Pred odločitvijo o novih krajevnih skupnostih
Dvajsetega aprlla bodo delovnl Ijudje In občani v krajevnih skupnostlh Kolodvor, Poljane, Stara Ljub-Ijana In Tabor ter vštevilnlh druglh krajevnih skupno-stlh v Ljubljani, z referendumom odločall o tem, all se strlnjajo s predlogi prostorskega preobllkovanja teh krajevnlh skupnostl.
Te predloge so po temeljitih večmesečnih pripravah in javnih razpravah oblikovali organi socialistične zveze in samoupravni organi v krajev-nih skupnostih v okviru zelo zavzete in razgibane družbe-nopolitične akcije, usmerjene v samoupravno prebbrazbo krajevnih skupnosti. Cilj vseh teh prizadevanj je, da poglobi-mo in utrdimo samoupravne odnose, da zbližamo-in tesne-je povežemo ljudi, ki v krajev-nih skupnostih žive, da bi laže in neposredneje odločali o svojih skupnih interesih in potrebah.
Samoupravna preobrazba krajevnih skupnosti je nujen sestavni del naših vsakodnev-nih naporov pri utrjevanju in poglabljanju celotnega siste-ma socialističnega samou-pravljanja. Razvoj tega siste-ma je predvsem v zadnjih de-setih letih dosegel in v neka-terih primerih celo presegel naša pričakovanja, ki so se nam zdela pred leti celo drzna in preoptimistična. Ves svet nas je dodobra spoznal, ne sa-mo po naši trdni odločenosti, da vsi skupaj in vsak od nas zavzeto branimo našo neodvi-snost, ozemeljsko nedotaklji-vost in suverenost naših ljudi, temveč tudi po tem, kako smelo in uspešno dograjuje-mo izvirno in v bodočnost usmerjeno pot socialistične samoupravne in demokratič-
ne družbene ureditve. V svetu ne govore več o jugoslovan-skem poskusu, temveč o ju-goslovanski poti v priho-dnost. V kratkem času smo zasnovali in postopno uvaja-mo oblike uresničevanja pra-vice delavca, da v vseh druž-benih odnosih odloča o do-hodku, ki ga je ustvaril; uve-ljavljamo izviren sistem sa-moupravnega družbenega planiranja; samoupravne in-teresne skupnosti postajajo vse bolj mesto samouprav-nega usklajevanja potreb in možnosti na najobčutljivejših področjih vsakodnevnega de-la in življenja ljudi; svobodna menjava dela zamenjuje tržna in preživela proračunska ra-zmerja; uspešno podružblja-mo našo obrambo in našo var-nostno dejavnost. Še bi lahko naštevali.
Ves ta hiter razvoj pa hkrati terja, da skladno z njim po-glabljamo samoupravljanje predvsem v njegovih temelj-nih celicah, v temeljnih orga-nizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Med-tem ko smo v združenem delu napredovali hitreje, pa v kra-jevnih skupnostih na raznih podroCjih, od načrtovanja na-daljnjega družbenoekonom-skega in prostorskega razvoja do stanovanjske in hišne sa-mouprave vse jasneje uvide-vamo, da je potrebno samou-pravljanje v njih poglobiti in
jih utrditi ter usposobiti, da bi lahko delovale kot temeljne samoupravne skupnosti. Zato je nujna samoupravna preo-brazba v krajevnih skupno-stih; ta preobrazba pa je lahko uspešnejša le v manjših, bolj zaokroženih krajevnih skup-nostih, v katerih je tudi inte-resna povezava ljudi tesnejša in pristnejša. Zato so v tistih krajevnih skupnostih, kjer preobrazba terja tudi prostor-sko preoblikovanje, priprav-ljeni tudi predlogi za takšno preoblikovanje. Preoblikova-nje torej ne v prostorsko-orga-nizacijskem smislu, temveč v vsebinskem, z namenom, da izboljšamo možnosti široke vključenosti krajanov v reše-vanje vseh njihovih temeljnih potreb in možnosti za njihove tesnejše, čim manj formalne in tembolj sosedske, človeške povezave. Hkrati s preobraz-bo samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih pa si vztrajno prizadevamo, da se krajevna skupnost tudi v naši zakonodaji v celoti in dosle-dno uveljavlja kot temeljna samoupravna skupnost, da bi krajani v njih v večji meri kot doslej lahko odločali o svojem delu in življenju.
To je namen naše dejavno-sti in s tem je povezana naša odločitev v nedeljo, 20. aprila 1980.
Gre za eno izmed mnogih odločitev nas samih, s kateri-mi si prizadevamo, da hkrati s pomembnimi odločitvami o načrtovanju razvoja in o usta-litvi gospodarstva, utrjujemo in razvijamo tudi samouprav-ne odnose.
Milan Gaspari