekaj sem vama prinesla!" in da jima vsakemu šopek rude-čih jagod. Ančika je bila svojim starišem hvaležna. Hvaležno srce je ljubo Bogu in ljudem. Ptica. ¿i, v Ce perje in petje Ti moje je všeč, Na prostem me pusti, Ne lovi me več! 4. Ti tudi na prostem Najbolj si vesel, Zaprt pa bi v ječi Gotovo ne pel. 5. Če sebi le dobro, In sredo želiš, Glej drugim da tudi Le dobro storiš! Uganjka. Pomladi dišim, po letu hladim, jeseni redim, po zimi gorim. Kaj je to? Oj deček hudobni! Zakaj me loviš, Ter v kletko me tesno Zapreti želiš? 3. Na prostem mi perje Lepo je svit/o, ln petje mileje Ko v kletki bi b'lo. in v snope zvežejo. Hlapci snopovje na vozove nalože iu je zvozijo v kozolec. Suho snopovje mlatiči v skednji s cepi omlatijo. Zrnje očistijo v slame in plev in je znosijo v žitnico. Žito zmelje mlinar v moko in otrobe. Po travnikih raste trava. Kosci jo s koso pokose. Grabljevke jo z grabljami pograbijo. Seno in otavo z vilami naiože na vozove in je zvozijo na hlev. Po polji in travnikih raste veliko cvetic. Imenujte nekatere? Tudi živali, kakor: zajec, krt, miš, jež, — skorjanec, senica, krokar, gaščerica, belouška, žabe, metulji in veliko družili živi po polji in travnikih. Katera orodja potrebuje kmet na polji? Cvetice. Mihec se precl rožnim grmom ustavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetica!" Marica zavrne: „Saj je limbar ravno tako lep kakor roza. Meni se obe najbolj dopadateAnica pa reče: „Kaj še? vijolice so najlepše! Ali jih nismo pomladi najrajši trgali Mati, ki so ta razgovor poslušali, reko: „Vse tri cvetice, o katerih se pogovarjate, so lepe podobe treh prav lepih čednosti. Modra vijolica je podoba ponižnosti; beli limbar je podoba nedolžnosti in rudeča roža vas spominja dobrote srca, ter vam pravi: Srce vaše naj gori v ljubezni do predobrega nebeškega Očeta." Ponižnost, nedolžnost, dobrota sred Med vsemi bogastvi še največ vetja. Ženjica. 1.) Pšenica je zrela in klasje polno, jaz srp bom vihtela z veselo roko. 2.) In venkaj na polje pred dnevom hitim in dobre sem volje, ko žet' se nčim. 3.) Ko srp moj zapoje, mi reže ko strnp in pesmica moja oživlja mi np. 4.) Pod srpom podira se klasje težko, zastonj se upira in maje z glavo. 5.) Ženjica sem pridna, za klasje skrbim, in ko je požeto, Boga počastim. Uganjka. Štirje se po vasi gonijo, pa drug druzega ne vjame; kdo so ti? L. Gozd. v Ce gremo črez polje in travnike, pridemo v gozd. Tu so drugačna drevesa, kakor na vrtu. To drevje nema sadja. Gozdna drevesa so: smreka, jelka in bor. Na mesto listja imajo igle. Bukva, hrast, lipa, topol in breza pa so listnata drevesa. Drvar naseka iz tega drevja nam prepčva na vrtu in po drevji uničujejo škodljive mrčese." U č i t e 1 j : „Kako pa privabite koristne ptičice, da jih imate toliko na vrtu?" Lizika: „Po zimi, ko je vse sé snegom pokrito, natresemo jim za hišo zrnja, da ne poginejo od lakote, zato vse leto ostanejo pri nas." Učitelj: „Prav je tako! Delajte tako, kakor pridna Lizika, in imeli bodete po vrtih veliko ptičic in obilno sadja." Odkritosrčni Ivan. Mati z Ivanom v mraku sedé v hiši. Oče pridejo z vrta v hišo. Oče: »Kaj sem videl na vrtu! Mlada drevesca mi je nekdo oškodoval!« Mati: »Kdo je li to storil?« Oče: »Ivan, ali si ti koga videl na vrtu?« Ivan: »Oh, ljubi oče! jaz sem bil na vrtu in sem to škodo naredil. Odpustite mi, saj nikoli več ne bom kaj tacega storil!« Oče: »Bodi za zdaj, ker si odkritosrčno povedal, da si ti to storil.« Odkritosrčno dolg spoznaj, Nikoli nič se ne zlagaj. Ptica in i. Kdo te ptiček mali Peti je učil, I^je si tako lepe Pesmice dobil? 3. Kje li ta stanuje, Da poiščem ga, Da enakih pesmi Tudi meni da? deček. 2. „Kdo učil me petja Rad bi deček znal? Male moje pesmi Mi je stvarnik dal." 4. „V dobrem srcu biva, I^jubi deček ti, Dobremu otroku Pesmi podeli." Uganjke. Katera glava nima lic? * * * Koliko grahov gré v en lonec? * * * Kdaj kmet répo seje? K. Polje in travnik. Okoli vasi, trgov in mest so lepa polja in zeleni travniki. Na polji so njive. Kmet orje njivo s plugom. Na njivo seje pšenico, rčž, ječmen, proso, ajdo, oves in lan. Tudi sadi krompir in koruzo. Posejano njivo povlači z brano. Iz semena vzraste lepo žito. Plevice je oplevejo. Po letu žito dozori. Zenjice je sè srpi požanjejo 6* M. Voda. Voda je tekoča. Izvira v studencih, teče v potokih, in rekah črez travnike, gozde, vasi in mesta. Stoječa voda je v ribniku, jezeru in v velikem morji. Reke se stekajo v morje. V vaseh in mestih so črez potoke in reke brvi in mostovi. Kjer ni vode, izkopljejo vodnjake. Pri vodi je mlin in žaga. Nad mlinom je jez. Jez obrača vodo na kolesa, da more mlinar mleti. Voda goni tudi fužine. Na potoku pere perica perilo in usnjar izmiva kože. Ribič lovi v vodi s trnkom ali mrežo ribe in rake. Po vodi plavajo gosi in race. V lužali in ribnikih ragljajo žabe. Po vodi se vozimo s čolnom. Po morji vozijo mornarji blago in ljudi v ladijah in paro-brodih v daljne kraje. Po zimi voda zmrzne, naredi se led. Voda je potrebna ljudem, živalim in rastlinam. Vodo pijemo. Z vodo se umivamo. Vodo potrebujemo pri kuhi. Po letu se v vodi kopljemo. Kadar nastane požar, gasimo ogenj z vod6. v Ce mi je vroče, nc smem mrzle vode piti. Katere potoke, reke in jezera poznate? Mlin. 1.) Ropoče mlin v dolu nad bistro vodo: klip, klop! Da daleč okoli se sliši kolo: klip klop! In v mlinu pa noč in dan mlinar budi In z belo nas moko on vse preskrbi. 2.) Kolesa vrte se in kamne ženo: klip, klop! Pšenico da zmeljejo v moko drobno: klip, klop! Kaj mati potem pa iz moke store, Zapomni si dete in dobro to ve. 3.) Če mnogo jeseni da zrna polje: klip, klop! Vesela potem se kolesa vrte: klip, klop! Če polje nebeški Bog blagoslovi, Se sile in lakote bati nam ni. Bučelica in golobček. Bučelica je padla v vodico. Golobček to vidi. Hitro s kljunom peresce od vejice odtrga in ga v vodico spusti. Bučelica peresce srečno doseže in ž njim is vodice prigo-mazi. Golobcek zopet sede na drevo. Mimo pride lovec in ugleda golobčeka na drevesu. Hitro vzame puško z rame, pomeri in hoče vstreliti. Bučelica pa pribrenči in lovca v roko piči. Lovcu roka omahne, puška poči v stran in golobcek vesel z drevesa zleti. Otroci! ta drobna živalica naj vas uči hvaležnosti do svojih dobrotnikov! Uganjka. Bratec na bratcu stoji, Zobljeta zrna jedi. Eden jih mane, Drug'se ne gane. gibčne ribe. Vsaka stvar se veseli krasne pomladi. Tudi otroci skačejo po vrtu in trgajo lepe cvetice. Drugi letni čas je poletje. Po letu zori žito na polji, sadje po vrtih; poletje daje starim in mladim rudeče črešnje, rumene slive, sladke hruške in drugo sadje. Tretji letni čas je jesen. Jeseni se veseli kmet in gospod. Kmetje so veseli rumenega žita; otrokom je všeč sladko grozdje in drugo sadje. Jesen napolni kmetom skednje in shrambe. Četrti letni čas je zima. Po zimi počiva priroda. Zemlja dobi belo odejo, sneg pokrije hribe in doline. Mrzel veter piše in po oknih rastejo ledene cvetice. Kmet počiva v toplej izbi in vesel pričakuje ljube pomladi. Uganjka. Hrast ima dvanajst vej; na vsakej veji so po štiri gnjezda; v vsakem gnjezdu je po sedem mladih ptičev in vsakemu ptiču je drugače ime. Kaj je to? * * * 1.) Jablane, hruške in druge cepe cepi v mladosti za stare zobe. 2.) Bolj ko bo pridna po zimi predica, delj bo rožljala pod palcem petica. 3.) Natora jeseni pretrudna zaspi, zato se spomladi vesela zbudi. P. Šolske postave. 1.) Hodi v šolo redno, mirno in o pravem času! 2.) Bodi čedno in spodobno oblečen! 3.) Nosi sab6j samo potrebne reči in priprave! 4.) Vse svoje prednike in učitelje uljudno pozdravljaj, spoštuj jih in bodi jim pokoren! 5.) V šoli hodi tiho in mirno na odkazani prostor in ne poškoduj ničesar! 6.) Pri uku glej na učitelja in na delo, bodi pazen, gov6ri samo kadar si vprašan in vselej lepoglasno in pravilno! 7.) Govori resnico, bodi pošten, miroljuben in po-strežen! 8.) Hodi mirno iz šole in nikjer ne razgrajaj! 9.) Svoje naloge izdeluj pridno in o pravem času! 10.) Čislaj božja dela v prirodi in ne trpinči nikoli nobene živali! Cesarska pesem. Bog ohrani, Bog obvari Nam cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike: S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije! Za dolžnčst in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj; Če bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni: — Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri. In s cesarjem zaročnica Ene misli in krvi, Vlada milo cesarica Polna dušne žlahtnosti. Mati: »Boga ne moremo videti. On je duh in je nevidljiv.« Tomaž: »Ali Bog ve, kaj se na svetu godi?« Mati: »Bog vse ve, tudi to, kar misliš.« Tomaž: »Ali Boga veseli, če se jaz pridno učim?« Mati: »To ga jako veseli.« Tomaž: »Ali je Bogu všeč, če vas in očeta rad ubogam?« Mati: »Všeč mu je, všeč; to je tudi zapovedal.« Tomaž: »Mati, jaz vas bom vedno rad ubogal in tudi očeta, da me bo Bog rad imel.« Mati: »Vselej delaj tako, ljubi sinek in sam boš vesel in oče, jaz in ljubi Bog bomo veselje imeli s teboj.« O. Čas. Kadar solnce vzhaja, jutro je. Zjutraj zgodaj vstajam, oblečem se, umijem, počešem in molim jutranjo molitev. Mati mi dajo zajutrek. Ura, ki jo imamo na steni obešeno, kaže, kdaj je pravi čas v šolo iti. Kadar solnce stoji najviše, je poludne. Ura bije dvanajst in zvoni poludne. Po poludne gre solnce vedno niže in zahaja zvečer za gore. MraČi se in nastane noč. Zvečer večerjam, molim večerno molitev in grem spat. Kadar po noči ura kaže dvanajst, je polunoči. Dan ima štiri in dvajset ur. Sedem dni je en teden. Dnevi tedna so: nedelja, ponedeljek, vtorek, sreda, četrtek, petek in sobota. Čvetero tednov je en mesec. Dvanajst mesecev je eno leto. Meseci so: prosinec (januar), sečan (februar), sušeč (marc), mali traven (april), veliki traven (maj), rožnik (režni cvet, junij), mali srpan (julij), veliki srpan (avgust), kimo-vec (september), vinotok (oktober), listopad (november), gruden (december). Leto ima štiri letne čase: pomlad, poletje, iesen in zimo. .. Uganjka. Katera ura nima koles? Lahko noč! Lahko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali. Trud in delo je zdaj proč, lahko noč! Letni časi. Prvi letni čas je pomlad. Solnce gorko sije z vedrega neba. Polje zeleni, drevje cvete, gozdi in travniki dobivajo zeleno obleko. Po tratah cveto pisane cvetice, po logih pojo drobne ptice, po vodi švigajo JV. Zemlja in zrak. Na zemlji vidimo vrte, polja, travnike in gozde. Zemlja je ravna ali gorata, torej vidimo ravnine, hribe, gore in doline. Po dolinah teko potoki in reke. Ljudje prebivajo po vasčh, trgih in mestih. Od ene vasi do druge so pota in ceste. Živali žive pri hišah, na polji in v gozdu, plavajo po vodi in letajo po zraku. Kjer je rodovitna prst, je veliko rastlin. Iz zemlje kopljejo rudarji premog in različne rude. Iz rud se dobiva železo, svinec, živo srebro, baker in drage kovine. Kamenje in apno rabi zidar. Kaj dela zidar? Iz ilovice dela opekar opeko in lončar lonce in sklede. Čemu nam je opeka? Povsod na zemlji je zrak. Zraka ne vidimo ali čutimo ga, kadar je veter. Zrak dihamo. Brez zraka bi ne mogli živeti. V zraku vidimo meglo in oblake. Iz oblakov Bog pošilja dež. Dež oživlja rastline. O hudi uri Šviga blisk in bobni grom. Potem se vlije ploha. Včasih pa pada celó toča in uniči žito na polji. Po zimi gre sneg in pokrije vso zemljo. Na modrem nebu vidimo po dnevi svitlo solnce. Solnce razsvetljuje in ogreva zemljo. Po noči nam sveti bleda luna ali mesec in brezštevilna množica zvezd. Kako lepa je vsa pri-roda! Snežec. Snežec beli vse pobéli Kakor snežec čisto beli Čez dolino in goró, Vsi bodimo zmiraj mi, Čista njega je belina, V djanji in na duši celi Še čistejša kot srebro. Polni lepih čednosti. Uganjki. V grdém vremenu se sprehajam, v lepem v kotu ležim. * * * Če pndeneš, manjše je; če odvzameš, večje je. Kaj je to? Kje je ljubi Bog domá? Tomaž: »Kje biva ljubi Bog, o katerem ste mi že toliko pripovedovali?« Mati: »Ljubi Bog biva v nebesih, pa je tudi pri nas na zemlji. O nas vse rad ima in vsi smo njegovi otroci.« Tomaž: »Ali sem tudi jaz njegov otrok?« Mati: »Tudi ti si njegov otrok; on tudi tebe rad ima.« Tomaž: »Ali moremo Boga videti?« Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Frane Jožefu, Lizabeti, Celi hj'ši Habsburški! Vošilo. 'ieme/e ¿¿aleje/ V- i *4m] SšrfM ovle t-SoM. na. 7 am 4/cvlne Me Načele ¿¿e me' e/o ¿ec/a^' e^/a^a/e. Ž/ct^ne neif /. a m t't/t j>, /iejddi/ncm jfev^et^em, vede^em, ^at/cfc//-ncttio, fe' ne e/e/a/, ¿emvec, e/a Jem ce^, e/a^e Jc^pdc, ¿ei //am dem j//e-/at^a/, /a/e cdttielfočicno /^eeJc en ¿^ed^ee^e 04 Ava/e:, e&en ¿en maica NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA »