Samo glasovi oddani kandidatom KPI bodo za stvar slovenske skupnosti zares koristni! POSEBNA IZP W5® 17 J Ar 19 m iris o» : /• > 5 17) - Trst -19. aprila 1963 | 30 lir gf DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino » Pomen glasa za KPI Le še nekaj dni in stopili bo-i Ho na volišče, da po trezni preboji in v globokem prepričanju 0 Važnosti našega glasu, oddajo svoj glas, da prispevamo k Napredku države, v kateri živijo, da utrdimo demokratične prt vrednote, pomagamo do uvel j a-v>tve demokratične republiške ivo Us,ave> ki je nastala od Ijud-po-, stva in je tudi od ljudstva čutil vana. Volilna zborovanja na Tržaškem 3 V wC ’. ZGONIK ob 17. uri, govorita .ai, lhai 'Ìa Bernetič in prof. Paolo Se-jSd y - LOCO L (Strada di Rozzol št. nP' i/t,0*’ uri, govori Vera žužek ; a i‘ b LIKI REPEN od 16. uri, govori )V»‘ )hanc. Gombač; PODLONJER (na M; 1 i Hniku volivca v kulturnem krož-M. R, “Zvezda») ob 17.30, govori Pino ,t4 No. b r ‘Hecleljek 22. aprila t° , »TlVAN ob 19. uri, govorita Pao- 'rtii))A^eTna ’n Mm-ija Bernetič ; GRO-ob 19- uri’ govori Gombač ; ; ,1; in yiN ob 20. uri, govorita Sema ’jvi vn .ernetič; BANI ob 20. un, go-1SK' 'nri Gombač ; PROSEK ob 20. uri. > 23. aprila N5'. :;i ADRICE ob 19. uri, govori Mari-oK, Bernetič ; BRIŠČIKI ob 19. uri, PREBENEG ob -n-°ri Gombač OLONK Burlo; MALT REPEN ob 20 :,b: (1'3°: KOLONKOVEC ob 20.30, go- v°ri "■i, ilO 8o.v°ri Gombač; BAZOVICA oh Maa,1"'1 govori Marija Bernetič ; "-KOVLJE ob 20.30. V tem važnem momentu pa se pred nas Slovence, ki živimo v Italiji postavljajo važna vprašanja, ker ne bi bilo pravilno, da bi mi stali ob strani ali celo zavirali tisti napredek, ki po zgodovinski nujnosti mora poznati le pot naprej. Kakšna je izbira, ki se postavlja pred slovensko volivko in slovenskega volivca? Komu naj gredo naši glasovi, da se bo utrdila demokracija in da bo neposredno tudi naša manjšina v polni meri deležna onih pravic, ki jih daje republiška ristava? Naš glas lahko pomeni korak naprej ali pa pomeni lahko tudi udarec našemu obstoju, kar se bi brez dvoma zgodilo, če bi večino imeli tisti, ki hočejo slovensko manjšino pokopati in jo mirno ali nasilno asimilirati. Mislim in sem prepričan, da se ne bo našel med našimi ljudmi nihče, ki bi ob teh volitvah dal svoj glas tistim strankam, ki hodijo po poteh fašizma ter da noben Slovenec ne bo podprl prizadevanja tistih, ki hočejo povratek v staro. Nismo pozabili in ne bomo pozabili gorja, ki ga je nam prizadejal fašizem in veliko število žrtev priča, da se je naš narod fašizmu uprl in da tudi danes ne bo dovolil nobenih takih podvigov. Krščanska demokracija se trudi, da bi ji glasovi Slovencev pomagali pri afirmaciji in je dobila svojo oporo v Slovenski demokratski zvezi, ki je v Gorici direktno pozvala svoje volivce naj glasujejo za KD in v Trstu, kjer je bila postavljena Slovenska lista, katere glasovi so popolnoma izgubljeni in bodo šli v koš, toda prej bodo pomagali Krščanski demokraciji, da se bodo njej nasprotni glasovi zmanjšali. Odločitev SDZ je izvala dokajšnjo razburjenje in mi komunisti smo imeli prav, ko smo govorili da SDZ ni ničesar drugega nego slovenska krščanska demokracija. Kaj je storila KD za našo manjšino, da bi ji morali danes Slovenci izrekati zaupnico? Ali morda z načrtnim delom, ki teži na etnične spremembe po naših slovenskih, vaseh? Morda s tem, da v goriški občini ( večina j c KD) ne smemo Slovenci dajati slovenskih i-men našim otrokom? Morda z izvajanjem razlaščanja slovenskih kmetov na Tržaškem? Morda z zavlačevanjem popolne uveljavitve zakona za slovenske šole? Morda s postavljanjem spomenikov fašističnim avanturistom? In morda... Še in še bi se dalo o tem pisati, toda kdor je od 1947. leta dalje priča dejanjem KD, ki stremijo za našo asimilacijo, se dobro zaveda, da je vsaka posredna ali neposredna podpora tej stranki, ki se imenuje «krščanska» in ki pozablja celo na tiste besede svetovnega voditelja krščanstva v zadnji encikliki, ki se nanašajo prav na manjšine, za Slovence, ki živimo v Italiji, le obsodba na našo narodno smrt. Slovenska volivka in slovenski volivec, ki boš v nedeljo 28. aprila dobil od predsednika volišča glasovnico in ki boš stopil v kabino, da izpolniš svojo državljansko dolžnost, oglej si glasovnico, oglej si znake. Naj te ne moti, da so med njimi taki znaki, ki prikrivajo v ovco preoblečenega MTLADIN CERNE (Nadaljevanje na 2. strani) Apel bivših članov Neodvisne socialistične zveze Volivke in volivci, bivši pripadniki NSZ! V dneh 28. in 29. aprila se bodo Tržačani, Slovenci in Italijani, udeležili volitev, na katerih bodo izvolili svoje poslance in senatorje. Rezultat teh volitev je posebno za nas Slovence izrednega pomena in važnosti. Po dolgih desetletjih imamo prvič stvarno možnost, da v parlament izvolimo tudi slovenskega kandidata. To možnost nam nudi Komunistična partija, ki kandidira v parlament staro antifašistično borko Marijo Bernetič, ki bo v tej najvišji predstavniški ustanovi zastopala Trst in slovensko narodno manjšino. Da bi se pa to moglo uresničiti, morajo vsi Slovenci dobro in pravilno voliti. Zaradi tega vas pozivamo, da oddaste svoj glas Komunistični partiji tako glede kandidatov za poslansko zbornico kot za senat, da bi na ta način nosilec liste, poslanec Vidali, mogel biti izvoljen tudi za senatorja, zatem pa opti-rati za senat ter prepustiti mesto v poslanski zbornici kandidatki Mariji Bernetič. Slovenci lahko danes bolj kot kdajkoli ugotavljamo, kako Komunistična partija vztrajno in dosledno brani ter se bori za naše demokratične in narodnostne pravice, za našo pravico do svobodnega razvoja na vseh področjih družbenega življenja. Izvolitev slovenskega kandidata bo to borbo še poglobila iti okrepila, kar bo jasno in neizpodbitno dokazovalo namen komunistov, da tako Slovencem kot vsem ostalim državljanom ustvarijo nove možnosti njihovega demokratičnega napredka. Glas, ki ga bodo slovenske volivke in volivci oddali v prid komunistične liste, v prid kandidatke Marije Berne-tič, je glas, s pomočjo katerega bo tržaški kandidat slovenske narodnosti z gotovostjo izvoljen v poslansko zbornico. Tovariši, volivke in volivci, bivši pripadniki NSZ! Pozivamo vas, da na volitvah 28. in 29. aprila oddaste svoji glas Komunistični partiji, ki Slovencem vedno stoji ob strani v njihovem boju za narodnostne pravice, ki se je za te pravice vedno odločno in prizadeto potegovala ter se še poteguje v parlamentu, v občinah in povsod, kjer gre za njihovo obrambo in uveljavitev. Pozivamo vas, da tudi vi s svojimi glasovi omogočite izvolitev slovenskega kandidata, ki edini ima stvarno možnost, da bo izvoljen. Oddajte, zatorej, svoj glas komunističnim kandidatom za senat in poslansko zbornico. Glasujte za Marijo Bernetič, preizkušeno slovensko antifašistično borko! BIVŠI PRIPADNIKI NSZ DANES ČLANI KPI Furlan Dušan — Badalič Josip — Ferjančič Ferdinand — Kapun Rihard — Plesničar Josip — Sila Milena — Štoka Slavko — Škamperle Niko — Štubel Danilo — Žnidarčič Friderik. Sodna farsa v Madridu Tovariš Julian Grimau je obsojen na smrt. To obsodbo je izreklo vojaško sodišče v Madridu. Španski fašisti se niso zmenili za proteste in peticije, ki so prišli iz vseh delov sveta. Proti tej obsodbi ni mogoč noben priziv. Obsojenega tovariša lahko reši pred ustrelitvijo samo vrhovni vojaški svet. Zato v trenutku, ko to poročamo, obstaja še nekaj upanja. Tovariš Grimau je eden izmed voditeljev Komunistične partije Španije in kot tak je aktivno sodeloval v španski državljanski vojni. Vse svoje življenje je posvetil borbi za osvoboditev španskega ljudstva. «V borbo za emancipacijo delavcev sem pristopil, ko sem bil star 16 let. Bil sem in sem komunist !» Tako je tov. Grimau samozavestno izjavil pred vojaškimi sodniki, ki so ga obsodili na smrt. Zakaj so ga obsodili? Predvsem zato, ker so s tem dejanjem hoteli zadati hud udarec vsemu španskemu protifašističnemu gibanju, ki se vedno bolj širi in utrjuje, a tudi zato, da bi s to obsodbo fašisti dali novega poguma podpornikom režima, ki postajajo iz dneva v dan bolj omahljivi in negotovi. Poznamo take metode. Tudi italijanski fašisti so svoj čas uprizarjali podobne farse. Dovolj je, da pomislimo na proces proti našemu Pinku Tomažiču ! In česa so španski fašisti obtoževali tov. Grimaua? Zločinov, ki jih ni zagrešil. Celo vrsto hudih izmišljenih zločinov, ki naj bi jih bil tov. Grimau zagrešil pred 25 leti, ko je bila v Španiji na oblasti republikanska vlada. Toda sodniki niso potrebovali nobene priče. «Zločini» so bili napi-sami na obtožnici. Kot smo že omenili, so iz vsega sveta prihajale peticije za osvoboditev tov. Grimaua, po obsodbi pa •leštevilni protesti. V mnogih mestih so antifašisti priredili spontane demonstracije. Tržaški antifašisti so manifestira-'i svojo solidarnost s tov. Grimauon „n s španskim ljudstvom ter protestirali proti fašistični tiraniji na rčlo uspelem zborovanju, ki je bi .o v torek na trgu Garibaldi, kjer je govoril bivši komandant slavnega 5. španskega republikanskega regimenta, poslanec Vidali. Protestom iz vsega sveta se pridružuje tudi naš protest ! Slovenci! Ne dajte svojih glasov Krščanski demokraciji, ki se% je .doslej s tolikšno brezbrižnostjo in nerazumevanjem 1 poigravala z našo narodno usodo, ne tistim, ki jo podpirajo!^ le zgrešena in krivična ! Vlada je dolžna, da posreduje za rešitev spora - Zavarovanci ne smejo trpeti posledic zaradi spora med zdravniki in vodstvi bolniških blagajn Sklep skupščine zdravnikov, da prenehajo vsako službeno razmerje z bolniškimi blagajnami in da torej preide vsa zdravniška oskrba na zasebni resor, je povzročil pri množicah zavarovancev zelo veliko nezadovoljstvo. Zavarovanci, delavci, uslužbenci, uradniki, upokojenci, kmetje in obrtniki, ki redno plačujejo prispevke in morajo sedaj, zaradi, spora, ki je nastal med zdravniki in vodstvom bolniških •nagain zdravnika plačevati, ne da bi imeli zagotovljeno, da jim bo holm'ka blagajna povrnila stroške Atonomna tržaška federacija K. P.I. je v zvezi z resnim položajem, ki je nastal zaradi stavke zdravnikov INAM, objavila posebno izjavo, v kateri pravi, da tudi ta stavka potrjuje resnost položaja zdravniškega skrbstva v vsedržavnem merilu in postavlja zakonite ekonomske rivendikacije. Izjava povda-rja, da je impostatila, ki jo je v tej borbi dalo Združenje zdravnikov, popolnoma zgrešena in krivična. Izjava pravi dalje, da je zgrešeno zagovarjati ukinitev skrbstva bolniške blagajne, ki jo želijo desničarske stranke in najreakcionar-nejše sile Združenja zdravnikov. Namesto tega bi morali težiti za tem, da bi posodobili, poenotili in okrepili mutualistično skrbstvo ter zagotovili vsem delovnim ljudem in skratka vsem državljanom najboljšo zdravniško in socialno skrbstvo. Izjava tržaške federacije naše Partije nadalje pravi, da je proti slehernemu kriteriju morale in pravičnosti zahtevati od zavarovancev. naj plačajo vso težo sedanje borbe; nato pa podčrtuje, da je demokristjanska vlada kriva, da je prišlo do tako hude vsedržavne krize na sanitarnem področju ter da mora vlada intervenirati, predvsem za zadovoljivo rešitev spora med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami, a tudi za obnovitev sistema zdravniškega skrbstva. Zato komu- nisti smatrajo, tako se zaključuje izjava tržaške federacije, da samo solidarnost med zdravniki, ki so uslužbeni pri bolniških blagajnah in med delavci-zavarovanci lahko omogoči uresničitev teh ciljev ter da se poklicno dostojanstvo zdravnikov na škodo pravic delavcev, kakor zatrjuje Združenje zdravnikov, ne more uspešno braniti. Izrazi nezadovoljstva so te dni prišli do veljave zlasti med delavci v velikih tovarnah in podjetjih. V sredo so šle delegacije delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, iz Splošnih skladišč in iz škedenjske livarne na sedež INAM ; generalni vladni komisar pa je istega dne sprejel posebno delegacijo CGIL. Obe delegaciji sta tolmačili nezadovoljstvo zavarovancev ter zahtevali nujno rešitev vprašanja. Nova delavska zbornica CGIL se živo zanima za to, da bi čimprej prišlo do zadovoljive rešitve obstoječega spora, ki je povzročil toliko škode delovnim Ijudem-zavarovaiv cem. Stališče tržaške Nove delavske zbornice je enako stališču osrednjega vodstva CGIL. Koncert Beograjčanov v Trstu V torek 23. aprila ob 21. uri bo v tržaškem Avditoriju koncert slušateljev Glasbene akademije iz Beograda. Koncert organizira tržaška Glasbena Matica. Vabila bodo,na razpolago od sobote dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Avditorija. Predstavnik Skupne slovenske liste podpira tržaško demokristjansko občinsko upravo, ki razlašča zemljo slovenskih kmetov O zgrešeni politiki vladne stranke tudi na administrativnem občinskem področju smo na teh stolpičih že mnogo pisali in na raznih zborovanjih mnogo govorili. Položaj, v katerem se nahaja tržaško občinsko podjetje ACEGAT, je še posebno prepričljiv dokaz, da so bile in da so naše kritike povsem utemeljene in upravičene. In ACEGAT je od konca vojne dalje fevd demokristjanov in njihovih zaveznikov, katerega so mnogo let tako ljubosumno zapirali, da ni bila mogoča nobena kontrola opozicije nad njim. Slabo gospodarjenje je privedlo tako daleč, da je kljub raznim dotacijam nastal velikanski primanjkljaj. Ko se je postavilo vprašanje: kje dobiti sredstva za kritje tega primanjkljaja, so demokristjanski upravitelji in njihovi sodelavci, ki pripadajo sre- dinskim strankam, prišli do zaključka, da naj deficit krijejo občani sami. Tako je prišlo do sklepa o podražitvi elektrike, plina, vode in tramvaja. Pa pustimo to, saj ni bil naš današnji namen razpravljati o teh vprašanjih, ker smo o njih, kot je gori omenjeno že mnogokrat pisali. Ce smo to tudi danes omenili, smo to storili zato, da še enkrat poudarimo dejstvo, da je politika demokristjanov zgrešena in protiljudska. In to politiko že dolgo dolgo podpirajo ne le takoimenovane italijanske sredinske stranke temveč tudi skupine Skupne slovenske liste. S pomočjo teh strank in Skupne slovenske liste se demokristjani laste absolutnega monopola nad javno občinsko upravo v Trstu, če ne bi demokristjani imeli podpore od vseh teh skupin, bi že davno mo- oouooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo S premiere Slovenskega gledališča Jubilej Modesta Sancina Roditeljski sestanek v Gorici Ravnateljstvo strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo, 21. aprila ob 10.30 zadnji letošnji roditeljski sestanek. Sestanek se bo vršil v šolskih prostorih v u. Croce 3. V torek 9. t.m. je bila v tržaškem Avditorju slavnostna premiera drame A. Millerja «Smrt trgovskega potnika». Slavnostna zaradi tega, ker je bila istočasno tudi jubilej, 40-letnica umetniškega udejstvovanja našega rojaka, Škedenjca, i-gravca Modesta Sancina. Modest Sancin se je že kot mladenič uveljavljal v dramski skupini v Škenju, nato je odšel v Ljubljano in bil v sezoni 1923/24 sprejet v ljubljansko Dramo. Napravil je tudi več študijskih potovanj v tujino, a po vojni se je vrnil v Trst in odtlej deloval v okviru tukajšnjega SG. In tu smo sledili njegovemu požrtvovalnemu in uspešnemu delovanju in ga vzljubili. «Smrt trgovskega potnika» je napredni ameriški pisatelj Arthur Miller napisal že l. 1949 in prejel za dramo tudi Pulitzerjevo nagrado. Igra je odrsko dobro grajena, psihološko poglobljena in dokajšnja kritika sodobnega ameriškega življenja. Prekrasen je lik «trgovskega potnika» Willija Lomana, katerega je podal Modest Sancin. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 0 resoluciji slovenskih socialistov Izjava vodilnega komiteja Avtonomne tržaške federacije KPJ Vodilni komite Avtonomne tržaške federacije je s presenečenjem sprejel na znanje resolucijo, odobreno na konferenci slovenskih socialistov, v kateri se označuje za «taktično potezo» in «volilni manever» dejstvo, da KPI kandidira Slovenca za skorajšnje politične volitve. S tem povzemajo argument, ki sta ga KD in Slovenska skupna lista rabili in ga rabita v svoji antikomunistični gonji. Slovenci dobro poznajo in cenijo politiko KPI za popolno enakopravnost med Slovenci in Italijani, za svoboden razvoj slovenske skupnosti, ki živi v Italiji. V borbi za uresničitev te politike so iz KPI izšli svetli liki, kot sta Jože Srebrnič n P.nko Tomažič ter drugi viedni sinovi slovenskega ljudstva teh krajev. Ta politika temelji na dolgi in slavni tradiciji bitk proti asimilaciji narodne manjšine, proti fašističnemu zatiranju, za svobodo in demokracijo. Na tej podlagi je KPI ukrepala tudi v tej volilni kampanji ; enako kot v preteklih kampanjah, ko je zagotovila izvolitev slovenskih predstavnikov v krajevne ustanove tako po prvi kot po drugi svetovni vojni. Prav gotovo ni mogoče smatrati za volilni manever velik zgled izvolitve slovenskega poslanca, komunista Jožeta Srebrniča v naših krajih leta 1924. Vodilni komite Avtonomne tržaške federacije KPI opozarja, da se je že v teku politične volilne kampanje leta 1958 KPI obvezala dati možnost Slovencem, da pošljejo svojega predstavnika v eno od obeh vej parlamenta, brž ko bo to mogoče; to se pravi, ko bo zagotovljeno Tržačanom zastopstvo v obeh vejah parlamenta. Ne gre, torej, za noben «manever», nobeno «taktično potezo», marveč za lojalno izpolnitev prevzete politične obveznosti. Vodilni komite Avtonomne tržaške federacije KPI obnavlja zalo vabilo vsem Slovencem, da volijo KPI tako za poslansko zbornico kot za senat, da bodo tudi na našem ozemlju volilni izidi pokazali napredek Komunistične partije. Tvrdka, kateri je več ali manj u-spešno garal vse življenje, ga na stara leta vrže na cesto. To je zanj propad. Še se hoče omamiti z utvarami, kakor vselej. Tudi svojima otrokoma je vedno ponavljal: podjetnosti, zaupanja vase je treba in evo, čez noč bo tu uspeh, uspeh. Vidi polome, a je stalno znova pripravljen upati in zaupati v vse. M. Sancin je podal Lomana i-skreno in prepričljivo, a v trenutkih nas je njegova igra globoko pretresla. Njegovo ženo Lindo je podala Leli Nakrstova, ki nas je presenetila s svojim zanosom in globino čustva; to je gotovo ena njenih najboljših kreacij. Zelo dobra sta bila Stane Starešinič kot sin Biff in Silvij Kobal kot sin Happy. Pohvaliti moramo Jožka Lukeža v vlogi Charleja, Adrijana Rustjo, tokrat kot igravca, v vlogi Bernarda, Zlato Rodoškovo v vlogi Ženske, Staneta Raztresena kot strica Bena, Rada Nakrsta kot Howarda Wagnerja, Edvarda Martinuzzija kot S tante ja, Miro Sardočevo kot gdč. F orsy tov o in Mirando Cahari-ja kot Letto. V veliki meri gre zahvala za odlično predstavo gostu - režiserju Slavku Janu, ki je delo skrbno režiral, vsak postopek pokoril enotnemu smotru ter izzval iz nastopajočih vso nadarjenost. Zelo dobra je bila glasbena komentacija Bojana Adamiča. Pohvaliti moramo tudi inscenacijo ing. arh. Er nesta Franca, ki je s skromnimi sredstvi pričaral zakotje ameriškega velemesta. Dobri so bili kostumi Alenke Bartl. Slavljenec večera, Modest Sancin, je prejel mnogo cvetja, čestitk predstavnikov tržaških slovenskih kulturnih organizacij, slovenskih študentov ter voščilnih brzojavk s strani kolegov, gledališč iz Jugoslavije, prijateljev in političnih predstavnikov. Želimo našemu domačinu Mo-destu Sancinu še mnogo let plodnega ustvarjanja v njegovo lastno zadoščenje in v prid primorskih Slovencev. rali menjati svojo politiko in bi b li prisiljeni izpustiti iz rok moW pol, ki se ga laste. In če bi se bil to zgodilo, bi tudi v tržaški obči1 ski upravi prišlo do odločilnega pr okreta, do preokreta na levo, ki | zahtevajo komunisti. Danes se prvaki Skupne slovel ske liste sami proglašajo za velili' dobrotnike slovenskih ljudi in dl lavskega sloja. Kaj vse slišimo teh dneh iz njihovih ust ali ber*1 mo v njihovih glasilih?! Človek, 1 ne bi bil poučen o vsem tem, bi ■' mogoče utegnil vprašati : kje so d1' lavske organizacije, kje so komj nisti, da se mora konservativk predstavnik Skupne slovenske list' v tržaškem občinskem svetu zaVP mati tudi za socialne probleme le Slovencev, marveč Tržačanov 11 splošno? Na srečo takih, nepou# nih, ljudi, ki bi utegnili še ver jr1 temu hvalisanju, ni! Dr. Simčič, ki zastopa Skup? slovensko listo v tržaškem obči1 skem svetu skoraj vedno glasuje, prid demokristjanom. Le redkokd- je prišlo do izjeme v tem pogled1 Prav gotovo pa takrat ni šlo 1 bist 'veno zelo važno zadevo. In i? smo si prav dobro zapomnili dr! stvo, da se je demokristjanska činska uprava več kot enkrat rešili prav z njegovo pomočjo in s P močjo indipendentista Tolloya. Ka* šen pomen ima glasovanje proti W kemu marginalnemu sklepu obči11 ske uprave, in še takrat v trenutk1! ko obstaja gotovost, da se ta bo znašla v manjšini, če pa se J" v odločilnih trenutkih podpre m ri šuje? Pomen glasa za KPI (Nadaljevanje s 1. strani) volka. Mod vsemi znaki je zn^ tvojega dela, znak srpa in ki9 diva, znak truda in dela, zn?, delavske stranke : Komunist ne Partije Italije. To je h°-znak! Ta znak prečrtaj v f >t 1 polni samozavesti, da si s tel*, < storil ne samo korak naprej n,'lns splošnem napredovanju drža?1-v kateri živimo, ampak da j k1.0' dal tudi svoj prispevek za d 0(]do stoj nas samih na tem ozetf 80 lju. «S Kaj pomeni tvoj glas, ki l’t11ur oddan za komuniste? !Va F Pomeni utrditev delavske? 'dte gibanja in udarec vsem oni^ ki stremijo za tem, da bi dela1 tgr ’ s ko gibanje okrnili in razCUjnL pili ; pomeni uveljavitev strali^ L ke, ki sc je vedno borila, se jn ri in se bo borila za pravk' ze delovnega ljudstva in tudi f' Slot našo manjšino ; pomeni po^ last ti v poslansko zbornico naše?* iurit predstavnika, kar bo omog^!, ^ec lo, da bo naš glas tam še bwj v il, odjeknil kot do sedaj ; pornejjt^ tt postaviti dobre temelje zato, {7 ašj< v prihodnjem deželnem pan' mentii bomo tudi Slovenci ® bro zastopani ; pomeni jast* bi j, voljo naših ljudi, ki ne na?( ža dajo praznim volilnim obl/ tjaCj barn in ki zahtevajo svoje pIj situ; vice ter ne prosijo miloščine- Ver), Zato: voli za KPI in p/ pričaj, tudi druge, da b